2.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 34/86

Poročevalec:

Antonello PEZZINI

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je nujen nov pogled na to, kako organizirati evropski sistem za standardizacijo, da bi se prilagajal mednarodnemu okolju v nenehnem razvoju ter prinašal vse več koristi podjetjem, potrošnikom, delavcem in okolju.

1.2

EESO kot „dom civilne družbe“ pripisuje poseben pomen izboljšanju preglednosti in vključujoči naravi evropskega sistema za standardizacijo. Hkrati si želi, da bi imel proaktivno vlogo pri strateškem usmerjanju, izvajanju in širjenju standardov ter podpori kulture standardizacije.

1.3

EESO poudarja, da je treba okrepiti strateški pomen tehničnih standardov za zagotovitev:

1.4

EESO pozdravlja začetek izvajanja skupne pobude za standardizacijo med javnimi in zasebnimi partnerji evropskega sistema za standardizacijo, katere namen je poiskati skupni pristop k opredeljevanju prednostnih nalog ter razvoju skupnih ukrepov za modernizacijo in poenostavitev sprejemanja standardov.

1.5

Vendar pa je močno zaskrbljen zaradi premalo konkretnih podrobnosti o izvajanju in z njim povezanih finančnih sredstev, brez katerih inovativne skupne vizije ni mogoče spremeniti v konkretne strategije in ukrepe za modernizacijo.

1.6

V zvezi s tem EESO priporoča, da se javno-zasebno partnerstvo za skupno pobudo za standardizacijo (1) strukturno in finančno umesti med skupne tehnološke pobude programa Obzorje 2020 (2), da se:

1.7

EESO podpira Komisijo pri vzpostavitvi celostnega in strukturiranega sistema, da bi lahko oblikovali skupno strategijo za zmanjšanje razdrobljenosti standardov, in sistemov za njihovo načrtovanje.

1.8

EESO zato podpira boljši sistem upravljanja strategij ukrepanja glede standardov, ki bi upošteval zbliževanje tehnologij in računalniških programov v podjetjih ter pri storitvah, kakor tudi nove in vse večje socialne in okoljske pristojnosti, hkrati pa bi lahko spremljal tudi sedanji tehnični odbor za standardizacijo.

1.9

Evropski medinstitucionalni dialog o standardizaciji mora zagotavljati posebno vlogo predstavnikom zainteresiranih strani. V okviru evropskih institucij, zlasti EESO in Odbora regij (OR), bi bilo treba – ob upoštevanju pristojnosti za obvezno posvetovanje iz člena 114 PDEU – ustanoviti stalne skupine za presojo in usmerjanje.

1.10

Po mnenju EESO je treba v okviru evropskega sistema za standardizacijo in pristojnih generalnih direktoratov Komisije povečati možnost usklajene uporabe instrumenta tehnične standardizacije, ki je zelo pomemben za določene sektorje, zlasti za storitveni sektor.

1.11

EESO meni, da je prednostna naloga začeti razvoj prave evropske kulture standardizacije, ki mora segati od osnovnih ravni izobraževanja do oblikovalcev politik in pogajalcev v pogajanjih za mednarodne pogodbe, ob izvedbi in podpori močne evropske kampanje ozaveščanja.

1.12

EESO poudarja, da mora resnično inovativna evropska standardizacijska politika z uravnoteženim in prožnim pristopom med standardizacijo in ustvarjalnostjo (3) upoštevati predvsem načelo zadovoljstva strank, tj. državljanov, podjetij in delavcev, ter doseči visoko stopnjo varnosti, kakovosti in učinkovitosti, vzpostavitev novih delovnih mest in mednarodno konkurenčnost.

2.1

Tehnična standardizacija je bistvenega pomena za delovanje notranjega trga in mednarodno konkurenčnost proizvodov in storitev, saj je strateški instrument za zagotavljanje kakovosti, učinkovitosti in varnosti blaga in storitev, povezljivosti mrež in sistemov, visokih ravni varstva podjetij, delavcev, potrošnikov in okolja, pa tudi boljših inovacij in socialne vključenosti.

2.2

Glede na nov tehnološki razvoj, prednostne naloge politike in globalne trende, zlasti v storitvenem sektorju, ter informacijsko revolucijo je pregled evropskega sistema za standardizacijo potreben zato, da bi ohranili njegove številne uspešne elemente, odpravili pomanjkljivosti, vzpostavili ustrezno ravnovesje med evropsko in nacionalno razsežnostjo ter med svobodo inovacij, ustvarjalnostjo in tehnično-normativno interoperabilnostjo ter da bi na splošno izpolnili nove zahteve in pričakovanja podjetij, potrošnikov, delavcev ter celotne evropske družbe.

2.3

EESO kot „dom civilne družbe“ daje poseben pomen izboljšanju preglednosti in vključujoči naravi evropskega sistema za standardizacijo. Hkrati si želi, da bi imel vse bolj proaktivno vlogo pri strateškem usmerjanju, izvajanju in širjenju standardov ter podpori kulture standardizacije, kar je podlaga za uspeh podjetij in prihodnjih generacij.

2.4

EESO je vedno zagovarjal stališče, da „hiter, učinkovit in participativen evropski postopek standardizacije ni samo nosilen element pri oblikovanju enotnega trga, ki je v središču evropskega povezovanja in njegovemu uresničevanju namenjene strategije Evropa 2020, temveč je tudi in predvsem eden od temeljev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in eno od gonil inovativnosti“ (4). Ravno zato so potrebni jasni in pregledni standardi za varstvo potrošnikov in podjetij, pa tudi okolja in družbe.

2.5

Glavni splošni cilj evropskega sistema za standardizacijo je povečati prispevek standardov in evropskega standardizacijskega postopka k prostemu pretoku blaga in storitev na notranjem trgu, da bi spodbudili rast, inovativnost in konkurenčnost evropskih podjetij, zlasti MSP, obenem pa zagotovili visoko raven varstva potrošnikov, delavcev in okolja z obširnejšimi, vendar hitrimi, vključujočimi in preglednimi procesi razvoja na nacionalni in evropski ravni, ki bodo temeljili na priznanih merilih, kot so na primer merila, predvidena v sporazumu STO o tehničnih ovirah v trgovini in Uredbi (EU) št. 1025/2012.

2.6

EESO je pred kratkim poudaril, da mora „evropska standardizacija […] s pomočjo vseh socialnih partnerjev in zainteresiranih strani vse bolj prispevati k dopolnjevanju in bogatitvi procesov, ki se trenutno odvijajo v svetovnem gospodarstvu“, ter si prizadevati, „da bi evropska kultura standardizacije bila bolj prisotna in bi imela večjo težo v svetovnih postopkih standardizacije“ (5), med drugim z izboljšanjem ozaveščenosti o komunikaciji, enostavnim dostopom in zmernimi stroški.

2.6.1

Ohraniti je treba tudi pravo ravnovesje med standardizacijo in ustvarjalnostjo (6) ter omogočiti obrtnikom in malim podjetjem, da se svobodno izražajo ter bogatijo proizvode in storitve ob upoštevanju osnovnih omejitev, ki jih določajo standardi.

2.7

S postopno uskladitvijo nacionalnih standardov, ki pogosto pomenijo tehnične ovire za dostop do nacionalnih trgov ter za trgovanje in izmenjavo znotraj Evrope, na ravni EU bo imela evropska standardizacija ključno vlogo pri vzpostavitvi in delovanju enotnega trga proizvodov in storitev.

2.8

Z zbliževanjem tehnologij ter informatizacijo družbe, podjetij in javnih služb se zmanjšuje tradicionalna delitev med splošnim standardiziranjem in standardiziranjem na digitalnem področju, o čemer EESO govori tudi v drugem mnenju (7). To pomeni, da mora imeti Komisija usklajen pristop k načrtovanju in opredelitvi prednostnih nalog standardizacije.

2.9

Glede na naklonjenost mednarodnim standardom ISO/IEC, ki so jo izrazili različni gospodarski in industrijski akterji v EU, je nujno treba okrepiti evropski sistem za standardizacijo, da bi zagotovili mednarodne standarde, usklajene s hitro in učinkovito evropsko standardizacijo, ki bo vključevala vse zainteresirane strani, še posebej predstavnike malih podjetij, potrošnikov in drugih deležnikov.

2.10

Pospešen razvoj prostovoljnih evropskih standardov v storitvenem sektorju bi lahko spodbudil zaposlovanje in rast z večjim čezmejnim zagotavljanjem storitev in tesnejšim povezovanjem trgov, kar bi omogočilo popoln izkoristek potenciala sektorja za evropsko gospodarstvo ob hkratni ohranitvi in upoštevanju lokalnih delovnih in življenjskih pogojev ter prispevalo k odpravi ovir, ki izhajajo iz uporabe nacionalnih sistemov certificiranja.

2.11

Komisija je kot odgovor na hiter razvoj tehnoloških ciklov, večjo zapletenost in interakcijo v industrijskih sistemih, vse bolj zabrisane meje med proizvodi, storitvami in IKT ter v skladu z željo EESO začela izvajati skupno pobudo za standardizacijo z javnimi in zasebnimi partnerji evropskega sistema za standardizacijo. V njej je opredelila skupno vizijo in skupno pot preko številnih pobud, katerih namen je posodobiti, pospešiti in poenostaviti sprejemanje standardov ter opredeliti prednostne naloge do konca leta 2019, za kar je potrebno:

3.1

Sporočilo Evropske komisije je vizija, ki jo spremlja sveženj za standardizacijo z vrsto ciljev za posodobitev evropskega sistema za standardizacijo:

3.2

Zlasti v storitvenem sektorju namerava Evropska komisija:

3.2.1

Komisija poleg tega predlaga, da se z boljšim dostopom do enotnega digitalnega portala, predvidenim v strategiji za enotni trg, omogoči večja dostopnost informacij o usklajenih evropskih standardih.

4.1

EESO se ponovno (8) strinja, da je uspešna in učinkovita posodobitev evropskega sistema za standardizacijo, o kateri se razpravlja že več kot pet let, nujna, ter meni, da so potrebni nova skupna vizija in konkretni ukrepi, da bi se lahko na prostovoljni osnovi spoprijeli z globalnimi izzivi standardizacije z inovativnim procesom sodelovanja, ki bi temeljil na soglasju in bi omogočal pravočasen razvoj standardov v hitro razvijajočem se tehnološkem okolju.

4.2

Po mnenju EESO je treba standardizacijski proces začeti že pri raziskavah in razvoju z ukrepi skupne standardizacije in predhodne standardizacije ter s krepitvijo mehanizmov za prenos evropskih standardov na mednarodno raven ob podpori industrije in predstavnikov MSP, potrošnikov, socialnih partnerjev, okoljevarstvenikov in akterjev civilne družbe.

4.3

Da bi bili ukrepi za posodobitev evropskega sistema za standardizacijo, našteti v skupnem dokumentu skupne pobude za standardizacijo, uspešni in učinkoviti na notranji in mednarodni ravni, je treba po mnenju EESO prednostno:

4.3.1

Zato EESO predlaga oblikovanje pobude za javno-zasebno partnerstvo v okviru skupnih tehnoloških pobud programa Obzorje 2020 na podlagi smeri, ki je začrtana v skupni pobudi za standardizacijo, z ustreznimi finančnimi sredstvi in strukturiranim sistemom opredeljevanja strategij in prednostnih nalog.

4.4

EESO je prav tako zaskrbljen, ker ne obstaja močna in inovativna oblika usklajevanja prednostnih nalog na ravni različnih politik EU in generalnih direktoratov, ki jih izvajajo, ter pri instrumentih načrtovanja, razen Odbora za standardizacijo ter sicer odličnih skupnih pobud za standardizacijo in strukturiranega dialoga.

4.4.1

Po mnenju EESO je zato potreben nov organ upravljanja za pripravo in spremljanje strategij ukrepov standardizacije, ki povzemajo vse različne vidike standardizacije, od tehničnih in tehnoloških do družbenih in okoljskih; ta organ bi spremljal sedanji tehnični odbor za standardizacijo.

4.4.2

EESO meni, da nujnost znatne posodobitve in ovrednotenja evropskega sistema za standardizacijo kljub nujnim pozivom Sveta iz marca 2015 ni učinkovito obravnavana v modelu „poslovanja brez sprememb“. Strukturiran evropski medinstitucionalni dialog o standardizaciji bi moral zagotoviti privilegirano proaktivno vlogo predstavnikov različnih strani, zlasti OR in EESO – ob upoštevanju pristojnosti za obvezno posvetovanje, ki jih slednjemu podeljuje člen 114 PDEU.

5.1

Hitro in pravočasno sprejemanje evropskih tehničnih standardov. Obstajajo različni interesi glede hitrosti in težavnosti pri uporabi enotnega pristopa za vse, da bi skrajšali čas in odpravili pomanjkljivosti pri spremljanju postopkov. Pravočasnost je pomembnejša od hitrosti, če bi slednja lahko ogrozila soglasje.

5.2

Podpiranje konkurenčnosti evropskih podjetij. Premagati ovire za sodelovanje MSP v procesih priprave in uporabe standardov in okrepiti povezave med standardizacijo ter inovacijo in raziskovalnimi projekti, tudi z ukrepi za krepitev zmogljivosti malih podjetij.

5.3

Podpiranje zakonodaje in politik EU. Vse pogostejše so zahteve po standardih, ki bi podpirali zakonodajo in politike EU za pridobivanje zahtevanih standardov: zdi se potrebno povečati zmogljivosti za usklajevanje komunikacij med različnimi akterji in zainteresiranimi stranmi.

5.4

Boljše sposobnosti predvidevanja. Zdi se potrebno povečati sposobnosti za točen odziv na potrebe po predvidevanju standardov pri opredeljevanju evropskih postopkov standardizacije, tudi za to, da se zmanjša tveganje, da se zaradi nacionalnih standardov zmanjša skupna učinkovitost evropskega sistema za standardizacijo.

5.5

Vključenost. Izboljšati bi bilo treba možnosti zastopanosti akterjev civilne družbe in malih organizacij s krepitvijo zmogljivosti. EESO je že prej poudaril, „da je treba MSP in družbenim akterjem […] olajšati dostop do postopka standardizacije“ ter „naj se podrobno spremljajo prizadevanja glavnih akterjev na področju standardizacije, da se okrepi vidik vključenosti v ESS“ (10). Organizacijam iz Priloge III je treba zagotoviti poseben status članic ali partneric z jasno določenimi pravicami in obveznostmi, zlasti pravico do mnenja.

5.6

Podpiranje evropskih standardov na svetovni ravni. Potrebna je večja učinkovitost, možnost zastopanja, pristojnosti in skladnost, zlasti pri ISO/IEC/ITU – zlasti za mala podjetja, potrošnike in okolje – in pri multilateralnih ukrepih in sporazumih o prosti trgovini.

5.7

Upravljanje. Treba je:

5.8

Večletna finančna pomoč. Nujen je večletni okvir financiranja, ne samo za raziskave predhodne in skupne standardizacije (11), za ukrepe na področju znanosti in družbe ter družbenih ved in humanistike, da se ustvari zavedanje in razširjena kultura standardizacije, ampak tudi zato, da se podprejo konkretne strategije in pilotni ukrepi na področju standardizacije v najpomembnejših sektorjih s sofinanciranjem v splošnem in regulativnem okviru Obzorja 2020.

5.9

Ureditev in strategije za prihodnost. Potrebne so analiza učinkov prihodnjih mednarodnih standardov na evropski trg ter sektorske in medsektorske analize napovedi. Redno je treba ocenjevati in spremljati učinkovitost uporabe sprejetih ukrepov, in sicer z ustreznimi mehanizmi, ki so na voljo v institucijah, kot npr. stalna skupina za standardizacijo pri EESO ter podobni organi v OR in Evropskem parlamentu.

5.10

Standardizacija kot orodje politik EU. Za vse evropske politike je treba v okviru evropskega sistema za standardizacijo ter različnih pristojnih generalnih direktoratov Komisije povečati zmožnosti za aktivacijo in usklajeno uporabo instrumenta za tehnično standardizacijo, potrebnega za posamezno področje.

5.11

Strukturiran medinstitucionalni dialog. Ta instrument bi po mnenju EESO moral biti popolnoma interaktiven in proaktiven, izkoristiti bi moral dejavnosti stalnih skupin v evropskih institucijah, pri čemer bi morala že od začetka programskega dela sodelovati tudi OR in Evropski ekonomsko-socialni odbor, v skladu s pristojnostmi, ki jima jih, zlasti slednjemu, daje PDEU (12) na področju notranjega trga, katerega sestavni del je tudi standardizacija.