4.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/76

1.1

EESO podpira to pobudo za uredbo. S sprejetjem nove uredbe o CDD bo Komisija vzpostavila tri stebre novega ureditvenega okvira za finančno infrastrukturo v EU: CDD, uredbo o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) in direktivo oziroma uredbo o trgih finančnih instrumentov (MiFID/MiFIR).

1.2

Uvedba eura je delovala kot katalizator za čezmejne naložbe v vrednostne papirje in brezhibno delovanje čezmejnih naložb temelji na skupnih standardih v EU. Visoka stopnja discipline pri poravnavi zmanjšuje tveganje nasprotne stranke, ali natančneje likvidnostno tveganje in tveganje zamenjave. Še pomembneje pa je to, da izboljšuje zaščito vlagateljev in prispeva k temu, da se poravnave transakcij med kupci in prodajalci vrednostnih papirjev odvijajo varno in pravočasno. S tega vidika je uredba pomemben napredek k dokončni vzpostavitvi enotnega trga.

1.3

Pomembna sprememba, ki se predlaga za področje delovanja CDD, je prepoved omejenega bančnega dovoljenja za CDD. To bo prizadelo dve veliki mednarodni CDD, ki svoje bančne zmogljivosti uporabljata za podporo pri postopku poravnav in skrbništva v velikem obsegu. EESO priznava, da se mnenje na mednarodni ravni (G20, Evropska komisija, Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) itd.) močno nagiba k ločitvi kreditnih institucij. Odbor podpira Komisijo in meni, da je najboljša rešitev samostojna banka.

1.4

Pomemben je predlog za enotno zahtevo po poravnavi dva dneva po datumu posla (T+2). Medtem ko je to verjetno lahko doseči v EU, pa je treba v zvezi z mednarodnimi transakcijami rešiti številna vprašanja.

1.5

Predlogi zahtevajo dematerializacijo vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje. Predvideno je prehodno obdobje do 1. januarja 2020. Kljub temu je napredek držav članic na tem področju različen, zato bo morda potreben politični kompromis.

2.1

Centralne depotne družbe (CDD) so sistemsko pomembne institucije za finančne trge. Vsakemu poslu z vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev ali zunaj njega sledijo potrgovalni postopki, ki se končajo s poravnavo tega posla, tj. dostavo vrednostnih papirjev proti plačilu. CDD so ključne institucije, ki omogočajo poravnavo, saj upravljajo tako imenovane sisteme poravnave vrednostnih papirjev. CDD tudi skrbijo za začetne vpise in centralno vodenje računov vrednostnih papirjev, na katerih se beležijo število izdanih vrednostnih papirjev, izdajatelji in vse spremembe imetnikov vrednostnih papirjev.

2.2

CDD imajo ključno vlogo tudi za trg zavarovanj, zlasti za namene denarne politike. Skoraj vsa primerna zavarovanja za operacije denarne politike centralne banke v EU, zlasti v euroobmočju, se na primer pretakajo prek sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD.

2.3

V okviru sistemov poravnave vrednostnih papirjev v EU je bilo v letu 2010 poravnanih za približno 920 bilijonov EUR transakcij, ob koncu leta 2010 pa so ti sistemi držali za skoraj 39 bilijonov EUR vrednostnih papirjev. V EU je več kot 30 CDD, običajno v vsaki državi ena, ter dve "mednarodni" CDD (MCDD – Clearstream Banking Luxembourg in Euroclear Bank), ki sta podkategoriji CDD in sta specializirani za izdajanje mednarodnih obveznic, splošno znanih kot "euroobveznice".

2.4

Čeprav CDD znotraj državnih mej na splošno delujejo varno in učinkovito, so čezmejne poravnave za čezmejne naložbe bolj zapletene in povezane z višjimi stroški kot domače poravnave. Število neuspešnih poravnav je na primer večje pri čezmejnih transakcijah kot pri domačih transakcijah, stroški čezmejne poravnave pa so do štirikrat višji kot stroški domače poravnave. Stroški CDD so na splošno minimalni v okviru skupnih stroškov, povezanih z uporabo vseh elementov infrastrukture, čeprav so pomemben strošek za izdajatelje.

2.5

Te težave v zvezi z varnostjo so posledica več dejavnikov, ki vključujejo tudi naslednje:

2.6

Odsotnost učinkovitega enotnega notranjega trga poravnav prav tako povzroča pomembne pomisleke. Pomembne ovire za evropski potrgovalni trg, kot so omejitev dostopa izdajateljem vrednostnih papirjev do CDD, različne nacionalne ureditve izdajanja licenc in pravila za CDD v EU ter omejena konkurenca med nacionalnimi CDD, še vedno obstajajo. Zaradi teh ovir je trg zelo razdrobljen. Zato čezmejna poravnava transakcij temelji na po nepotrebnem zapleteni verigi držanja vrednostnih papirjev, ki pogosto vključuje več CDD in več drugih posrednikov. To negativno vpliva na učinkovitost in tudi tveganja, povezana s čezmejnimi transakcijami.

2.7

Te težave so pomembne, saj se število čezmejnih transakcij v Evropi, od običajnih nakupov/prodaj vrednostnih papirjev pa vse do prenosov zavarovanja, še naprej povečuje, CDD pa so vse bolj medsebojno povezane. Pričakuje se, da se bodo ti trendi pospešili z zagonom projekta Target2 Securities (T2S), ki ga je uvedel Evrosistem, da bi se zagotovila skupna brezmejna platforma za poravnavo vrednostnih papirjev v Evropi, pri čemer naj bi se ta projekt začel izvajati leta 2015.

3.1

Predlog uredbe sestavljata dva glavna dela: ukrepi za vse upravljavce trga v okviru poravnave vrednostnih papirjev (naslov II) in ukrepi posebej za CDD (naslovi III, IV in V).

3.2

Naslov II uvaja tako imenovano dematerializacijo/imobilizacijo vrednostnih papirjev, kar pomeni izdajo vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki. Ta ukrep naj bi povečal učinkovitost poravnave, tako da bi olajšal skrajšanje obdobij poravnave in zagotovil integriteto izdaje vrednostnih papirjev z omogočanjem lažjega usklajevanja imetja vrednostnih papirjev. Predlagana uredba omogoča dovolj dolgo prehodno obdobje, do 1. januarja 2020, da bo upravljavcem trgov iz držav članic, kjer je veliko vrednostnih papirjev še vedno v papirni obliki, omogočeno, da izpolnijo zahteve tega ukrepa.

3.3

Ta del usklajuje obdobja poravnave transakcij z vrednostnimi papirji po vsej EU. V Evropi se večina transakcij z vrednostnimi papirji poravna v dveh ali treh dneh po datumu posla, odvisno od posameznega trga. Obdobje poravnave bo usklajeno na dva dneva po datumu posla, čeprav bodo dovoljena tudi krajša obdobja poravnave.

3.4

Ta del usklajuje ukrepe discipline pri poravnavi po vsej EU. Ti zajemajo predhodne ukrepe za preprečevanje neuspešnih poravnav in naknadne ukrepe za obravnavanje neuspešnih poravnav.

3.5

V Direktivi 98/26/ES so sistemi poravnave vrednostnih papirjev že opredeljeni kot formalni dogovori, ki omogočajo prenose vrednostnih papirjev med različnimi udeleženci. Vendar navedena direktiva ne zajema institucij, ki so odgovorne za upravljanje takšnih sistemov. Zaradi vse večje zapletenosti takšnih sistemov in tveganj, povezanih s poravnavo, je bistveno, da so institucije, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev, pravno opredeljene, imajo dovoljenja in so nadzirane na podlagi skupnih bonitetnih standardov.

3.6

CDD bodo morali pristojni organi države članice, v kateri imajo CDD sedež, izdati dovoljenje in jih nadzirati. Vendar se bodo morali glede na vse pomembnejši element čezmejnosti dejavnosti CDD posvetovati z drugimi organi, povezanimi s sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD, in z drugimi subjekti v skupini. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) bo imel pomembno vlogo pri pripravi osnutkov tehničnih standardov za uskladitev postopka izdaje dovoljenj in zagotovitev sodelovanja med organi.

3.7

V skladu s predlogom CDD z dovoljenjem pridobijo "potni list", na podlagi katerega lahko opravljajo storitve v Uniji, in sicer lahko storitev opravljajo neposredno v drugi državi članici ali z ustanovitvijo podružnice v tej državi članici. CDD iz tretje države se lahko odobri dostop do Unije, če jo prizna ESMA.

3.8

Ker so CDD sistemsko pomembne in opravljajo ključne storitve za trg vrednostnih papirjev, morajo zanje veljati visoki bonitetni standardi, da se zagotovita njihova stabilnost in zaščita njihovih udeležencev. Zahteve za CDD so združene v več kategorij: organizacijske zahteve, pravila vodenja poslov, zahteve za storitve CDD, bonitetne zahteve in zahteve za povezave CDD.

3.9

V skladu s pravili vodenja poslov morajo biti operacije nediskriminatorne, pregledne in temeljiti izključno na tveganjih, pristojni organi pa morajo imeti popoln vpogled v stroške in prihodke.

3.10

Zahteve za storitve CDD vključujejo obveznosti o poravnavi računov znotraj enega dne in ločevanju računov. Kar zadeva poravnavo z denarnimi sredstvi, predlog določa, da morajo CDD izvesti poravnavo prek računov centralnih bank, kadar je to izvedljivo in možno. Poravnava prek poslovnih bank je dovoljena, vendar mora biti, v nasprotju z nekaterimi sedanjimi praksami, izvedena prek ločene kreditne institucije, ki deluje kot posrednica za poravnavo.

3.11

Bonitetne zahteve za same CDD vsebujejo pomembne določbe o zmanjševanju operativnega tveganja. Ker CDD ne bodo smele neposredno opravljati bančnih storitev, bo ključno tveganje CDD operativno tveganje. Te določbe vsebujejo ustrezne ukrepe za zagotovitev nemotenega izvajanja operacij, vključno s poravnavo, v vseh okoliščinah. Določene so tudi kapitalske zahteve glede na operativne stroške – CDD morajo imeti kapital, zadržani dobiček in rezerve za kritje vsaj šestmesečnih poslovnih odhodkov.

3.12

Med zahtevami za povezave CDD je vzpostavitev enakih pravil o dokončnosti poravnave.

3.13

Odprtje trga za storitve CDD in odprava ovir za dostop sta dva od ciljev te pobude. Obravnavane so tri vrste dostopa: (a) med izdajatelji in CDD, (b) med CDD ter (c) med CDD in drugimi tržnimi infrastrukturami.

3.14

Predlog uvaja pravico izdajateljev, da svoje vrednostne papirje vpišejo v katero koli CDD z dovoljenjem v Uniji, in pravico CDD, da opravljajo storitve za vrednostne papirje, ki jih ureja zakonodaja druge države članice.

3.15

CDD mora imeti pravico, da prejema sezname transakcij od centralnih nasprotnih strank in mest trgovanja, pri čemer morajo imeti te infrastrukture dostop do sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD.

3.16

Kadar poravnava prek centralne banke ni izvedljiva ali možna, lahko CDD svojim udeležencem ponudijo poravnavo prek poslovne banke. Vendar pa CDD ne smejo same opravljati pomožnih bančnih storitev za poravnavo, ampak jih morajo njihovi pristojni organi pooblastiti, da imenujejo kreditno institucijo, ki deluje kot posrednica za poravnavo, da odpre gotovinske račune in odobri posojila za lažjo poravnavo.

3.17

To ločevanje med CDD in posredniki za poravnavo je pomemben ukrep za obravnavanje in povečanje varnosti CDD. Zaradi pomožnih bančnih storitev za poravnavo so tveganja, ki so jim izpostavljene CDD, večja, zato obstaja verjetnost, da CDD ne izpolnijo svojih obveznosti ali pa so izpostavljene izjemnim situacijam.

3.18

Čeprav nekatere CDD bančne storitve običajno opravljajo znotraj enega dne (v celoti jih krijejo zavarovanja in druga finančna sredstva) in so te storitve omejene na pomožne storitve za poravnavo, so zneski kljub temu visoki, zato bi kakršna koli neizpolnitev obveznosti takšnih CDD imela negativne posledice za trge vrednostnih papirjev in plačil. Zahteva, da bančne storitve opravlja druga pravna oseba, ki ne opravlja osrednjih storitev CDD, bo preprečila prenos tveganj z bančnih storitev na opravljanje osrednjih storitev CDD, zlasti v primeru insolventnosti ali izjemnih situacij, ki izhajajo iz bančnih storitev.

3.19

Za CDD, ki trenutno opravljajo bančne storitve, so stroški, povezani s tem ukrepom, večinoma pravni stroški zaradi ustanovitve ločene pravne osebe za opravljanje bančnih storitev. Komisija meni, da manj strogih alternativnih zahtev za ločevanje bančnih storitev, s katerimi bi se lahko v celoti odpravila nevarnost prenosa tveganj z bančnih storitev na osrednje storitve CDD, ni.

3.20

Da bi se zagotovila učinkovitost, ki izhaja iz opravljanja tako storitev CDD kot bančnih storitev v isti skupini podjetij, zahteva, da bančne storitve izvaja ločena kreditna institucija, slednji ne bi smela preprečiti, da pripada isti skupini podjetij kot CDD.

3.21

Pristojni organ bi moral za vsak primer posebej biti sposoben dokazati odsotnost sistemskega tveganja, do katerega pride zaradi opravljanja tako storitev CDD kot bančnih storitev s strani iste pravne osebe. V takšnem primeru bi se Evropski komisiji lahko predložila utemeljena zahteva, na osnovi katere bi lahko dovolila odstopanje. V vsakem primeru bi morale biti dejavnosti CDD, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti kreditne institucije, omejene na opravljanje pomožnih bančnih storitev za poravnavo.

3.22

Na podlagi pregleda stanja veljavnih nacionalnih ureditev nadzora je bilo na primer ugotovljeno, da se višina denarnih sankcij zelo razlikuje med državami članicami, da nekateri pristojni organi nimajo nekaterih pomembnih pooblastil za sankcioniranje ter da nekateri pristojni organi sankcij ne morejo naložiti fizičnim ali pravnim osebam. Zato Komisija predlaga, da morajo v ta namen pristojni organi imeti na voljo minimalni sklop upravnih sankcij in ukrepov, vključno z odvzemom dovoljenja, javnimi opozorili, razrešitvijo vodstva, vračilom dobička, ustvarjenega s kršitvami te uredbe, kadar ga je mogoče določiti, in upravnimi kaznimi.

4.1

EESO podpira to pobudo za uredbo. S sprejetjem nove uredbe o CDD bo Komisija vzpostavila tri stebre novega ureditvenega okvira za finančno infrastrukturo v EU: CDD, uredbo o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) in direktivo oziroma uredbo o trgih finančnih instrumentov (MiFID/MiFIR). Ti trije instrumenti skupaj široko in celovito pokrivajo trg. Komisija mora poskrbeti za to, da bodo ti instrumenti med seboj brezhibno usklajeni in da med njimi ne bo prekrivanja, ki bi lahko privedlo do različnih razlag novih pravil. Zelo pomembno je tudi, da so te različne zakonodajne pobude na ključnih področjih povezane in med seboj usklajene.

4.2

ESMA bo pristojen za pripravo tehničnih standardov za to novo zakonodajo, pa tudi za ostala dva stebra. Odbor opozarja na obseg nalog in pristojnosti, ki so dodeljene ESMA v relativno kratkem časovnem obdobju. Med njimi so pristojnosti za regulacijo bonitetnih agencij, nadzor področja revizije, sodelovanje pri prodajah na kratko in zamenjavah kreditnega tveganja ter nadzor direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (UAIS). Nujno je, da ima ESMA za učinkovito izvajanje svojih nalog dovolj kadrov z ustreznimi kvalifikacijami in izkušnjami.

4.3

Sedaj ko za podjetja, ki opravljajo finančne storitve, veljajo novi predpisi, nov nadzor, nove bonitetne zahteve itd., bo uredba o CDD pomenila nadaljnje spremembe za področje finančnih storitev. EESO podpira uvedbo teh nadaljnjih sprememb, vendar poziva regulativne in nadzorne organe, zlasti ESMA, naj bodo pozorni na morebitne težave, ki bi jih lahko povzročila prekomerna regulacija.

4.4

Uvedba eura je delovala kot katalizator za čezmejne naložbe v vrednostne papirje in brezhibno delovanje čezmejnih naložb temelji na skupnih standardih v EU. Visoka stopnja discipline pri poravnavi zmanjšuje tveganje nasprotne stranke, ali natančneje likvidnostno tveganje in tveganje zamenjave. Še pomembneje pa je to, da izboljšuje zaščito vlagateljev in prispeva k temu, da se poravnave transakcij med kupci in prodajalci vrednostnih papirjev odvijajo varno in pravočasno. S tega vidika je uredba pomemben napredek k dokončni vzpostavitvi enotnega trga.

4.5

Z vidika enotnega trga je treba pohvaliti tudi predlog o pridobitvi "potnega lista", saj bo pripomogel k odpravi ovir pri dostopu, hkrati pa bodo izdajatelji imeli pravico, da svoje vrednostne papirje vpišejo v katero koli CDD z dovoljenjem v EU. Pohvaliti je treba tudi to odpravo nacionalnih monopolov na notranjem trgu.

4.6

Pristop omejitve tveganja pri opredelitvi poslovnega modela CDD bi lahko imel skupaj z dejstvom, da bo uredba dejansko omejila ta model, tako pozitivne kot negativne učinke na konkurenčnost in inovativnost CDD. Odprtje čezmejnega trga bo nedvomno pozitivno. Sicer pa lahko CDD opravljajo vrsto storitev, pod pogojem, da prispevajo h krepitvi varnosti, učinkovitosti in preglednosti trgov vrednostnih papirjev. Poleg tega in z namenom, da bi nadalje spodbudili inovacije, EESO predlaga, da se CDD prepove, da bi imela podjetja, ki niso povezana s CDD, le v primerih, če te dejavnosti škodijo profilu tveganja CDD.

4.7

Pomembna sprememba, ki se predlaga za področje delovanja CDD, je prepoved omejenega bančnega dovoljenja za CDD. To bo prizadelo dve veliki mednarodni CDD, Euroclear in Clearstream, ki svoje bančne zmogljivosti uporabljata za podporo pri postopku poravnav in skrbništva v velikem obsegu. Obseg bančnih dejavnosti je zelo omejen in je nedavno krizo prestal brez kakršnih koli težav. Vendar pa EESO priznava, da se mnenje na mednarodni ravni (G20, Evropska komisija, Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) itd.) močno nagiba v prid ločitvi kreditnih institucij. CDD bodo imele dovoljenje, da ustanovijo banko z omejenimi dejavnostmi v okviru iste skupine podjetij. To naj ne bi povzročilo pomembne revizije poslovnega modela CDD.

4.8

Ne glede na stališče Komisije, da ni druge možnosti, kot da se bančne storitve ločijo od osrednjih storitev CDD, določba, opisana v točki 3.21, dopušča morebitna odstopanja, če to podpre pristojni nacionalni organ. Čeprav obstaja možnost za odstopanja, Odbor podpira Komisijo in meni, da je najboljša rešitev samostojna banka.

4.9

Predlogi zahtevajo dematerializacijo vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje. Predvideno je prehodno obdobje do leta 2020. Kljub temu je napredek držav članic na tem področju različen, zato bo morda potreben politični kompromis.

4.10

Še en ključni predlog je enotna zahteva po poravnavi dva dneva po datumu posla (T+2). Medtem ko je to verjetno lahko doseči na notranjem trgu, pa je treba v zvezi z mednarodnimi transakcijami rešiti številna vprašanja. Ta zadevajo zaplete zaradi deviznega poslovanja, možnost, da so vrednostni papirji kupljeni s posojilom, težave zaradi različnih časovnih pasov, različne cikle poravnave na trgih v drugih regijah ter pomemben strošek, ki je lahko povezan z avtomatizacijo sistemov, ki bodo omogočili T+2.

4.11

Uredba zahteva, da vse CDD uvedejo režim, ki "oglobi" udeležence, ki ne izvedejo pravočasne poravnave, vendar mora biti režim prilagojen instrumentu. Izrekanje kazni za pozno dostavo nelikvidnih deležev ali deležev MSP bi negativno vplivalo na njihovo tržno likvidnost. Za MSP, ki kotirajo na borzi, bi bilo treba razmisliti o odstopanjih. Predlog uredbe ne navaja, kam se stekajo sredstva od kazni.