4.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/34

1.1

Zavedajoč se skupnega interesa za tesnejše odnose med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo, EESO v tem mnenju na podlagi študijskega obiska, organiziranega marca 2012, v nadaljevanju predlaga spodnja priporočila s ciljem

1.2

Odbor Komisiji in Evropskemu parlamentu priporoča, naj dosežeta uravnoteženi sporazum o prosti trgovini, pri čemer naj zagotovita, da bodo v vseh fazah procesa vključene organizacije civilne družbe. Za dosego poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini je treba dejavnosti Komisije povezati z dejavnostmi Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS). Odbor priporoča naslednje:

1.3

V priporočilih moldavskim oblastem Odbor vlado in parlament poziva, naj:

1.4

V priporočilih moldavskim organizacijam civilne družbe se Odbor zavzema za poglobitev svojih odnosov z moldavsko civilno družbo v okviru vzhodnega partnerstva. Civilni družbi podaja predloge, navedene v nadaljevanju, ki bi jih bil pripravljen predstaviti na konferenci v Moldaviji, da bi tako udejanjili platformo partnerstva za stike med ljudmi. EESO socialnim partnerjem in partnerjem civilne družbe poleg ustanovitve moldavskega ekonomskega, socialnega in okoljskega sveta priporoča, naj:

2.1

Moldavska civilna družba je prek različnih mehanizmov že vključena v politiko zbliževanja z EU. Januarja 2011 je bil ustanovljen 30-članski posvetovalni organ, ki sodeluje z vlado (nacionalni svet za sodelovanje – CNP), hkrati pa obstaja tudi organ za posvetovanje s parlamentom. Nacionalna konvencija za evropsko povezovanje, ustanovljena novembra 2010, združuje več organizacij ter pripravlja predloge in širi informacije o evropskem procesu povezovanja, da bi omogočila neposreden in odprt dialog z zainteresiranimi stranmi. Poleg tega je bilo vzpostavljenih več tematskih platform, ki združujejo organizacije civilne družbe na nacionalni ravni.

2.2

Moldavske organizacije sodelujejo v različnih skupinah foruma civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva, ki obravnavajo vprašanja, kot so demokracija, človekove pravice, dobro upravljanje in stabilnost; splošna priporočila; okolje, energija in podnebne spremembe ter medosebni stiki. EESO se zavzema za uvedbo pete delovne skupine za socialni dialog, ki bi obravnavala tudi splošnejša ekonomska in socialna vprašanja (3).

2.3

Socialni partnerji imajo ključno vlogo v procesu zbliževanja med EU in Moldavijo. Neodvisnost sindikatov, priznana v ustavi, je zapisana v zakonu iz julija 2000, ki zagotavlja svobodo združevanja v sindikate, pravico do kolektivnih pogajanj ter zaščito sindikalnega premoženja. V zadnjih letih je na področju sindikalnega delovanja prišlo do bistvenih sprememb: obstoječa sindikata, CSRM in Solidaritate, sta se združila v eno samo telo – nacionalno konfederacijo sindikatov Moldavije (CNSM). CNSM se je s pridružitvijo Mednarodni konfederaciji sindikatov začela vključevati v mednarodne dejavnosti in srečanja. Zaprosila bi lahko tudi za pridobitev statusa opazovalke v evropski konfederaciji sindikatov.

2.3.1

Najbolj reprezentativna organizacija delodajalcev je 32-člansko nacionalno združenje delodajalcev Moldavije, ustanovljeno leta 1996, ki se opredeljuje kot nepolitično in neodvisno. Nacionalna agencija za zaposlovanje vodi projekt "partnerstvo za mobilnost" med EU in Moldavijo, ki je namenjen zagotavljanju nemotene integracije moldavskega trga dela. Organizacije delodajalcev pri tej integraciji sodelujejo tako, da na lokalni in regionalni ravni izvajajo odločitve, sprejete v okviru tega projekta.

2.3.2

Zato bi bilo koristno okrepiti organe socialnih partnerjev, ki zagotavljajo informacije o vprašanjih, povezanih s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, in v ta namen sodelovati s sorodnimi strokovnimi organi v EU ali državah članicah.

2.4

Nekatere skupine prebivalstva, zlasti na podeželju, so še vedno v težavnem položaju. Posledice vse slabših socialnih razmer nosijo predvsem ženske, ki se spopadajo z visoko brezposelnostjo, nižjimi kvalifikacijami, manjšimi plačami, sezonskim delom ter skromnimi socialnimi prejemki. Ženske imajo podobne pravice kot moški, vendar so bolj ranljive na trgu dela. Poleg tega ženske predstavljajo le 14 % moldavskih podjetnikov. Med tistimi, ki živijo pod pragom revščine (4), je podeželsko prebivalstvo še vedno premočno zastopano in delež revnih na podeželju se je v letu 2009 še povečal. V Moldaviji je zaskrbljujoč tudi položaj otrok, ki so izpostavljeni številnim nevarnostim: brezdomstvu, otroškemu delu, trgovini z otroci ali prostituciji. Pojav "socialnih sirot" – otrok, ki jih družine zaradi revščine prepustijo sirotišnicam – je še vedno zelo razširjen.

2.5

Delovanje medijev se v zadnjih letih izboljšuje. Svet za usklajevanje avdiovizualnih dejavnosti je konec oktobra 2010 s pomočjo EU in Sveta Evrope sprejel novo metodologijo za spremljanje medijskega poročanja o politiki. Poleg tega so se leta 2010 pojavili dva nova televizijska kanala (Jurnal TV in Publika TV) ter štiri nove radijske postaje (Radio Sport, Aquarelle FM, Publika FM, Prime FM). Usposabljanje novinarjev o evropskih zadevah bi moralo biti prednostna naloga. Napredek na področju svobode izražanja bo omogočil boljšo obveščenost državljanov in poslovnega sveta o izzivih, povezanih z zbliževanjem z EU, zlasti za kmete.

2.6

Kljub nespornemu napredku se civilna družba še vedno sooča z resnimi organizacijskimi težavami. Še naprej ostajajo razlike med posameznimi ozemlji: nevladni sektor je dejaven v večjih središčih, kot so Kišinjev, Balti, Cahul in Ungheni, v večjih delih države pa je veliko manj dejaven. V nasprotju s tem je za sindikate značilna boljša teritorialna pokritost. Kot posledica trajajoče delitve je sodelovanje med bregovoma reke Dnjester še vedno precej omejeno. Poleg tega so nevladne organizacije močno odvisne od zunanjih donatorjev, kar bi lahko ogrozilo njihovo neodvisnost in nadaljnji obstoj. Nazadnje velja omeniti, da imajo strokovne mreže – čeprav so visoke kakovosti – na voljo premajhen krog strokovnjakov, saj se seznam večjih NVO v državi v zadnjih letih skoraj sploh ni razširil.

3.1

Priprava poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Moldavijo zadeva blago, storitve in naložbe, njegova celovita in poglobljena narava pa zahteva prenos in učinkovito uporabo pravnega reda Unije na področju trgovine. Za to bodo potrebni ustrezni spremljevalni ukrepi in obsežne reforme. Gospodarstvo Moldavije se sooča s pomanjkanjem konkurenčnosti, ki je posledica več dejavnikov: slabe prometne infrastrukture (predvsem cestne), majhnega notranjega trga, premalo inovativnega okolja, dolgotrajne politične nestabilnosti, težkega dostopa do finančnih sredstev in korupcije. Izvoz ni več osredotočen izključno na trge nekdanjih sovjetskih držav. Zunanja trgovina se je preusmerila proti Evropi: tja je namenjena skoraj polovica izvoza. Razlog za to je dejstvo, da se je v izvozu povečal delež tekstilnega sektorja (z 10 % leta 1999 na 22,7 % leta 2008) (5), kar je posledica nizkih stroškov kvalificirane delovne sile.

3.2

Trenutno je v pripravi ocena učinka trajnostnega razvoja, ki se je začela hkrati s pogajanji in bo predvidoma končana septembra 2012. Ta ocena naj bi zagotovila informacije o pozitivnih in negativnih učinkih tovrstnega odpiranja trgovine (6). V skladu z nalogami, ki jih ima EESO kot posvetovalni organ (7), se bo treba z njim posvetovati o vprašanjih, povezanih s temi pogajanji, pa tudi o prispevkih za javno posvetovanje. Poleg tega bo posebno pozornost namenil "dokumentu o stališču", ki ga bo Komisija pripravila po končani oceni učinka, pa tudi spremljevalnim ukrepom.

3.3

Tveganja za EU, povezana s sporazumom, so omejena: v glavnem zadevajo sanitarne in fitosanitarne standarde ter naložbena jamstva. Da bi pritegnili evropske vlagatelje, je nujno izboljšati poslovno okolje, za kar pa je potreben okrepljen boj proti korupciji. Moldavija je na lestvici indeksa zaznave korupcije leta 2011 z oceno 2,9 od 10 zasedla 112. mesto na svetu (8). Ustanovi, ki sta dejavni na tem področju, sta center za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji ter posebna protikorupcijska enota pod okriljem javnega tožilca. Veljavna zakonodaja je sicer ustrezna, vendar je izvajanje protikorupcijske politike še vedno pomanjkljivo. Zaskrbljujoče je, da politika temu namenja premalo finančnih sredstev, državljani se zdijo precej vdani v usodo, civilna družba pa se do teh vprašanj ne opredeljuje v zadostni meri. Boj proti korupciji je ena izmed glavnih prednostnih nalog mednarodnih donatorjev (Sveta Evrope, EU, švedske agencije za mednarodno razvojno sodelovanje (SIDA), Svetovne banke, Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP), Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID) itd.). Za reševanje tega problema si prizadeva tudi več združenj nevladnih organizacij (center za analizo in preprečevanje korupcije, Transparency International Moldova, protikorupcijska zveza in center za raziskovalno novinarstvo). Na tem področju politične spremembe doslej še niso prinesle oprijemljivih rezultatov.

3.4

Poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini bo imel številne učinke na socialnem področju. V zvezi s tem EESO poudarja, da je za razvoj države pomemben socialni dialog. Priporoča sprejetje protokola k Socialni listini Sveta Evrope o sistemu kolektivnih pritožb, izboljšanje inšpektorata za delo in ustanovitev delovnih sodišč. Kar zadeva delo na črno, moldavski organi sodelujejo z Mednarodno organizacijo dela, da bi se na tem področju približali evropskim standardom. Sodelujejo tudi v evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012. Poleg tega je treba izboljšati sprejem migrantov, ki se vračajo v Moldavijo, in spodbujati pravice Moldavcev v tujini. Med prednostnimi področji ukrepanja sta tudi usposabljanje in prekvalifikacija delovne sile.

3.5

Moldavski kmetijski in agroživilski sektor je za pogajanja o sporazumu bistvenega pomena. Če želi Moldavija izvažati na evropske trge in zagotoviti varnost hrane, mora na področju kmetijstva doseči napredek v zvezi s potrjevanjem porekla, preverjanjem skladnosti s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi ter spoštovanjem pravil konkurence. Standardi so zdaj že sprejeti, vendar je njihovo dejansko izvajanje dolgotrajen in drag proces, zlasti za proizvode živalskega izvora (edini proizvod živalskega izvora, ki ga je Moldavija leta 2008 lahko izvažala, je bil med). Za manjše proizvajalce je usklajevanje z evropskimi standardi povezano z visokimi stroški. Organi oblasti morajo zato voditi politiko institucionalnih reform ter podpreti živilski in vinogradniški sektor. Projekti, ki se financirajo iz mehanizma Evropske komisije pomoč trgovini, bodo za dosego izboljšav na tem področju zelo koristni.

3.6

Zdi se, da je industrija, ki je bila dolgo v zatonu, zmožna izkoriščati prednosti, ki jih prinaša cenovna konkurenčnost v bližini evropskih trgov, kot je razvidno iz hitrega razvoja tekstilnega sektorja. Ta lahka industrija se lahko razširi po vsej državi, zlasti v revnejših regijah na jugu. Avtomobilski industriji je s pomočjo nemških vlagateljev pred kratkim uspel preboj na sever. Sodelovanje Moldavije v strategiji za Podonavje ter posodobitev glavnih industrijskih obratov (še posebej tistih, ki se nahajajo na desnem bregu Dnjestra) bi bila koristna dejavnika razvoja.

3.7

Sporazum o prosti trgovini z EU, opredeljen kot poglobljen in celovit sporazum, mora temeljiti na zmožnosti Moldavije, da svojo zakonodajo uskladi s pravnim redom EU. Za to bo potrebna ustrezna finančna podpora. Izkušnje s širitvami na notranjem trgu so jasno pokazale, da imajo strukturni skladi odločilno vlogo pri zagotavljanju socialne in teritorialne kohezije. Odbor zato priporoča, da se enakovredni spremljevalni ukrepi združijo, da bi se tako zmanjšala nevarnost povečanja socialnih neenakosti in teritorialnih razlik. V ta namen bo odbor za spremljanje sporazuma posebno pozornost namenil izvajanju programa za kmetijstvo in razvoj podeželja (ENPARD).

3.8

Ekološke razmere v Moldaviji so razlog za resno zaskrbljenost glede prihodnosti (tla, voda, energija), kar je treba upoštevati v pogajanjih o sporazumu. Sovjetska zapuščina je na tem področju še posebej problematična, zlasti kar zadeva ravnanje s strupenimi ostanki. Ob sušah, ki so prevladovale v zadnjih letih, se je pokazalo, da je moldavsko gospodarstvo občutljivo na degradacijo okolja in podnebne spremembe. Poleg tega je onesnažena več kot polovica podzemnih voda, čeprav podzemni viri pokrivajo dve tretjini potreb prebivalstva po pitni vodi. Za okoljsko politiko se kljub mednarodnim prizadevanjem, npr. Evropske investicijske banke, namenja premalo sredstev. Poleg tega je nujno potrebno osveščanje vseh gospodarskih akterjev, ki se še vedno premalo zavedajo izzivov na področju prometa in gradbeništva. Moldavija, ki se je pridružila Evropski energetski skupnosti, je tudi zelo odvisna od uvoza fosilnih goriv, njena energetska učinkovitost pa je še vedno nizka. Odbor priporoča, da se podprejo okoljske organizacije, ki so dejavne na področju varčevanja z energijo, racionalne rabe virov in ravnanja z odpadki.

3.9

V oceni učinka bi bilo treba poseben poudarek nameniti razmeram v Pridnestrju, da bi ocenili možne učinke poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini na varnost na mejah ter na gospodarstvo in družbo. Ta sporazum bi lahko pomagal zgladiti notranje spore in zagotoviti ozemeljsko celovitost.

4.1

Da bi spodbudili napredek civilne družbe v smeri krepitve dialoga in posvetovanja, EESO priporoča ustanovitev ekonomskega, socialnega in okoljskega sveta Moldavije po vzoru drugih držav v regiji. Študija o različnih evropskih izkušnjah na tem področju bi Moldaviji omogočila načrtovanje lastne poti.

4.2

Projekt za moldavski ekonomski, socialni in okoljski svet bo izpolnil potrebo po razvoju struktur civilne družbe, poleg tega pa bo tudi povečal njen vpliv in pomen. Sedanje širjenje ad hoc struktur zagotavlja prilagodljiv okvir, ki omogoča nabiranje izkušenj, vendar je preživetje teh struktur negotovo, njihovo delovanje pa občutljivo. Zaradi vzporednega delovanja socialnih partnerjev in združenj ali nevladnih organizacij so njihova stališča v javni razpravi manj prepoznavna.

4.3

Moldavski ekonomski, socialni in okoljski svet bi pomembno prispevali k iskanju soglasja o odločitvah, ki jih mora sprejeti družba, saj bi omogočil, da se v razvojnem modelu upoštevajo različni interesi. Skupna prizadevanja, ki temeljijo na posvetovanju, se morajo opreti na tri stebre trajnostnega razvoja. To bi bil tudi pomemben korak v smeri izvedljive strategije za ponovno združitev s Pridnestrjem.

4.4

Moldavski ekonomski, socialni in okoljski svet bi prispeval k neodvisnosti analiz, saj bi zagotovil, da nanje ne bi vplivali spori med različnimi stranmi ali viri sredstev, hkrati pa bi omogočil izražanje različnih stališč. Poleg tega bi bilo priporočljivo v okviru tega sveta obravnavali tudi vprašanja, povezana z bojem proti diskriminaciji na podlagi spola, narodnosti ali veroizpovedi.

4.5

Ekonomski, socialni in okoljski svet Moldavije bi zadovoljil potrebo po oceni javnih politik, povezanih s sprejetjem pravnega reda EU. Ta organ bi lahko gostil tudi odbor za spremljanje trgovinskega sporazuma skupaj z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.