4.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/165

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o ključnih ukrepih za Akt za enotni trg II (raziskovalno mnenje)

2012/C 299/30

Glavni poročevalec: Ivan VOLEŠ

Evropska komisija je 27. junija 2012 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Ključni ukrepi za Akt za enotni trg II

(raziskovalno mnenje).

Predsednik je 28. junija 2012 zadolžil strokovno skupino za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo za pripravo dela Odbora na tem področju.

Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 482. plenarnem zasedanju 11. in 12. julija 2012 (seja z dne 12. julija) za glavnega poročevalca imenoval g. VOLEŠA ter mnenje sprejel s 176 glasovi za, 5 glasovi proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Uvod

1.1   Komisija je do konca leta 2011 predstavila predloge za deset od dvanajstih pobud Akta za enotni trg, v prvi polovici leta 2012 pa še preostala dva predloga. Poleg tega je dokončala ali vložila predloge za 28 od preostalih 50 ukrepov, ki jih je napovedala v aktu.

1.2   Konkretni predlogi v zvezi z upravljanjem enotnega trga so bili usmerjeni v obveščanje državljanov in podjetij o priložnostih na enotnem trgu, o boljšem izvajanju pravil enotnega trga v državah članicah in zagotavljanju njihovega učinkovitega izvrševanja. Na tem področju je napredek skromen, čeprav državljani in podjetja menijo, da je prav to ena največjih pomanjkljivosti.

1.3   Komisija je namenila osrednjo pozornost dvanajstim pobudam, zato je lahko napredovala hitreje kot bi sicer. Evropski parlament in Svet sta bila pozvana, naj sprejmeta zakonodajne predloge do konca leta 2013, da se bodo lahko izvajali leta 2014. Hiter, popoln in pravilen prenos ter izvajanje sprejete zakonodaje bo velik zalogaj za države članice.

1.4   Komisija bo oktobra 2012 po vsej Evropi obeležila 20. obletnico Akta za enotni trg s tednom Akta za enotni trg in dogodki v vseh 27 državah članicah. Drugi forum o enotnem trgu bo poskrbel, da se ohrani politični zagon, ki ga je ustvaril Akt za enotni trg, da se oceni napredek pri izvajanju in pregledajo prihodnje prednostne naloge za okrepitev rasti in zaupanja.

1.5   Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je v pismu z dne 27. junija zaprosil EESO za prispevek k trenutni razpravi z obrazložitvijo, da njegovi člani predstavljajo širok nabor socialnih in ekonomskih akterjev, ki z ustvarjanjem soglasja vnesejo dodano vrednost v tekoče delo.

2.   Splošne ugotovitve in priporočila

2.1   Predlogi za Akt za enotni trg II ne smejo zanemariti resnosti stanja v EU, ki je posledica nezmožnosti nekaterih držav članic, da zmanjšajo javni primanjkljaj, vsesplošne stagnacije BDP in rastoče brezposelnosti. Zato morajo vsebovati tako kratkoročne ukrepe, ki imajo takojšen učinek na rast in zaposlovanje, kot tudi srednje- in dolgoročne ukrepe, ki lahko zagotovijo trajnostni razvoj in koristijo državljanom EU v prihodnje.

2.2   Revidirana in posodobljena strategija Evropa 2020 bi morala biti splošno vodilo za razvoj enotnega trga kot najdragocenejšega dosežka evropskega povezovanja in orodja za izpolnitev ciljev strategije.

2.3   Pri pripravi novega svežnja predlogov za okrepitev enotnega trga je treba upoštevati tudi mnenja zainteresiranih strani, vključno z organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji.

2.4   Ukrepe, ki bodo sprostili potencial enotnega trga za podjetja, potrošnike, državljane in druge akterje, je treba izvajati predvsem na področjih zagotavljanja storitev, dostopa do financiranja, odprave upravnih obremenitev za MSP, e-trgovine, digitalnega enotnega trga in mobilnosti. Spremljati jih morajo ukrepi, ki bodo okrepili zaščito in zaupanje potrošnikov, a bodo hkrati – s podporo socialnemu gospodarstvu, priznavanjem potrebe po socialni koheziji ter spoštovanjem pravic in interesov državljanov – ustrezno upoštevali socialne vidike enotnega trga.

2.5   EESO je v prejšnjih mnenjih o Aktu za enotni trg (1) in dvanajstih pobudah (2) izpostavil več vprašanj, za katere še vedno meni, da so ključnega pomena.

—	Komuniciranje o prednostih enotnega trga za državljane in podjetja je ključno in posredniki, kot so politične stranke, organizacije civilne družbe, mediji in izobraževalne ustanove, so odgovorni, da prebivalcem Evrope pomagajo doumeti njegov pomen.

—	Komisija mora povečati ozaveščenost državljanov o vprašanjih enotnega trga s svojimi številnimi mrežami, agencijami in drugimi razpoložljivimi orodji (3).

2.6   Odbor bo še letos pripravil mnenje na lastno pobudo o ukrepih, ki manjkajo v Aktu za enotni trg. Ti se med drugim nanašajo na dajatve za avtorske pravice (ki jih pokriva Akt za enotni trg II), revizijo direktive o avtorskih pravicah, nevtralnost interneta, varstvo podatkov, varstvo vlagateljev, protokol o socialnem napredku, statut evropske zasebne družbe, elektronska javna naročila, evropske bonitetne agencije, enakost spolov, mikro- in družinska podjetja, ukrepe v podporo ustanavljanju novih podjetij in širitvi obstoječih, kreditne in plačilne kartice, elektronska plačila, potrošniške kredite in prezadolženost, medbančne prenose, mladino, ukrepe za dokončno uvedbo skupne valute in delovanje enotnega evropskega plačilnega območja (SEPA).

2.7   Odbor pričakuje, da bo sodeloval v vseh posvetovanjih o zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepih tekočega programa Komisije, ki bodo vključeni v Akt za enotni trg II. Ko bodo posamezni ukrepi Komisije prevedeni v prave predloge, pa bo o njih pripravil podrobna priporočila.

3.   Pobude in ključni ukrepi

3.1   Storitve

3.1.1   Vsem državljanom EU je treba takoj omogočiti odprtje osnovnih plačilnih računov. Odbor poziva k ukrepom, ki bodo poleg omenjenega področja urejali tudi preglednost provizij in preprosto menjavo bančnih računov.

3.1.2   Nadalje je treba kot prednostni področji obravnavati dostavo pošiljk, zlasti pri e-trgovanju (4), ter čezmejne postopke v primeru insolventnosti.

3.1.3   EESO predlaga tudi vključitev ukrepov za utrditev delovanja enotnega evropskega plačilnega območja (SEPA).

3.1.4   Odbor vnovič izraža podporo razširitvi standardov na storitve, pri čemer je treba upoštevati njihov specifični značaj ter pomen, ki ga imajo za potrebe trga in družbe.

3.2   Digitalni enotni trg

3.2.1   Po mnenju Odbora bo dokončanje digitalnega enotnega trga ključno za ponovni zagon enotnega trga. V svojem prejšnjem mnenju je namreč zapisal, da je elektronska trgovina ena od žrtev razdrobljenosti enotnega trga, ki preprečuje, da bi bil potencial, ki ga ima spletna čezmejna trgovina za ponudnike in potrošnike, v celoti izkoriščen. Zato je treba s konkretnimi dejanji dopolnjevati ukrepe, ki jih je pripravila Komisija in ki se nanašajo na visoko raven varstva podatkov, odprt internet, nevtralnost omrežja, odpravo ovir, povezanih z državljanstvom oziroma prebivališčem, e-podpise, e-plačila, naložbe v širokopasovne povezave, univerzalni dostop, dostopnost strojne in programske opreme za vse ter zakonodajo, ki ureja spletne storitve, v povezavi z dosledno politiko varstva potrošnikov.

3.2.2   Po mnenju EESO je nujno zagotoviti upravno sodelovanje med državami članicami ter omogočiti storitve e-uprave, kar bi lahko dosegli z razširjeno uporabo informacijskega sistema za notranji trg (IMI).

3.2.3   EESO poudarja, da je treba posebej opozoriti na prednosti izstavljanja e-računov, ki se je zelo razširilo, vendar meni, da bi morala biti ta praksa neobvezna in enakovredna izstavljanju papirnih računov, pri čemer je treba preprečiti vsakršne dodatne obremenitve za MSP.

3.3   Omrežja

3.3.1   EESO namenja posebno pozornost omrežjem (prometnim, energetskim, telekomunikacijskim), ki pomembno prispevajo k povezovanju Evrope. V zvezi z železnicami se Odbor zavzema za vzpostavitev enotnega železniškega območja, ki bi bilo konkurenčno drugim načinom prevoza. Zato priporoča, da se razišče možnost ustanovitve kompenzacijskega sklada po zgledu ureditve, ki že velja za različne omrežne panoge. Absolutno prednost je treba nameniti splošni vzpostavitvi evropskega sistema za signalizacijo in upravljanje prometa v povezavi z evropskim sistemom za nadzor vlakov (ETCS).

3.3.2   Na področju zračnega prevoza je vzpostavitev enotnega evropskega neba bistvena za konkurenčnost letalske industrije EU na svetovnem trgu. V zvezi z razvojem skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) je treba: a) zagotoviti usklajeno uvajanje posodobitev infrastrukture v zraku in na zemlji; b) zagotoviti pravočasna in zadostna finančna sredstva za izvajanje programa SESAR in c) vzpostaviti ustrezno upravljanje za začetek programa SESAR. Pri tem bi morala imeti možnost sodelovanja tudi MSP.

3.3.3   Odbor poziva k takojšnji reviziji Uredbe (ES) št. 261/2004 (5), s katero se bodo posodobile pravice potnikov v zvezi s čezmernimi rezervacijami, zamudami in počitniškimi paketi.

3.3.4   Pristaniška politika EU bi morala:

a)	zagotavljati trajnostni razvoj pristanišč in pristaniških zmogljivosti,

b)	vzpostaviti jasen in pregleden okvir za financiranje naložb v pristanišča,

c)	razjasniti postopke za dostop do trga pristaniških storitev,

d)	odpraviti operativna ozka grla, ki ovirajo učinkovitost pristanišč,

e)	spodbujati dobre in varne delovne pogoje ter konstruktivne delovne odnose v pristaniščih,

f)	spodbujati splošno konkurenčnost in pozitivno podobo pristanišč.

3.3.5   Skupna pristaniška politika ne pomeni nujno, da je treba pripraviti novo zakonodajo. Koristna nadomestna možnost za zakonodajo so lahko zlasti nezavezujoči akti (t. i. "mehko pravo") na eni strani in prilagojena obravnava vsakega primera posebej na drugi.

3.3.6   V zvezi z energetskimi omrežji Odbor podpira nedavne pobude Evropske komisije o čim prejšnji vzpostavitvi medsebojnih povezav in oblikovanju notranjega trga za energijo.

3.3.7   EESO načeloma podpira ustanovitev evropske energetske skupnosti ter se strinja z vmesnimi fazami, povezanimi z ustanovitvijo, zlasti z evropskimi regionalnimi energetskimi omrežji, skladom za razvoj obnovljivih virov energije ter združenjem za nakup plina.

3.3.8   Odbor meni, da je napočil pravi čas za kritično presojo liberalizacije energetskega trga, saj trenutni rezultati državljanom in podjetjem niso prinesli predvidenega znižanja cen.

3.4   Dostop do financiranja

3.4.1   Zaradi finančne krize podjetja, zlasti MSP, v številnih državah članicah težje dostopajo do kreditov, kar negativno vpliva na njihovo poslovanje. Dostop do sredstev pa je ključnega pomena za rast zasebnega sektorja, zlasti MSP in socialnih podjetij, in ustvarjanja novih delovnih mest. Vendar je pripravljenost bank za kreditiranje predvsem inovativnih in novoustanovljenih podjetij – ki hkrati predstavljajo največje tveganje in največji potencial za rast – vse manjša.

3.4.2   Zato EESO poziva Komisijo, naj podpre MSP za neposredno izkoriščanje trga obveznic, razvije platforme obveznic, namenjene MSP, ugotovi, kako je mogoče izboljšati dolžniško-lastniško financiranje, in preuči nove dolžniško-lastniške proizvode, kot je jamstvo za dolžniško-lastniška posojila. V zvezi s tem bi morala Komisija za vse akterje pripraviti smernice o dobrih praksah pri združevanju in izkoriščanju finančnih instrumentov iz različnih virov.

3.4.3   EESO predlaga, da se pri pogajanjih z državami članicami o prihodnjih strukturnih skladih upošteva potreba po vzpostavitvi finančnih instrumentov v podporo jamstvom za posojila MSP.

3.5   Obdavčitev

3.5.1   Odbor poziva k ukrepom za ureditev razlik med davčnimi predpisi in zapletenih upravnih postopkov, ki pomenijo veliko oviro za MSP, saj jim onemogočajo širitev na enotnem trgu.

3.5.2   Tudi brez uskladitve obdavčevanja je mogoče na tem področju odpraviti številne ovire, med drugim dvojno obdavčenje, ki resno ogroža čezmejno poslovanje ter negativno vpliva na naložbene dejavnosti ter zaposlovanje. Sedanji zapleteni sistemi za povračilo DDV pri čezmejnem trgovanju z blagom in storitvami so lahko razlog za davčne utaje in goljufije, s čimer se je treba odločneje spopasti. Enoten obračun DDV v EU bi prispeval k upravni poenostavitvi.

3.5.3   Odbor meni, da obdavčenje v državah članicah ne bi smelo imeti za posledico ustanovitve davčnih oaz, ki imajo negativne posledica za gospodarstva in državne proračune.

3.5.4   Pozornost je treba nameniti režimu DDV na finančne storitve; zlasti če bo v finančnem sektorju uveden nov davek na denarne tokove ali podobne operacije, mora Komisija preučiti, kakšne prednosti ima njegova uvedba v okviru DDV.

3.5.5   EESO prav tako poziva k uvedbi splošnega predpisa, da se DDV odvede šele, ko kupec poravna račun. Ta sistem računovodenja na podlagi plačil, ki že velja v nekaterih državah članicah za mala podjetja, preprečuje odvajanje DDV pri prodaji, če kupec še ni poravnal računa. V trenutni gospodarski recesiji bi to preprečilo plačilno nesposobnost zlasti MSP.

3.6   Poslovno okolje

3.6.1   EESO poudarja, da je treba namenjati posebno pozornost vprašanjem, ki niso zadostno urejena z zakonodajo EU ali s podpornimi programi, na primer samozaposlenim.

3.6.2   Odbor poudarja potrebo po nadaljnjem zmanjšanju nepotrebnih upravnih obremenitev in pričakuje, da bo Komisija predlagala cilje za obdobje po letu 2012, ko naj bi se upravne obremenitve zmanjšale za 25 %. Odbor ugotavlja, da je zmanjšanje nepotrebnih bremen vedno dobrodošlo tako za podjetja kot tudi za potrošnike ali javne organe, treba pa je skrbno paziti, da pri tem ne bi ogrozili prvotnega namena zakonodaje.

3.7   Socialno podjetništvo

3.7.1   Revizija pobude za socialno podjetništvo bo opravljena leta 2014. Komisija bo v tesnem sodelovanju s skupino strokovnjakov za socialno podjetništvo ocenila napredek in opredelila nadaljnje dejavnosti. EESO priporoča, da se ustrezno upoštevajo ugotovitve, ki jih je Odbor oblikoval v prejšnjih mnenjih, sprejetih prav o socialnem podjetništvu (6).

3.7.2   Po mnenju Odbora je treba izboljšati stopnjo ozaveščenosti o vlogi in razširjenosti socialnih podjetij, da se okrepi njihov dejanski vpliv na skupnost podjetništva. Za merjenje tega vpliva bo treba razviti namensko metodologijo. Ta ocena bo potrebna tudi za izvajanje evropskega sklada za socialno podjetništvo.

3.7.3   EESO meni, da je treba predlog za evropsko fundacijo in vse druge oblike družb v Evropi oceniti skozi prizmo posvetovanj o obnovitvi evropskega prava gospodarskih družb.

3.8   Potrošniki

3.8.1   Odbor pričakuje, da bo kmalu pripravljen zakonodajni predlog o kolektivnih pravnih sredstvih, ki bo omogočil vzpostavitev mehanizma za kolektivna pravna sredstva tako na nacionalni ravni kot med državami in ki ga bodo lahko uporabljali vsi potrošniki na enotnem trgu. Ti mehanizmi bi morali biti na voljo vsem, katerih pravice na enotnem trgu so bile kršene. Dobavitelji blaga in ponudniki storitev s postavljanjem nepoštenih pogodbenih pogojev in nepoštenimi poslovnimi praksami kršijo pravice ne le potrošnikov, temveč tudi delavcev in državljanov na splošno, ki trpijo zaradi diskriminacije in ki bi morali imeti dostop do sistemov kolektivnih pravnih sredstev. Podobno zaščito pred nepošteno poslovno prakso bi potrebovala tudi MSP.

V okviru nadaljnjih priprav je treba upoštevati stališča vseh zainteresiranih strani.

3.8.2   EESO poziva k oblikovanju regulativnih ukrepov, ki bodo omogočili integriran enotni trg za kartična, spletna in mobilna plačila.

3.8.3   V zvezi s pravili o varnosti proizvodov Odbor poziva k uporabi dveh osnovnih načel:

—	upoštevanje življenjskega kroga, ki pomeni, da morajo za vse uporabnike in udeležene delavce veljati zahteve o varnosti proizvodov. Življenjski krog proizvoda obsega njegovo celotno življenjsko dobo – od nabave surovin do njegove odstranitve;

—	spodbujanje vseživljenjskega pristopa, ki pomeni, da mora biti trajnostna narava proizvoda ključni vidik njegove proizvodnje.

3.9   Mobilnost državljanov

3.9.1   Odbor vnovič izraža potrebo po večji mobilnosti državljanov s posodobitvijo sistema priznavanja poklicnih kvalifikacij. S spodbujanjem poklicne in geografske mobilnosti delavcev bi lahko izboljšali delovanje evropskih trgov dela in olajšali zagotavljanje čezmejnih storitev. Razprave o priznavanju na ravni 27 držav članic ne postrežejo vedno z uporabnimi sklepi. Več pozornosti je treba nameniti dejanskim potrebam (v čezmejnih primerih in med sosednjimi državami), ki temeljijo na analizi vzorcev mobilnosti. EU mora podpirati regionalno sodelovanje na tem področju in spodbujati skupno čezmejno poklicno usposabljanje.

3.9.2   Bela knjiga (7) v zvezi s prenosljivostjo pokojninskih pravic namenja preveliko pozornost izboljšanju individualnih pokojninskih varčevalnih shem tretjega stebra. Treba je izboljšati prva drva stebra, s čimer bodo zagotovljene strukturne koristi za ljudi, ki se selijo znotraj Evrope.

3.9.3   Odbor poleg tega tudi izraža zaskrbljenost v zvezi z nedavno odločitvijo Sveta o ponovni nacionalizaciji Schengenskega sporazuma, na podlagi česar je omogočena uvedba novih ovir prostemu gibanju državljanov znotraj Unije in so ponovno uvedene kontrole na mejah, kjer so bile odpravljene, kar je v očitnem nasprotju s temeljnimi načeli Pogodbe in bo ustvarilo velike težave pri dokončanju notranjega trga.

3.10   Socialna kohezija

3.10.1   Odbor meni, da je treba razjasniti predpise izvrševanja in sklic na člen 3.3. Lizbonske pogodbe, ki določa, da notranji trg ni sam sebi namen, temveč orodje za dosego socialnega napredka in trajnostne družbe za evropske državljane.

3.11   Javna naročila

3.11.1   Pri javnem naročanju morajo veljati pravila, ki ne upoštevajo zgolj najnižje ponujene cene; enakovredno je treba obravnavati tudi druga merila, ki se nanašajo na socialne koristi in trajnost.

3.11.2   Treba je razmisliti, v kakšni meri lahko trgi javnih naročil EU ostanejo dolgoročno odprti, medtem ko tretje države ohranjajo neenake pogoje. V zvezi s tem morajo vsi, tako države članice kot tretje države, spoštovati ratificirane konvencije Mednarodne organizacije dela in človekove pravice. EU se mora zavzemati za vsesplošno uporabo te politike.

3.11.3   Z e-naročanjem bi bilo mogoče doseči več in pospešiti upravne postopke.

3.12   Pravice intelektualne lastnine

3.12.1   Veljavni pravni okvir za pravice intelektualne lastnine je za potrošnike nedoumljiv, še slabše je stanje na vseevropski ravni. Pravni okvir bi moral biti jasnejši, z njim povezane pravne sankcije in uveljavljanje pa sorazmerni: posamezne potrošnike, ki pravice intelektualne lastnine kršijo nehote in/ali v manjši meri za lastno uporabo, bi bilo morda treba obravnavati drugače kot ljudi, ki se s tem nezakonito ukvarjajo na veliko/v komercialne namene.

3.12.2   Za izdajanje licenc in določanje dajatev za avtorske pravice potrebujemo bolj vseevropski pristop.

---

(1)  UL C 132, 3.5.2011, str. 47.

(2)  UL C 24, 28.1.2012, str. 99.

(3)  SOLVIT, Enterprise Europe Network, Evropski potrošniški centri, evrocentri itd.

(4)  O tej temi govori tudi video, ki je bil oddan na natečaju Povej svojo zgodbo (Tell us your story) GD za notranji trg in storitve. Tudi na javnem posvetovanju opazovalne skupine za enotni trg 1. junija 2012 v Talinu je bilo govora o ukrepih za odziv na problematiko, ki so jo državljani izpostavili v svojih videih.

(5)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 261/2004 z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91.

(6)  Glej mnenja UL C 24 z dne 28.1.2012, str. 1, UL C 229 z dne 31.7.2012, str. 44, in UL C 229 z dne 31.7.2012, str. 55.

(7)  Bela knjiga Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine – COM(2012) 55 final.

---