2.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/88

Poročevalec:

Bernardo HERNÁNDEZ BATALLER

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odobrava načrte Evropske komisije, da bo ustvarila kulturo izpolnjevanja pravil in pametnega izvajanja enotnega trga, saj ta osebam, ki želijo živeti in delati v drugi državi članici, ter podjetjem, ki želijo razširiti svoje trge, ponuja številne možnosti.

1.2

EESO podpira akcijski načrt Komisije za krepitev kakovosti in učinkovitosti mreže SOLVIT. Komisiji priporoča tudi, naj v tesnem sodelovanju z vsemi organizacijami civilne družbe okrepi seznanjanje z njenim obstojem, da bodo imele večje koristi od ponudbe storitev mreže SOLVIT, ki bi jo morala podjetja v okviru ekonomskih svoboščin enotnega trga bolje izkoristiti, zato je pomembno, da se to orodje okrepi.

1.3

EESO podpira pobudo iz predloga uredbe o enotnem digitalnem portalu, ki bo državljanom in podjetjem omogočil preprost dostop do izčrpnih informacij. Meni, da je pozitivno, da bo imel portal dostop do podatkov, postopkov in služb za pomoč in učinkovito reševanje težav na podlagi uporabe načel „samo enkrat“ in „celovit pristop k upravi“.

1.4

Kar zadeva predlog uredbe o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih, imajo različne organizacije civilne družbe različna mnenja, saj ga nekateri subjekti podpirajo, medtem ko drugi, na primer organizacije delodajalcev, izražajo resno zaskrbljenost. Če bo predlog uredbe sprejet v takšni obliki, EESO poziva Komisijo, naj to orodje uporablja čim bolj sorazmerno, kadar bo to potrebno v primerih s pomembno čezmejno razsežnostjo, in ob spoštovanju temeljnih pravic zadevnih oseb, zlasti ko gre za varstvo zaupnih podatkov. Kar zadeva informacije, ki jih ima Komisija na voljo za obravnavo ovir na enotnem trgu, obstaja že veliko informacijskih kanalov, ki bi jih lahko bolje in bolj sistematično izkoristili za prepoznavanje ovir na enotnem trgu, vključno z neskladnostjo z zakonodajo EU. EESO v vsakem primeru pričakuje, da bo v roku petih let obvezno opravljena ocena delovanja uredbe.

1.5

EESO spodbuja države članice EU, naj bolj napredujejo na področju e-upravljanja, zlasti v zvezi s priznavanjem elektronske identifikacije in tujih osebnih dokumentov, saj ocena storitev, ki so na voljo, ni najboljša.

1.6

EESO poziva Komisijo, naj v postopek vključi civilno družbo ter izkoristi njena prizadevanja in rezultate njenega dela kot sredstvo za ocenjevanje razmer na notranjem trgu EU. Organizacije, ki sestavljajo EESO, imajo vsekakor dovolj izkušenj, sredstev in zmogljivosti za sodelovanje v zvezi z mrežo SOLVIT, namenjeno krepitvi dejavnosti za njeno promocijo in spremljanju njene kakovosti pri predlogu enotnega digitalnega portala. Ob vsem tem je treba še naprej prispevati tudi k izvajanju ocen, ki se bodo izkazale za potrebne.

2.1

Evropski parlament, Svet in Evropska komisija so v skupni izjavi o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017, objavljeni 13. decembra 2016, ponovno poudarili svojo zavezo, da bodo spodbujali pravilno uporabo veljavne zakonodaje. Komisija je istega dne predstavila svoje sporočilo Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov, v katerem je določeno, kako bo okrepila svoja prizadevanja za zagotavljanje uporabe zakonodaje EU v korist vseh. Zlasti v strategiji za enotni trg je določenih deset prednostnih nalog Komisije za vzpostavitev kulture izpolnjevanja pravil enotnega trga s posebnim poudarkom na krepitvi mreže SOLVIT.

2.2

SOLVIT trenutno (1) obstaja kot mreža centrov, ki so jih ustanovile države članice (+ EGP) v okviru svojih nacionalnih uprav, da bi omogočile hitro in neformalno sredstvo za reševanje težav posameznikov in podjetij pri uveljavljanju njihovih pravic na notranjem trgu.

2.2.1

Primer mreže SOLVIT je vsak čezmejni problem, ki ga povzroči morebitna kršitev prava Unije, ki velja za notranji trg, s strani javnega organa, pod pogojem, da ni predmet sodnega postopka na nacionalni ravni ali ravni EU.

2.2.2

Mreža SOLVIT je del nacionalne uprave in njeno delovanje je povsem neformalnega značaja. V naslednjih primerih ne more posredovati:

2.3

T. i. sveženj o skladnosti Komisije sestavljajo naslednji dokumenti:

2.4

Akcijski načrt za krepitev mreže SOLVIT (2)

2.4.1

Komisija se skupaj z državami članicami zavezuje k uvedbi novih ukrepov za krepitev strateške vloge mreže SOLVIT, da bi dosegli boljše delovanje enotnega trga v praksi za državljane in podjetja.

2.4.2

Dopolnjuje cilje evropskega stebra socialnih pravic in sorodnih pobud ter zrcali spodbujanje socialne pravičnosti in enakih možnosti v Uniji kot prednostne naloge Komisije.

2.4.3

Cilj sporočila je spodbujanje mreže SOLVIT na tri načine:

2.4.4

Na splošno bo z bolj strateško usmerjenimi dejavnostmi za promocijo mreže SOLVIT in razvojem bolj strukturiranega sodelovanja s posredniškimi organizacijami in zadevnimi mrežami mogoče okrepiti vlogo mreže SOLVIT pri prizadevanjih za zagotovitev uporabnih ugotovitev in dokazov o delovanju enotnega trga v praksi. Na voljo bo večji nabor primerov, kar bo vključevalo več podjetij.

2.4.5

Komisija bo v skladu z akcijskim načrtom za e-upravo preučila izvedljivost načela „samo enkrat“. To bi preprečevalo, da bi bili državljani in podjetja, ki bi prvič želeli vložiti pritožbo pri Komisiji, potem ko njihov primer ni bil rešen, primorani ponovno predložiti vse informacije, ki jih SOLVIT že ima.

2.5

Predlog uredbe o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala (3)

2.5.1

Predlog uredbe določa okvirna pravila za vzpostavitev in delovanje enotnega digitalnega portala, ki bo državljanom in podjetjem zagotavljal preprost dostop do kakovostnih in izčrpnih informacij, učinkovitih služb za pomoč in reševanje težav ter učinkovitih postopkov v zvezi z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije, ki se uporablja za državljane in podjetja, ki uveljavljajo ali želijo uveljaviti svoje pravice, povezane s pravom Unije, na področju notranjega trga.

2.5.2

Njegov namen je tudi lažja uporaba postopkov za uporabnike iz drugih držav članic, prav tako pa podpira izvajanje načela „samo enkrat“ in določa pravila za obveščanje o ovirah na notranjem trgu z zbiranjem mnenj uporabnikov, obvestil o delovanju notranjega trga in statističnih podatkov o službah, ki so vključene v portal.

2.5.3

Priloge k temu predlogu vsebujejo seznam trinajstih temeljnih postopkov za državljane in podjetja, ki se preselijo v drugo državo članico, ter seznam služb za pomoč in reševanje težav, ustanovljenih z zavezujočimi akti Unije, ki so dostopne prek portala.

2.5.4

Področja informacij v zvezi z državljani: potovanje v Uniji, delo in upokojitev v Uniji, vozila v Uniji, prebivanje v drugi državi članici, izobraževanje ali pripravništvo v drugi državi članici, zdravstveno varstvo, čezmejne družinskopravne pravice, obveznosti in pravila ter potrošniki v čezmejnih položajih.

2.5.5

Področja informacij v zvezi s podjetji: ustanovitev, vodenje in zaprtje podjetja, zaposleni, davki, blago in storitve, financiranje podjetja, javna naročila ter varnost in zdravje pri delu.

2.6

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij (4)

2.6.1

Cilj predloga uredbe je pomagati Komisiji pri nadzoru in izvajanju predpisov o notranjem trgu, da bo z natančno določenimi zahtevami po podatkih od izbranih udeležencev na trgu lahko pravočasno pridobila kvantitativne in kvalitativne ter izčrpne in zanesljive informacije.

2.6.2

Predlog, ki iz svojega področja uporabe izključuje mikropodjetja, pri obravnavi izrednega in dopolnilnega postopka za pridobitev potrebnih podatkov v primerih, ko bi bilo lahko delovanje notranjega trga ovirano, ne določa nobenih dodatnih upravnih bremen. Mehanizem za zbiranje informacij, vzpostavljen s to pobudo, se uporabi kot zadnja možnost, če informacij ni mogoče pridobiti kako drugače.

2.6.3

Predlog opredeljuje postopek, ki ga je treba izvesti za zahtevo podatkov, sklep o potrditvi, način zaščite zaupnih informacij in poklicne skrivnosti ter možnost kazni v primerih, ko ni dan premišljen odgovor, ali zaradi hude malomarnosti in dajanja napačnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij. Pristojnost sodnega nadzora se v vsakem primeru ureja pred Sodiščem.

2.6.4

V skladu s predlogom bodo lahko Komisija in nacionalni organi z zanesljivimi informacijami o nepravilnostih na enotnem trgu zagotavljali večjo skladnost s pravili enotnega trga in boljše oblikovanje politik Unije. Po mnenju Komisije bi to okrepilo zaupanje potrošnikov na enotnem trgu in prispevalo k celovitemu razvoju njegovega potenciala.

3.1

Odbor poudarja, da je treba v sveženj o skladnosti, ki ga je predstavila Komisija, vključiti nekatere elemente za okrepitev legitimnosti njenega zakonodajnega predloga, izpolnitev pričakovanj vseh institucij in organov, ki jih zadeva njegovo izvajanje v prihodnosti, ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja te ureditve.

3.2

Glavni cilj tega svežnja, to je okrepitev mreže SOLVIT, so pri Komisiji izrecno zahtevale tako države članice prek Sveta za konkurenčnost kot tudi Evropski parlament, kar pomeni, da obravnavani zakonodajni predlog uživa trdno demokratično legitimnost.

3.2.1

Smiselna bi bila razširitev in natančna opredelitev ureditve in funkcij organov in institucij, odgovornih za spremljanje izvajanja tega zakonodajnega okvira v prihodnosti, natančneje Uredbe o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij.

3.2.2

V tem smislu Odbor meni, da bi bilo treba predlog Komisije preoblikovati, saj na eni strani v njem ni navedena vloga Odbora v fazi izvajanja uredbe, na drugi strani pa je videti, da je njegov glavni namen okrepitev vloge Komisije v upravni fazi pred vložitvijo pritožbe zaradi neskladnosti.

3.2.2.1

Navedeni predlog slabi legitimnost funkcionalne subsidiarnosti Unije, saj Odbor izključuje iz opravljanja del, ki so mu bila posebej dodeljena s Pogodbami in katerim je uspešno namenil pomemben del svoje dejavnosti.

3.2.2.2

EESO ima izkušnje, sredstva in zmogljivosti za pomoč pri večjem ozaveščanju o delovanju mreže SOLVIT. Prav tako je Odbor izključen iz kakršnegakoli sodelovanja pri spremljanju in ocenjevanju izvajanja predlaganih uredb.

3.2.2.3

Ta pristop predloga o enotnem digitalnem portalu je treba spremeniti, saj v sedanji različici ni skladen z institucionalno razsežnostjo člena 11(2) Pogodbe o Evropski uniji, izpodriva vlogo Odbora kot zastopnika interesov organizirane civilne družbe in ogroža načelo participativne demokracije v njeni funkcionalni razsežnosti, zaradi česar bi bilo prihodnje izvajanje uredbe manj učinkovito.

3.2.2.4

Enotni digitalni portal mora pripomoči k pospešenemu izvajanju učinkovite, interoperabilne in vsem dostopne e-uprave. EESO podpira uporabo načela „samo enkrat“ in ponovno poudarja (5) izvor načela „celovitega pristopa k upravi“, ki predvideva sodelovanje med različnimi javnimi organi zunaj okvira njihovih pristojnosti, da bi lahko na vprašanja uporabnikov v celoti odgovoril en organ.

3.2.3

Poleg tega v odgovor na večkratni poziv Sveta za konkurenčnost in Evropskega parlamenta točka III Akcijskega načrta za krepitev mreže SOLVIT vsebuje pomembne ukrepe za izpopolnitev njene vloge pri izvrševanju prava Unije.

3.3

Za čim bolj učinkovito izvajanje predloga sporočila bi bilo treba tudi predložiti različne pripombe.

3.3.1

Kar zadeva namero o spodbujanju mreže SOLVIT, bi bilo treba obravnavati dve vprašanji, ki nista vključeni v akcijski načrt Komisije.

3.3.2

Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, ki je predviden za sredino leta 2019, bo pojem trga iz točke II tega načrta močno okrnjen. Če hkrati do takrat ne bo sklenjen sporazum za ureditev dvostranskih odnosov med Združenim kraljestvom in EU in ta država ne bo del Evropskega gospodarskega prostora, bodo samodejno prenehale obveznosti njene uprave glede izvajanja načrta, kar bo posledično škodilo njenim državljanom in državljanom držav članic, v katerih deluje mreža središč SOLVIT.

3.3.3

Ker pa se pravo EU in, natančneje, temeljne ekonomske svoboščine uporabljajo ekstrateritorialno in so zavezujoči za državljane tretjih držav in njihove uprave, bi bilo treba po drugi strani v prihodnje, če bo to mogoče, razmisliti o ustanovitvi središč in uporabi mreže SOLVIT na ozemlju držav, s katerimi je EU sklenila mednarodne sporazume o posebni povezanosti, kot je predvideno v prvih treh alineah člena 218(6)(a) PDEU. To bi imelo jasne prednosti za državljane in podjetja ter državljane iz tretjih držav in bi vodilo v boljše izvajanje pravil o notranjem trgu.

3.4

Poleg tega je treba tudi oblikovati spodbude za javne uprave tistih držav članic, ki zaradi digitalnega razkoraka ali iz drugih razlogov potrebujejo več sredstev kot druge, da bi lahko izvajale uredbo o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala.

3.4.1

Komisija bi lahko razmislila, ali bo predlagala sprejetje ukrepov za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Videti je, da so ti ukrepi tudi upravičeni za spodbujanje zadevnih podjetij glede na podatke iz točke III navedenega akcijskega načrta Komisije, iz katerih so razvidne nesorazmerne razlike med številom primerov na središče SOLVIT, ki jih ni mogoče utemeljiti le z različno demografsko in ekonomsko težo sodelujočih držav.

3.5

Nazadnje je treba določiti zavezo vseh držav članic, v katerih deluje mreža SOLVIT, da bo izbira ustreznega in stalnega osebja za reševanje primerov, predloženih središčem mreže, potekala v najkrajšem možnem času s preglednimi javnimi natečaji.

4.1.1

EESO podpira konkretne izboljšave za izpopolnitev dela mreže SOLVIT. Ta lahko postane uporabno orodje, saj državljanom in podjetjem ponuja platformo za reševanje širokega razpona vprašanj v zvezi z notranjim trgom. Komisija bi morala dodatno izboljšati splošno prepoznavnost mreže SOLVIT.

4.1.2

Boljše izvajanje zakonodaje koristi tako državljanom kot podjetjem. Številke kažejo, da se je z leti povečal delež primerov državljanov, predloženih mreži SOLVIT, v primerjavi s primeri podjetij, zlasti na področju socialne varnosti. Na drugi strani je 80-odstotna stopnja rešenih primerov podjetij nižja od povprečja mreže (89 %). Komisija mora sprejeti ustrezne ukrepe, da bodo lahko vsi uporabniki izkoristili možnosti, ki jih ponuja mreža. Pomembno je okrepiti orodje in EESO upa, da se bodo uresničila pričakovanja iz časovnega načrta za krepitev mreže SOLVIT, natančneje tista v zvezi z uvedbo pritožbenega postopka za podjetja na področju vzajemnega priznavanja blaga in z bolj neposredno in učinkovitejšo pravno podporo mrež z izboljšano zmogljivostjo za neformalno pravno svetovanje in interaktivnimi orodji za usposabljanje ter z usklajevanjem razhajanj v stališčih.

4.2.1

Odbor podpira pobudo o enotnem digitalnem portalu iz predloga uredbe. Portal mora državljanom in podjetjem zagotavljati vse informacije in pomoč, ki jih potrebujejo za delovanje na celotnem notranjem trgu. Če bo orodje dobro oblikovano, lahko pomaga tako državljanom, ki živijo in delajo v drugi državi EU, kot podjetjem, ki želijo uporabiti katero od ekonomskih svoboščin v drugi državi članici, zlasti MSP in novim podjetjem.

4.2.2

Državljani in podjetja se pogosto ne zavedajo popolnoma, kakšne pravice in možnosti imajo na enotnem trgu. Enotni digitalni portal mora izboljšati in povezati obstoječa orodja ter pomagati podjetjem, da bodo največkrat uporabljene upravne in druge postopke urejala prek spleta. S portalom mora enotni trg postati preglednejši, obenem pa varnejši in bolj predvidljiv.

4.2.3

Bistveno je, da enotni digitalni portal ponudi vse informacije in pomoč, ki jih podjetja potrebujejo za lažje sklepanje čezmejnih poslov. To vključuje posodobljene in kakovostne informacije o trgu, reševanje težav in mehanizme za reševanje sporov pa tudi e-postopke za podjetja, ki želijo razvijati čezmejne dejavnosti.

4.3.1

Različne organizacije civilne družbe, ki sestavljajo EESO, zlasti organizacije delodajalcev, imajo različna mnenja o predlogu uredbe o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij.

4.3.2

Predstavniki delodajalcev predlog postavljajo pod vprašaj, ker je usmerjen predvsem na podjetja, čeprav so za vztrajne ovire na enotnem trgu odgovorne države članice:

4.3.3

Na drugi strani organizacije, ki zastopajo subjekte civilne družbe, menijo, da je predlog uredbe pozitiven, ker je pomembno:

4.3.4

Zato EESO, če bo predlog uredbe sprejet v takšni obliki, poziva Komisijo, naj se to orodje uporablja čim bolj sorazmerno, v primerih s pomembno čezmejno razsežnostjo, kadar bo to potrebno, in ob spoštovanju temeljnih pravic zadevnih oseb, zlasti ko gre za varstvo zaupnih podatkov.

4.3.4.1

Poleg tega je treba predlog o izvedbi ocene, vključen v pojasnjevalni del besedila predloga, premestiti v normativni del besedila, da bo postal obvezujoče pravilo. Omenjeno oceno ureditve je treba opraviti v petih letih od sprejetja uredbe, da se preuči delovanje teh nadzornih dejavnosti.

5.1

Dokončna vzpostavitev enotnega trga EU in pravilna uporaba njegovih pravil sodita med glavne prednostne naloge EESO.

5.2

Državljani in podjetja se pogosto ne zavedajo popolnoma, kakšne pravice in priložnosti jim omogoča enotni trg. Enotni digitalni portal mora izboljšati in povezati obstoječa orodja ter pomagati podjetjem, da bodo največkrat uporabljene upravne in druge postopke urejala prek spleta. S tem portalom mora notranji trg postati preglednejši, obenem pa varnejši in bolj predvidljiv.

5.3

EESO je pripravljen prispevati k tej pobudi kot predstavnik organizacij civilne družbe. V skladu s tem ponuja svojo pomoč pri spremljanju in ocenjevanju izvajanja uredbe o enotnem digitalnem portalu.

5.4

EESO poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z njim ter izkoristi znanja in izkušnje njegovih članov, ki prihajajo iz vseh 28 držav članic.