(1)

V Direktivi Sveta 90/314/EGS (3) je določenih mnogo pomembnih pravic potrošnikov v zvezi s paketnimi potovanji, zlasti glede zahtev o zagotavljanju informacij, odgovornosti gospodarskih subjektov, povezane z izvedbo turističnega paketa, in varstva v primeru insolventnosti organizatorja potovanja ali turističnega agenta. Vendar je treba pravni okvir prilagoditi v skladu z razvojem trga, da bi postal primernejši za notranji trg, odstraniti je treba dvoumnosti in zapolniti zakonodajne vrzeli.

(2)

Turizem ima v gospodarstvu Unije pomembno vlogo, paketna potovanja, organizirane počitnice in izleti (v nadaljnjem besedilu: turistični paketi) pa so pomemben del tega trga. Na trgu potovanj se je od sprejetja Direktive 90/314/EGS zgodilo precej sprememb. Poleg tradicionalne distribucijske verige je internet postal čedalje pomembnejše sredstvo za ponudbo potovalnih storitev. Potovalne storitve niso ponujene le kot kombinacije klasičnih vnaprej dogovorjenih paketov, ampak so pogosto kombinirane po meri posameznika. Mnogi od teh potovalnih proizvodov so bodisi v pravnem sivem območju bodisi očitno niso zajeti v Direktivo 90/314/EGS. S to direktivo naj bi se prilagodil obseg varstva glede na ta razvoj, povečala preglednost ter izboljšala pravna varnost za potnike in gospodarske subjekte. [Sprememba 2]

(3)

V členu 169 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da Unija prispeva k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 114 PDEU.

(4)

Direktiva 90/314/EGS daje državam članicam široko diskrecijsko pravico glede prenosa, zato ostanejo znatne razlike med zakonodajami držav članic. Zaradi pravne razdrobljenosti nastajajo višji stroški za podjetja in ovire za tiste, ki želijo čezmejno poslovati, zaradi česar imajo potrošniki omejeno izbiro.

(5)

Notranji trg v skladu s členom 26(2) PDEU zajema območje brez notranjih meja, na katerem so zagotovljeni prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja. Da se ustvari pravi notranji trg za potrošnike, je na tem področju nujno uskladiti določene vidike pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o turističnem potovanju in pomoči pri organizaciji potovanja povezanih potovalnih aranžmajih , s čimer se doseže pravo ravnovesje med visoko ravnijo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo podjetij. [Sprememba 3] [Sprememba velja za celotno besedilo.]

(6)

Čezmejni potencial trga paketnih potovanj v Uniji trenutno ni povsem izkoriščen. Različna pravila za varstvo potnikov v različnih državah članicah delujejo odvračilno pri tem, da bi potniki iz ene države članice plačevali za turistične pakete in pomoč pri organizaciji potovanja povezane potovalne aranžmaje v drugi državi članici ter da bi organizatorji potovanj in turistični agenti iz ene države članice prodajali take storitve v drugi. Zakonodajo držav članic v zvezi s turističnimi paketi in pomočjo pri organizaciji potovanja povezanimi potovalnimi aranžmaji je treba nadalje približati, da bi potrošniki in podjetja lahko v celoti izkoristili notranji trg, obenem pa bi se po vsej Uniji zagotovila visoka raven varstva potrošnikov.

(7)

Večina potnikov, ki kupuje pakete, je potrošnikov v smislu prava varstva potrošnikov Unije. Hkrati pa ni vedno lahko razlikovati med potrošniki in predstavniki majhnih podjetij ali poslovnimi subjekti, ki potovanja, povezana z njihovim podjetjem ali poklicno dejavnostjo, rezervirajo prek istih sistemov rezervacij kot potrošniki. Taki potniki pogosto potrebujejo podobno raven varstva. Nasprotno pa večja podjetja ali organizacije potovalne aranžmaje za svoje zaposlene , člane in predstavnike pogosto sklenejo na podlagi okvirne pogodbe za poslovna potovanja, specializiranimi za pripravo poslovnih potovanj. Pri tej vrsti potovalnih aranžmajev ni potrebna taka raven varstva kot za potrošnike. Zato bi se morala ta direktiva za poslovne potnike uporabljati le, kolikor potovalnih aranžmajev ne sklepajo na podlagi okvirne pogodbe. Da ne bi prihajalo do zmede z opredelitvijo pojma „potrošnik“ , ki se uporablja v drugih direktivah drugi zakonodaji Unije o potrošnikih, bi bilo treba osebe, varovane po tej direktivi, imenovati „potniki“. [Sprememba 4]

(8)

Ni primerno, da bi se kot turistični paketi obravnavale vse kombinacije potovalnih storitev z značilnostmi, ki jih potniki običajno povezujejo s turističnimi paketi, saj se lahko potovalne storitve kombinirajo na mnogo različnih načinov, zlasti da se posebne potovalne storitve združijo v en sam potovalni proizvod, pri katerem odgovornost za pravilno izvedbo prevzame organizator potovanj. V skladu s sodno prakso Sodišča (4) ne bi smelo biti razlik, če se potovalne storitve kombinirajo bodisi pred kakršnim koli stikom s potnikom bodisi na zahtevo ali v skladu z izbiro potnika. Enako načelo bi bilo treba uporabljati ne glede na to, ali je rezervacija opravljena pri potovalnem agentu v agenciji ali prek spleta.

(9)

Turistične pakete bi bilo treba zaradi preglednosti ločiti od pomoči pri organizaciji potovanja povezanih potovalnih aranžmajev , kadar potnikom pri kombiniranju potovalnih storitev pomagajo spletni turistični agenti ali turistični agenti v agenciji, zaradi česar potnik usmerjeno sklene pogodbe z različnimi ponudniki potovalnih storitev, tudi prek povezanih sistemov rezervacij, ki nimajo teh značilnosti in v zvezi s katerimi ne bi bilo ustrezno uporabiti vseh obveznosti, ki veljajo za pakete. [Sprememba 5]

(10)

Glede na razvoj trga je primerno podrobneje opredeliti turistične pakete na podlagi drugega objektivnega merila, ki se pretežno nanaša na način, na katerega so potovalne storitve predstavljene ali kupljene in pri katerem lahko potniki upravičeno pričakujejo, da jih varuje Direktiva. Tako je na primer, ko se bodisi v istem postopku rezervacije na eni prodajni točki za isto potovanje ali počitnice kupijo različne potovalne storitve bodisi kadar so take storitve ponujene ali zaračunane po skupni ali celotni ceni. Če so take storitve izbrane, preden se je potnik strinjal, da jih bo plačal, bi jih bilo treba obravnavati, kot da so zagotovljene v istem postopku rezervacije.

(11)

Pomoč pri organizaciji potovanja Povezane potovalne aranžmaje bi bilo obenem treba ločiti od potovalnih storitev, ki jih potniki za isto potovanje ali počitnice rezervirajo neodvisno, pogosto ne istočasno. Spletno pomoč pri organizaciji potovanja Spletne povezane potovalne aranžmaje bi bilo treba ločiti od povezanih spletnih strani, katerih cilj ni skleniti pogodbo s potnikom, ter povezav, prek katerih potniki samo na splošno in ne usmerjeno dobijo informacije o nadaljnjih potovalnih storitvah, na primer kadar hotel ali organizator dogodka na svojo spletno stran vključi seznam vseh subjektov, ki neodvisno od rezervacije ponujajo storitve prevoza na njegovo lokacijo, ali če se za objavo oglasov , ki se nanašajo na spletiščih kraj ali čas potovanja, opredeljen za prvo izbrano potovalno storitev, na spletnih straneh, povezanih z destinacijo potovanja ali obdobjem potovanja, določenim za prvo izbrano potovalno storitev, uporabijo piškotki oziroma metapodatki. [Sprememba 6]

(12)

Nakup samostojne potovalne storitve kot enkratne potovalne storitve ni ne paket niti pomoč pri organizaciji potovanja povezani potovalni aranžma .

(13)

Treba V tej direktivi bi bilo treba določiti posebna pravila za turistične agente v agencijah in spletne turistične agente, ki potnikom ob enkratnem obisku ali stiku z njihovo lastno prodajno točko pomagajo pri sklepanju ločenih pogodb z individualnimi ponudniki storitev, kadar potnik izbere in privoli v plačilo za vsako potovalno storitev posebej. Taka pravila bi morala veljati tudi za spletne turistične agente, ki prek povezanih postopkov spletne rezervacije usmerjeno omogočajo, da se dodatne potovalne storitve drugega gospodarskega subjekta , če so drugemu gospodarskemu subjektu preneseni vsaj ime potnika in njegovi kontaktni podatki in če se te dodatne storitve zagotovijo najpozneje ob 24 ur po potrditvi rezervacije prve storitve lažje zagotovijo. Ta pravila bi se na primer uporabljala, kadar potrošnik pri potrditvi rezervacije prve potovalne storitve, kot je let ali vožnja z vlakom, prejme vabilo za rezervacijo dodatne potovalne storitve na voljo v izbranem kraju potovanja, na primer hotelska nastanitev s povezavami na spletno stran za rezervacije drugega ponudnika storitev ali posrednika. Čeprav navedeni aranžmaji ne pomenijo turističnega paketa v pomenu te direktive, saj pri tem, da je en sam organizator potovanja prevzel odgovornost za potovalne storitve, ne more priti do zmede, taki pomožni povezani potovalni aranžmaji pomenijo alternativen poslovni model, ki je pogosto v tesni konkurenci s turističnimi paketi. [Sprememba 7]

(14)

Pri pomoči pri organizaciji potovanja povezanih potovalnih aranžmajih je za lojalno konkurenco in varstvo potrošnikov obvezno zagotoviti zadostne dokaze o tem, da bodo v primeru insolventnosti predplačila povrnjena, potnikom pa bo omogočen povratek na kraj odhoda.

(14a)

Na spletu so se začele pojavljati prakse, ko gospodarski subjekti, ki ponujajo povezane potovalne aranžmaje, ne zagotovijo jasne in nedvoumne možnosti rezervacije samo glavne storitve brez izbire dodatnih storitev. Takšne prakse bi bilo treba obravnavati kot zavajajoče za potnike. Ker sedanji pravni okvir še ne dopušča njihove ukinitve in glede na to, da se nanašajo predvsem na povezane potovalne aranžmaje, bi morale biti s to direktivo prepovedane. [Sprememba 8]

(15)

Od gospodarskih subjektov je primerno zahtevati, naj jasno navedejo naravo aranžmaja in potnike obvestijo o njihovih pravicah, da se poveča jasnost za potnike ter da se jim omogoči, da odločitve o različnih vrstah ponujenih potovalnih aranžmajev sprejemajo na podlagi informacij. Izjava gospodarskega subjekta o pravni naravni trženega potovalnega proizvoda bi morala ustrezati dejanski pravni naravi zadevnega proizvoda. Kadar gospodarski subjekti potnikom ne zagotavljajo točnih informacij, bi morali ukrepati organi pregona.

(15a)

Pred izvedbo plačila bi morali biti potniki obveščeni o tem, ali so izbrali paketno potovanje ali povezan potovalni aranžma, in o ustrezni ravni varstva. [Sprememba 9]

(15b)

Gospodarski subjekti, ki omogočajo nakup povezanega potovalnega aranžmaja, bi morali potnika, še preden se ta zaveže s pogodbo ali drugo ustrezno ponudbo za povezani potovalni aranžma, jasno opozoriti, da morajo biti vse preostale pogodbe, ki sestavljajo povezani potovalni aranžma, potrjene v naslednjih 24 urah, da bodo lahko uveljavljene koristi, ki jih za povezane potovalne aranžmaje zagotavlja ta direktiva. Kadar potrošniki na to niso opozorjeni ali kadar so posredovane informacije napačne ali zavajajoče oziroma sploh niso posredovane, gre lahko za nepošteno poslovno prakso. [Sprememba 141]

(16)

Za prepoznavanje turističnega paketa ali pomoči pri organizaciji potovanja povezanega potovalnega aranžmaja bi bilo treba obravnavati le kombinacijo različnih potovalnih storitev, kot so nastanitev, prevoz potnikov z avtobusom, vlakom, ladjo ali letalom, ter najem osebnega avtomobila, drugih vozil ali drugih prevoznih sredstev. Nočitve v hotelih z dodatnimi paketi, kot so vstopnice za glasbeno prireditev ali zdraviliško zdravljenje, bi bilo treba izvzeti, če se ta storitev ne trži posebej za potnika kot pomemben del potovanja ali če je očitno, da dodatna storitev ni glavni element potovanja. Kot nastanitev v pomenu te direktive se ne bi smela obravnavati nastanitev za namene bivanja, vključno z za katero je očitno, da ni v turistične namene, kot so dlje trajajočimi jezikovnimi trajajoči jezikovni tečaji. [Sprememba 11]

(16a)

Prevozi z avtobusom, vlakom, ladjo ali letalom, ki zajemajo nastanitev, na primer vožnje s trajektom s prenočitvijo ali železniški prevozi v spalniku, bi morali veljati kot ena sama potovalna storitev, če je jasno, da je prevoz njihov glavni element, in ta ni kombiniran z drugo potovalno storitvijo. [Sprememba 12]

(17)

Druge turistične storitve, kot so vstopnice za koncerte, športne prireditve, ekskurzije ali obisk zabaviščnih parkov, so storitve, ki bi se lahko v kombinaciji s prevozom potnikov, nastanitvijo in/ali najemom osebnega avtomobila, drugih vozil ali drugih prevoznih sredstev, obravnavale kot turistični paket ali pomoč pri organizaciji potovanja povezan potovalni aranžma . Vendar bi taki turistični paketi na področje uporabe te direktive spadali le, če bi ustrezna turistična storitev zajemala pomemben del paketa. Če turistična storitev Turistično storitev bi bilo na splošno treba obravnavati kot pomemben del turističnega paketa, če se kot taka posebej trži potnikom, če je jasno, da je namen potovanja, če zajema več kot 20 % 25 % celotne cene ali drugače pomeni bistveno značilnost potovanja ali počitnic, bi jo bilo na splošno treba obravnavati kot pomemben del turističnega paketa. Pomožnih storitev, kot so zlasti potovalno zavarovanje, prevoz od železniške postaje do nastanitve, prevoz na začetku potovanja ter v okviru izletov, storitve prevoza prtljage, obroki in čiščenje, zagotovljeni obrokov in čiščenja, zagotovljenih kot del nastanitve, se samih po sebi ne bi smelo obravnavati kot turistične storitve. [Sprememba 13]

(18)

Prav tako bi bilo treba pojasniti, da bi morale turistični paket pomeniti pogodbe, s katerimi gospodarski subjekt potniku po sklenitvi pogodbe omogoči, da izbira med različnimi vrstami potovalnih storitev, kot je na primer darilni potovalni paket. Poleg tega bi bilo treba kot turistični paket obravnavati kombinacijo potovalnih storitev, pri katerih se med gospodarskimi subjekti najpozneje ob potrditvi rezervacije 24 ur po rezervaciji prve storitve prenašajo ime in drugi osebni podatki potnika, kot so kontaktni podatki, podatki o kreditni kartici ali potnem listu, potrebni za sklenitev rezervacije. Osebni podatki, potrebni za sklenitev rezervacije, se nanašajo na podatke s kreditne kartice ali druge informacije, potrebne za pridobitev plačila. Zgolj prenos podatkov, kot je kraj ali čas potovanja, pa po drugi strani ne bi smel zadostovati. Poleg tega bi morala križarjenja in večdnevna potovanja z vlakom z nastanitvijo veljati kot turistični paketi, ker združujejo prevoz, nastanitev in prehrano. [Sprememba 14]

(19)

Da bi se izognili nepotrebnim bremenom za gospodarske subjekte, bi bilo treba s področja uporabe te direktive izključiti potovanja, ki trajajo manj kot 24 ur in ne vključujejo nastanitve, ter občasno organizirane turistične pakete, saj potniki v primeru kratkih potovanj ne potrebujejo toliko varstva. Turistični paketi in povezani potovalni aranžmaji, ki jih občasno ponujajo ali pripravijo fizične ali pravne osebe, kot so nevladne organizacije, vključno z dobrodelnimi organizacijami, nogometnimi klubi in šolami, bi morali biti izključeni iz področja uporabe te direktive, če od prodaje teh paketov ali ponujanja teh povezanih potovalnih aranžmajev nimajo neposredne ali posredne finančne koristi. [Sprememba 15]

(19a)

Države članice bi morale v skladu s pravom Unije ohraniti pristojnost, da uporabijo določbe te direktive tudi na področjih zunaj njenega področja uporabe. Tako lahko države članice ohranijo ali uvedejo nacionalno zakonodajo, ki je skladna z vsemi ali nekaterimi določbami te direktive glede pogodb, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive. Na primer, države članice lahko določbe te direktive uporabljajo za turistične pakete in povezane potovalne aranžmaje, ki jih občasno ponujajo ali pripravljajo fizične ali pravne osebe, če od prodaje teh paketov ali ponujanja teh povezanih potovalnih aranžmajev nimajo neposredne ali posredne finančne koristi, ter za turistične pakete in povezane potovalne aranžmaje, ki trajajo manj kot 24 ur in ne vključujejo nastanitve. [Sprememba 16]

(20)

Glavna značilnost paketnih potovanj je ta, da je za pravilno izvedbo paketa kot celote odgovoren vsaj en gospodarski subjekt kot organizator potovanja. Le, kadar kot organizator turističnega paketa deluje drug gospodarski subjekt, bi lahko gospodarski subjekt, ponavadi agent v turistični agenciji ali prek spleta, deloval zgolj kot turistični agent ali posrednik, ne bi pa bil odgovoren kot organizator turističnega paketa. Ali gospodarski subjekt za zadevni turistični paket deluje kot organizator, bi moralo biti odvisno od tega, ali je bil vključen v oblikovanje turističnega paketa, kot je opredeljen po tej direktivi, ne pa od naziva, pod katerim posluje. Kadar dva ali več gospodarskih subjektov izpolnjuje merilo, po katerem je kombinacija potovalnih storitev turistični paket, in kadar ti gospodarski subjekti potnika niso obvestili o tem, kateri izmed njih je organizator turističnega paketa, bi bilo treba kot organizatorje obravnavati vse zadevne gospodarske subjekte.

(20a)

Direktiva 90/314/EGS državam članicam zagotavlja diskrecijsko pravico do opredelitve, ali bi morali biti turistični agenti, organizatorji ali eni in drugi odgovorni za pravilno izvedbo turističnega paketa. Ta prožnost je v nekaterih državah članicah povzročila dvoumnost glede tega, ali so turistični agenti, ki sodelujejo v paketu, odgovorni za izvedbo ustreznih storitev, zlasti pri postopku spletne rezervacije. Zato je v tej direktivi ustrezno pojasniti, da so za izvedbo potovalnih storitev, vključenih v pogodbo, odgovorni organizatorji, razen če tudi nacionalna zakonodaja izrecno določa možnost, da je odgovoren organizator ali turistični agent. [Sprememba 17]

(21)

Turistični agenti bi morali biti v zvezi s turističnimi paketi skupaj z organizatorji potovanj odgovorni za zagotavljanje informacij pred sklenitvijo pogodbe. Obenem pa bi bilo treba pojasniti, da so oni turistični agenti odgovorni za napake , ki jih naredijo pri rezervaciji. Potniki bi morali za poenostavitev komunikacije, zlasti v čezmejnih primerih, imeti možnost, da se na organizatorja potovanja obrnejo tudi prek turističnega agenta, pri katerem so turistični paket kupili. [Sprememba 18]

(22)

Potnik bi moral vse potrebne informacije prejeti pred nakupom turističnega paketa, ne glede na to, ali se prodaja prek sredstev za komuniciranje na daljavo, prek pulta ali prek drugih vrst distribucije. Gospodarski subjekt bi pri zagotavljanju teh informacij moral upoštevati posebne potrebe potnikov, ki so posebej ranljivi zaradi svoje starosti ali fizične hibe in bi jih gospodarski subjekt lahko razumno predvidel.

(23)

Bistveni podatki, na primer o glavnih značilnostih potovalnih storitev, ali cene iz reklam na spletnih straneh organizatorja potovanja ali v katalogih kot del informacij pred sklenitvijo pogodbe bi morali biti zavezujoči, razen če si organizator potovanja pridržuje pravico, da spremeni navedene elemente, ter če je potnik o takih spremembah pred sklenitvijo pogodbe obveščen jasno in v vidni obliki. Čeprav je primerno, da se v določenih okoliščinah o spremembah, ki vplivajo na izvedbo pogodbe, stranki obveščata prek trajnega nosilca podatkov, da imata v prihodnosti dostop do njih, pa glede na nove komunikacijske tehnologije posebnih pravil ni več treba pisati v kataloge. Kadar se obe stranki pogodbe s tem izrecno strinjata, bi moralo biti te informacije vedno možno spremeniti. [Sprememba 19]

(23a)

Vendar glede na nove komunikacijske tehnologije, ki pripomorejo k temu, da imajo potniki dostop do najnovejših informacij v času rezervacije, in rastoči trend spletne rezervacije potovalnih paketov, posebnih pravil ni več treba tiskati v katalogih. [Sprememba 20]

(23b)

Časi letov bi morali biti bistven sestavni del pogodbe in ena glavnih značilnosti potovalne storitve. Ne bi se smeli bistveno razlikovati od časov, navedenih potnikom v informacijah pred sklenitvijo pogodbe. [Sprememba 21]

(24)

Zahteve o zagotavljanju informacij v tej direktivi so izčrpne, a ne bi smele posegati v zahteve o zagotavljanju informacij iz drugih veljavnih pravnih aktov Unije (5).

(25)

Pravice in obveznosti strank bi bilo treba za zdaj navesti pred začetkom turističnega paketa in po njegovem začetku, zlasti če turistični paket ni pravilno izveden ali če se spremenijo posamezne okoliščine, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnost pogodb o paketnem potovanju.

(26)

Ker se paketi pogosto kupijo veliko pred njihovo izvedbo, se lahko zgodijo nepričakovani dogodki. Zato bi moral imeti potnik pod določenimi pogoji pravico, da turistični paket prenese na drugega potnika. Organizatorjem potovanja bi moralo biti v takih primerih omogočeno, da bi izterjali svoje stroške, na primer če podizvajalec zahteva plačilo za spremembo imena potnika ali preklic vozovnice in izdajo nove. Potniki bi morali tudi imeti možnost, da kadar koli pred začetkom turističnega paketa odstopijo od pogodbe proti plačilu ustreznega nadomestila, pa tudi pravico do odstopa od pogodbe brez plačila nadomestila, kadar bodo na turistični paket znatno vplivale neizogibne in izjemne okoliščine, kot je vojskovanje , vključno s terorizmom, ali naravna katastrofa , vključno s hurikani in potresi, ali politična nestabilnost, ki ogrožajo potnike, če so se ti dogodki zgodili po sklenitvi pogodbe o potovanju . Šteje se, da obstajajo neizogibne in izjemne okoliščine zlasti takrat, kadar v zanesljivih in javno dostopnih poročilih, kot so priporočila organov držav članic, potovanja na namembni kraj ne priporočajo. [Sprememba 22]

(27)

Tudi organizator potovanja bi moral imeti v posebnih primerih pravico, da pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe brez plačila nadomestila, na primer če ni prijavljenega najmanjšega števila udeležencev in kadar je ta možnost določena v pogodbi. V tem primeru bi moral organizator potovanja ustrezno obvestiti potnike, na katere lahko to pogodbeno določilo vpliva. [Sprememba 23]

(28)

Organizatorjem bi moralo biti v določenih primerih dovoljeno, da vnesejo enostranske spremembe v pogodbo o turističnem potovanju. Toda če se zaradi predlaganih sprememb katera koli od glavnih značilnosti potovalnih storitev bistveno spremeni, bi morali imeti potniki pravico do odstopa od pogodbe. Povišanja cen bi morala biti mogoča le, če se spremeni cena za prevoz potnikov zaradi cene goriva, takse ali pristojbine, ki jih nalagajo tretje strani, ki niso neposredno vključene v izvedbo vključenih potovalnih storitev, ali menjalni tečaji, povezani s paketom, ter če je v pogodbi izrecno predviden pregled cen, tako pri povišanju kot pri znižanju. Povišanja cen bi morala biti omejena na 10 % Potniki bi morali imeti pravico, da odstopijo od pogodbe brez obveznosti plačila odškodnine ali da prejmejo drugo, enakovredno potovalno ponudbo organizatorja potovanja, če povišanje cene presega 8 % prvotne cene paketa. [Sprememba 24]

(28a)

Povišanje cene bi moralo biti vedno utemeljeno na trajnem nosilcu podatkov. Če se cene povišajo za več kot 8 %, bi bilo treba potniku na trajnem nosilcu podatkov ponuditi možnost odstopa ali drugo, enakovredno paketno potovanje po prvotni ceni. Če potnik ponudbe ne sprejme, bi moralo veljati, da se strinja s povišanjem cene. Dokazno breme za prejem obvestila na trajnem nosilcu podatkov bi moral nositi organizator potovanja. [Sprememba 25]

(29)

Primerno je določiti posebna pravila o pravnih sredstvih pri neustrezni izvedbi pogodbe o turističnem potovanju. Potnik bi moral imeti pravico do reševanja težav, kadar pa se pomemben del pogodbeno dogovorjenih storitev ne more zagotoviti, bi morali biti potniku na voljo nadomestni aranžmaji. Potniki bi morali imeti tudi pravico do znižanja cene in/ali povračila škode. Povrnjena bi morala biti tudi vsaka nematerialna škoda, zlasti v primeru pokvarjenih počitnic, in v upravičenih primerih stroški, ki jih je imel potnik s tem, ko je težavo reševal sam. Določbe te direktive je zaradi zagotovitve skladnosti primerno uskladiti z mednarodnimi konvencijami o potovalnih storitvah in z zakonodajo Unije o pravicah potnikov.

(30)

Kadar je organizator potovanja odgovoren za neizvedbo ali pomanjkljivo izvedbo storitev, vključenih v turističnem paketu, bi se moral biti zmožen sklicevati se na omejitve odgovornosti ponudnikov storitev, določenih v takih mednarodnih konvencijah, kot so: Montrealska konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz iz leta 1999 (6), Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) (7) iz leta 1980 ter Atenska konvencija o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju iz leta 1974 (8). Kadar zaradi neizogibnih ali izjemnih okoliščin povratka potnika na kraj odhoda ni mogoče zagotoviti, je treba obveznost organizatorja turističnega potovanja, v skladu s katero nosi stroške podaljšanega bivanja potnika na namembnem kraju, uskladiti z Uredbo (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9)  (*1) .

(31)

Ta direktiva ne bi smela vplivati na pravice potnikov do vložitve reklamacij na podlagi te direktive in katerega koli drugega ustreznega pravnega akta Unije, torej bodo imeli potniki še naprej možnost naslavljati reklamacije na organizatorja potovanj, letalskega prevoznika ali vsako drugo odgovorno stranko ali – glede na okoliščine – več strank. Treba bi bilo pojasniti, da ne smejo kopičiti pravic na podlagi različnih pravnih podlag, če pravice ščitijo iste interese ali imajo isti cilj. Vendar obveznost, da se potnikom zagotovi ustrezno in pravočasno nadomestilo v primerih, ko ena od strank pogodbe ne izpolnjuje v celoti, ne sme organizatorjem potovanj in turističnim agentom naložiti nerazumnega in nesorazmernega bremena. Poleg obveznosti, da odpravijo vse neskladnosti ali povrnejo stroške potnikom, bi morali organizatorji potovanj in turistični agenti imeti tudi pravico, da zahtevajo nadomestilo od tretje strani, ki je prispevala k dogodku, ki je sprožil nadomestilo ali druge obveznosti. Odgovornost organizatorja potovanja in turističnega agenta zato ne posega v pravico, da zahteva nadomestilo od tretjih oseb, vključno s ponudniki storitev. [Sprememba 27]

(32)

Če je potnik med potovanjem ali počitnicami v težavah, bi mu moral organizator potovanja nemudoma zagotoviti takojšnjo ustrezno pomoč. Taka pomoč bi morala v glavnem zajemati, kadar je to ustrezno, informacije o takih vidikih, kot so zdravstvene storitve, lokalni organi in konzularna pomoč, ter praktično pomoč, na primer glede sredstev komuniciranja na daljavo in ponujanja nadomestnih potovalnih aranžmajev. [Sprememba 28]

(33)

Komisija je v sporočilu z dne 18. marca 2013 z naslovom „Varstvo potnikov v primeru insolventnosti letalskega prevoznika“ določila ukrepe za izboljšanje varstva potnikov v primeru insolventnosti letalskega prevoznika, vključno z boljšim izvajanjem Uredbe (ES) št. 1008/2008, Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (10) in zavezo z industrijo zainteresiranih strani, pri čemer ni navedla, kateri zakonodajni ukrep bi se lahko obravnaval. To sporočilo se nanaša na nakup posamezne sestavine, tj. storitev zračnega prevoza, ter tako ne posega v obstoječa pravila o turističnih paketih in zakonodajalcem ne preprečuje, da bi tudi kupcem drugih modernih kombinacij potovalnih storitev zagotavljali varstvo v primeru insolventnosti.

(34)

Države članice bi morale zagotoviti, da so potniki, ki kupujejo turistične pakete ali uporabljajo pomoč pri organizaciji potovanja povezane potovalne aranžmaje , v primeru insolventnosti organizatorja potovanja, turističnega agenta, ki ponuja pomoč pri organizaciji potovanja povezane potovalne aranžmaje , ali katerih koli ponudnikov storitev podjetja, ki je udeleženo pri ponujanju povezanega potovalnega aranžmaja , v celoti zaščiteni. Države članice, v katerih imajo sedež organizatorji turističnih paketov in turistični agenti, ki ponujajo pomoč pri organizaciji potovanja, bi morale zagotoviti, da gospodarski subjekti, ki ponujajo take kombinacije potovalnih storitev, v primeru insolventnosti jamčijo za povračilo vseh plačil, ki so jih opravili potniki, in njihov povratek na kraj odhoda. Države članice bi morale poskrbeti, da bi bile njihove nacionalne sheme za varstvo v primeru insolventnosti učinkovite in da bi potnikom, na katere je insolventnosti vplivala, lahko zajamčile takojšnji povratek na kraj odhoda in takojšnje povračilo zneskov, obenem pa bi morale ohraniti diskrecijsko pravico glede načina priznavanja varstva v primeru insolventnosti. Kadar bi potnik raje do konca izkoristil turistični paket ali povezan potovalni aranžma, kot pa prejel celotno povračilo, lahko varstvo v primeru insolventnosti, kadar je ustrezno, nalaga izpolnitev obstoječih pogodb, da se omogoči nadaljevanje turističnega paketa ali povezane organizacije potovanja brez dodatnih stroškov za potnika. Pri zahtevanem varstvu v primeru insolventnosti bi bilo treba upoštevati, kolikšno finančno tveganje se dejansko pojavlja pri dejavnostih organizatorja potovanja, zadevnega turističnega agenta ali ponudnika storitve podjetja, udeleženega pri povezanem potovalnem aranžmaju , vključno z vrsto kombinacije potovalnih storitev, ki jih prodajajo, predvidljivimi sezonskimi nihanji ter obsegom predplačil in načinom, na katerega so zavarovana. Kadar se lahko varstvo v primeru insolventnosti zagotovi v obliki jamstva ali zavarovalne police, takega jamstva v skladu z Direktivo 2006/123/ES ni mogoče omejiti na potrdila, ki so jih izdali finančni subjekti s sedežem v posamezni državi članici. [Sprememba 29]

(35)

Države članice bi morale za lažji prosti pretok storitev na podlagi zakonodaje države članice ustanovitve priznati varstvo v primeru insolventnosti. Države članice bi morale določiti osrednje kontaktne točke, da se v zvezi z varstvom v primeru insolventnosti poenostavi upravno sodelovanje in nadzor nad podjetji, dejavnimi v različnih državah članicah.

(36)

Pri pogodbah o pomoči pri organizaciji potovanja povezanih potovalnih aranžmajih se poleg obveznosti, da je treba zagotoviti varstvo v primeru insolventnosti in potnike obvestiti, da so za izvajanje pogodbe izključno odgovorni posamezni ponudniki storitev, uporablja splošna zakonodaja Unije o varstvu potrošnikov in zakonodaja Unije zadevnega področja.

(37)

Kadar turistični agent opravi rezervacijo paketa ali zagotovi pomoč pri organizaciji potovanja povezanih potovalnih aranžmajev in v postopku rezervacije dela napake, je potnike primerno zaščititi.

(38)

Prav tako je primerno potrditi, da se potrošniki ne smejo odpovedati pravicam, ki izhajajo iz te direktive, organizatorji potovanj ali gospodarski subjekti, ki ponujajo povezane potovalne aranžmaje , pa se ne smejo izogniti svojim obveznostim s trditvijo, da delujejo samo kot ponudniki storitev, posredniki ali v kakršni koli drugi vlogi.

(39)

Države članice morajo določiti kazni za kršitve nacionalnih določb, s katerimi se ta direktiva prenaša, in zagotoviti, da se te kazni izvršujejo. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(40)

Zaradi sprejetja te direktive je treba prilagoditi določene akte o varstvu potrošnikov. Da bi se Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov  (11) še naprej uporabljala za pomoč pri organizaciji potovanja individualne potovalne storitve, ki so del povezanega potovalnega aranžmaja, če te individualne storitve niso na drug način izvzete iz področja uporabe Direktive 2011/83/EU, in da bi se določene pravice potrošnikov iz navedene direktive uporabljale tudi za turistične pakete, jo je treba spremeniti, pri čemer se upošteva, da se Direktiva 2011/83/EU v trenutni obliki ne uporablja za pogodbe, zajete v Direktivo 90/314/EGS. [Sprememba 30]

(41)

Ta direktiva glede tistih vidikov, ki jih ne ureja, ne sme posegati v Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ter v nacionalno pogodbeno pravo. Ker ciljev te direktive, in sicer prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(42)

V tej direktivi se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, sprejeta z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ta direktiva zlasti spoštuje svobodo gospodarske pobude iz člena 16 Listine in obenem zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov znotraj Unije v skladu s členom 38 Listine.

(43)

Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (13) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos v nacionalno zakonodajo priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

(a)

turistične pakete in pomoč pri organizaciji potovanja povezane potovalne aranžmaje , ki trajajo manj kot 24 ur, razen če je vključena prenočitev;

(aa)

turistične pakete in povezane potovalne aranžmaje, ki jih občasno ponujajo ali pripravijo fizične ali pravne osebe, če od prodaje teh paketov ali ponujanja povezanih potovalnih aranžmajev nimajo neposredne ali posredne finančne koristi in če je odgovorni gospodarski subjekt potnika ustrezno obvestil, da se ta direktiva ne uporablja za te pakete in potovalne aranžmaje; [Sprememba 33]

(b)

pomožne pogodbe o potovalnih storitvah, ki se zagotavljajo kot dodatne storitve k turističnemu paketu in se lahko dodatno rezervirajo brez pomoči organizatorja potovanja, ali pomožne pogodbe, v katere so vključene finančne storitve; [Sprememba 34]

(c)

turistične pakete in pomoč pri organizaciji potovanja povezane potovalne aranžmaje , kupljene na podlagi okvirne pogodbe o poslovnem potovanju , sklenjene med delodajalcem potnika podjetjem, prek katerega potnik potuje, in gospodarskim subjektom, specializiranim za pripravo poslovnih potovanj; [Sprememba 35]

(d)

turistične pakete, pri katerih se največ ena potovalna storitev iz točk (a), (b) in (c) točke 1 člena 3 kombinira s potovalnimi storitvami iz točke (d) točke 1 člena 3, če ta storitev zajema slednja storitev ne predstavlja pomembnega dela paketa, ali očitno ne predstavlja razloga za potovanje ali če se pomožna storitev očitno ne trži kot glavni element potovanja, ali [Sprememba 36]

(e)

samostojne pogodbe za enkratno potovalno storitev.;

(ea)

prevozi z avtobusom, vlakom, ladjo ali letalom, ki zajemajo nastanitev, če jasno prevladuje prevozni značaj in se takšen prevoz ne kombinira z drugo potovalno storitvijo iz točke (b), (c) ali (d) točke 1 člena 3. [Sprememba 37]

(1)

„potovalna storitev“ pomeni:

(2)

„turistični paket“ pomeni kombinacijo vsaj dveh različnih vrst potovalnih storitev za isto potovanje ali počitnice, če:

(3)

„pogodba o paketnem potovanju“ pomeni pogodbo o turističnem potovanju kot celoti ali, če je ta paket zagotovljen po različnih pogodbah, vse pogodbe, v katere so vključene storitve iz tega paketa;

(4)

„začetek turističnega paketa“ pomeni začetek izvedbe turističnega paketa;

(5)

„pomoč pri organizaciji potovanja povezani potovalni aranžma “ pomeni kombinacijo vsaj dveh različnih vrst potovalnih storitev za isto potovanje ali počitnice, ki niso turistični paket, zaradi česar so s posameznimi ponudniki potovalnih storitev sklenjene posebne pogodbe, če udeleženi ponudnik ali turistični agent ponuja pomoč pri kombinaciji: [Sprememba 45. Sprememba velja za celotno besedilo]

(6)

„potnik“ pomeni vsako osebo, ki skuša skleniti pogodbo ali je upravičena do potovanja na podlagi pogodbe, sklenjene na področju uporabe te direktive, vključno s poslovnimi potniki, kolikor ne potujejo na podlagi okvirne pogodbe z gospodarskim subjektom za poslovno potovanje med podjetjem, prek katerega potnik potuje, in gospodarskim subjektom;

(7)

„gospodarski subjekt“ pomeni vsako osebo, ki deluje za namene v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne dejavnosti ali svobodne poklicne dejavnosti;

(8)

„organizator potovanja“ pomeni gospodarski subjekt, ki bodisi neposredno bodisi prek drugega gospodarskega subjekta ali skupaj z njim kombinira ali ponuja v prodajo turistične pakete ali ki pomaga pri pripravi in ponujanju takšnih paketov . Kadar merilom iz točke (b) točke 2 ustreza več kot en gospodarski subjekt, se vsi ti subjekti obravnavajo kot organizatorji, razen če je eden od njih imenovan kot organizator, potnik pa je o tem ustrezno obveščen; [Sprememba 48]

(9)

„turistični agent“ pomeni gospodarski subjekt, ki ni organizator potovanja, ki:

(10)

„trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki potniku ali gospodarskemu subjektu omogoča, da njemu osebno namenjene informacije shrani tako, da so mu dostopne za prihodnje potrebe za obdobje, ki je ustrezno za namene informiranja, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij;

(11)

„neizogibne ali izjemne okoliščine“ pomenijo nepredvidljive okoliščine, na katere gospodarski subjekt ne more vplivati in katerih posledice so bile kljub sprejetju vseh razumnih ukrepov potrebni skrbnosti neizbežne; [Sprememba 51]

(12)

„neskladnost“ pomeni neizvedbo ali pomanjkljivo izvedbo potovalnih storitev, vključenih v turistični paket.; [Sprememba ne zadeva vseh jezikovnih različic.]

(12a)

„pomožne storitve“ pomeni nesamostojno opravljeno turistično storitev v okviru zagotavljanja ali dopolnitve potovalnih storitev, kot so zlasti potovalno zavarovanje, prevoz med železniško postajo in mestom nastanitve, prevoz na odhodno letališče ter v okviru izletov, prevoz prtljage, hrana ter čiščenje v okviru nastanitve. [Sprememba 53]

(a)

glavne značilnosti potovalnih storitev:

(b)

poslovno ime, geografski naslov organizatorja potovanja in, kjer je ustrezno, turističnega agenta ter njune telefonske številke in elektronski naslov;

(c)

celotno ceno turističnega paketa z davki in, kjer je ustrezno, z vsemi dodatnimi dajatvami, taksami in drugimi stroški ali, kadar jih ni mogoče vnaprej razumno izračunati, dejstvo, da bo imel potnik morda take dodatne stroške , in naravo teh stroškov ; skupna cena mora biti predstavljena v obliki podrobnega računa, v katerem so na pregleden način navedeni vsi stroški potovalne storitve; [Sprememba 61]

(d)

plačilne pogoje in, kjer je ustrezno, obstoj vlog ali drugih finančnih jamstev in pogojev za vloge ali druga finančna jamstva, ki jih mora potnik plačati ali zagotoviti;

(e)

po potrebi najmanjše število oseb, potrebno za izvedbo turističnega paketa, in rok vsaj 20 dni pred začetkom turističnega paketa za možno iz točke (a) člena 10(3), do katerega je možna odpoved, če je manj prijavljenih; [Sprememba 62]

(f)

splošne informacije o potnih listih in zahtevah za vizume za državljane zadevne države članice, vključno s približnimi časi za njihovo pridobitev, ter informacije o zdravstvenih formalnostih;

(fa)

informacije o možnosti sklenitve zavarovanja odpovedi potovanja s strani potnika ali zavarovanja, ki krije stroške vrnitve v primeru nesreče ali bolezni; [Sprememba 63]

(g)

potrditev, da storitev pomeni paket.;

(ga)

informacijo, da lahko v skladu s členom 10 potnik ali organizator prekine pogodbo kadar koli pred začetkom turističnega paketa in ob plačilu razumne standardne odstopnine, če se uporablja; [Sprememba 64]

(gb)

možnost prenosa paketnega potovanja na drugega potnika in možne omejitve ali posledice takega prenosa. [Sprememba 65]

(a)

posebne zahteve potnika, ki jih je organizator potovanja sprejel;

(b)

informacije, da organizator potovanja:

(c)

podatke o kontaktni točki, kamor se lahko potnik pritoži glede kakršne koli neskladnosti, ki jo opazi na namembnem kraju; [Sprememba 75]

(d)

ime, geografski naslov, telefonsko številko in elektronski naslov lokalnega predstavnika organizatorja potovanja ali kontaktno točko, kjer lahko za pomoč zaprosi potnik v težavah, ali, kadar takih predstavnikov ali kontaktnih točk ni, telefonsko številko za nujne primere ali navedbo drugih načinov, na katere je mogoče stopiti v stik z organizatorjem potovanja; [Sprememba 76]

(e)

informacijo, da lahko potnik kadar koli pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe proti plačilu ustreznega nadomestila ali po razumni standardni odstopnini, če so take odstopnine določene v skladu s členom 10(1); [Sprememba 77]

(f)

kadar v okviru turističnega paketa, v katerega je vključena nastanitev, potujejo mladoletniki brez spremstva staršev ali skrbnikov , informacije, ki omogočajo neposredni stik z med mladoletnikom, ali ime odgovorne osebe ali odgovorno osebo in staršem ali skrbnikom na namembnem kraju mladoletnika; [Sprememba 78]

(g)

informacije o razpoložljivi nadomestni možnosti razpoložljivih notranjih postopkih obravnave pritožb in nadomestnih možnostih reševanja sporov v skladu z Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (14) ter spletnih mehanizmih za reševanje sporov v skladu z Uredbo (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (15). [Sprememba 79]

(a)

potrebne račune, vavčerje ali vozovnice, vključno z informacijami o natančnem času odhoda, vmesnih postankih, prometnih povezavah in prihodu.;

(b)

vse pomembne kontaktne podatke za primer, da potnik ugotovi pomanjkljivo izvedbo, ter podatek, kako naj bi potnik ravnal;

(c)

ime, geografski naslov, telefonsko številko in elektronski naslov lokalnega predstavnika organizatorja potovanja ali kontaktno točko, kjer lahko potnik v težavah zaprosi za pomoč, ali, kadar takih predstavnikov ali kontaktnih točk ni, telefonsko številko za nujne primere ali navedbo drugih načinov, na katere je mogoče stopiti v stik z organizatorjem potovanja. [Sprememba 81]

(a)

cen storitev prevoza potnikov, ki so posledica stroškov goriva za prevoz potnikov; [Sprememba 85]

(b)

ravni taks ali pristojbin za vključene potovalne storitve, ki jih naložijo tretje stranke, ki niso neposredno vključene v izvedbo turističnega paketa, vključno s turističnimi taksami, pristajalnimi pristojbinami ali pristojbinami za izkrcanje v pristaniščih in na letališčih, ali

(c)

menjalnih tečajev, povezanih s turističnim paketom.

(a)

če si je organizator potovanja navedeno pravico pridržal v pogodbi;

(b)

če je sprememba zanemarljiva , zlasti glede elementov iz točk (a) in (d) člena 4(1); ter [Sprememba 90]

(c)

če organizator potovanja potnika o tem jasno in v vidni obliki obvesti na trajnem nosilcu podatkov.

(a)

predlaganih spremembah in njihovem vplivu na ceno potovanja ter [Sprememba 93]

(b)

dejstvu, da lahko potnik v določenem utemeljenem roku od pogodbe odstopi brez kazni in da se bo sicer obravnavalo, kot da je predlagana sprememba sprejeta. ali sprejme alternativno enakovredno potovalno ponudbo organizatorja; in [Sprememba 94]

(ba)

dejstvu, da se bo predlagana sprememba pogodbe štela za sprejeto, če potnik ne bo uveljavil pravice do odstopa od pogodbe ali če ne bo sprejel alternativne potovalne ponudbe organizatorja potovanja. [Sprememba 95]

(a)

je za turistični paket prijavljenih manj oseb od najmanjšega števila, navedenega v pogodbi, ter organizator potovanja v roku iz pogodbe in najpozneje 20 dni pred začetkom turističnega paketa obvesti potnika o odstopu od pogodbe ali , vendar najpozneje:

(b)

če organizator potovanja pogodbe ne more izvesti zaradi neizogibnih ali izjemnih okoliščin in potnika pred začetkom turističnega paketa nemudoma obvesti o odstopu od pogodbe.

(a)

za katero koli obdobje, med katerim je obstajala neskladnost, ali

(b)

kadar je turistični paket zaradi nadomestnih aranžmajev iz odstavkov 3 in 4 člena 11 slabše kakovosti ali cenejši.

(a)

organizator potovanja dokaže, da je neskladnost:

(b)

je bila zahteva o obveščanju glede kakršne koli neskladnosti, ki jo potnik opazi na namembnem kraju, jasno in izrecno navedena v pogodbi ter če je utemeljena, pri čemer se upoštevajo okoliščine zadeve, a potnik organizatorja potovanja o tem ni nemudoma obvestil.

(a)

z zagotavljanjem ustreznih informacij o zdravstvenih storitvah, lokalnih organih in konzularni pomoči ter

(b)

s pomočjo potniku pri sredstvih komuniciranja komuniciranju na daljavo in pridobitvi nadomestnih potovalnih aranžmajih aranžmajev . [Sprememba 115]

(a)

je vsak ponudnik storitve izključno odgovoren za pravilno izvedbo storitve po pogodbi;

(b)

potnik v primeru insolventnosti turističnega agenta ali katerega koli od ponudnikov storitev ne bo upravičen do nobenih pravic, ki se s to direktivo priznavajo izključno potnikom, ki so kupili turistični paket, upravičen pa bo do povračila predplačila in do povratka na kraj odhoda, če je v storitev vključen prevoz potnikov in

(ba)

je potnik vseeno upravičen do pravic, ki so mu priznane na podlagi Direktive 2011/83/EU, razen izjem, določenih v tej direktivi. [Sprememba 120]

„5.

Direktiva…/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*3).

„(g)

o turističnih paketih, kot je opredeljeno v točki 2 člena 3 Direktive …/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*4), razen člena 8(2), člena 19, člena 21 in člena 22.