2.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 351/8

A.

ker je 15,2 % Evropejcev (69,8 milijona) med letoma 2000 in 2006 živelo na območjih cilja 2 in je prejelo 22,5 milijarde EUR skupnih finančnih sredstev (9,6 % vseh sredstev), pri tem pa je bilo ustvarjenih 730 000 bruto delovnih mest, ker večina kazalnikov kaže zelo dobre rezultate (zaposlenost, inovacije, raziskave in razvoj, intenzivnost človeškega kapitala, izobraževanje in usposabljanje, vseživljenjsko učenje), hkrati pa drugi kazalniki (neposredne tuje naložbe, produktivnost) kažejo slabše rezultate kot v konvergenčnih regijah in ker so glede rasti BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem v EU te regije s 122 % daleč pred konvergenčnimi regijami (59 %), čeprav je v tem obdobju prišlo do 4,4-odstotnega padca,

B.

ker ugotavlja, da se cilj 2 po reformi leta 2006 zdaj nanaša na krepitev regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja v skupno 168 regijah v 19 državah članicah, kar pomeni 314 milijonov prebivalcev in skupna finančna sredstva v višini 54,7 milijarde EUR za obdobje 2007–2013 (malo manj kot 16 % vseh sredstev), a je treba poudariti, da je približno 74 % tega zneska namenjenega za izboljšanje znanja in inovacij (33,7 %) ter za številčnejša in boljša delovna mesta (40 %),

C.

ker bodo razmere na trgu dela glede na najnovejše napovedi Komisije (2009-2011) še naprej neugodne, stopnja nezaposlenosti v Evropski uniji pa bo dosegla 10,25 %, in ker je bilo leta 2009 izgubljenih 2,25 % delovnih mest, leta 2010 pa bo jih bo izgubljenih predvidoma 1,25 %, kar bo še povečalo socialne razlike v državah članicah; ker se v glavnih sektorjih regije Evropske unije kažejo: (a) povečanje števila novih naročil in večje zaupanje, skupaj z izboljšanjem skupne podobe industrije EU, čeprav je stopnja proizvodnje za 20 % manjša v primerjavi z začetkom leta 2008, (b) nadaljnji upad dejavnosti v proizvodnem sektorju in (c) nadaljnje težave malih in srednjih podjetij pri dostopu do mikrokreditov ali financiranja,

D.

ker se trenutno, kljub temu da je kriza najprej prizadela zlasti moške, število delovnih mest zmanjšuje enako hitro za moške in za ženske, ki jih je v večini držav članic Evropske unije na trgu dela manj kot moških; ker smo se iz drugih kriz naučili, da je za ženske, ki izgubijo službo, tveganje, da ne bodo našle novega dela, večje; ker enakost med moškimi in ženskami pozitivno vpliva na produktivnost in gospodarsko rast in ker udeležba žensk na trgu dela prinaša številne socialne in gospodarske prednosti,

E.

ker je treba poudariti, da na podlagi nacionalnih strateških poročil za leto 2009 in strateškega poročila Komisije za leto 2010 v zvezi s kohezijsko politiko in izvajanjem programov 2007–2013 kaže, da so države članice precej različno uporabljale instrumente, sredstva in metode za spodbujanje kohezijske politike, ki jih je za boj proti krizi in povečanje dejanskih odhodkov predlagala Komisija, kot so spremembe strateških smernic, osi in financiranje operativnih programov ter odziv na poenostavitev izvedbenih postopkov,

F.

ker je treba poudariti, da je Komisija od oktobra 2008 predlagala vrsto ukrepov za pospešitev izvajanja programov v okviru kohezijske politike 2007–2013, da bi z vsemi svojimi viri in sredstvi zagotovila takojšnjo in učinkovito podporo prizadevanjem za okrevanje na nacionalni in regionalni ravni,

G.

ker je strategija Komisije za pospeševanje naložb in poenostavitev programov kohezijske politike prek priporočil državam članicam ter zakonodajnih ali nezakonodajnih ukrepov zasnovana na treh oseh: (a) večji prožnosti za kohezijske programe, (b) dajanju prednosti regijam in (c) premišljenim naložbam za kohezijske programe; ker je treba v letu 2010 od 64,3 milijarde EUR za zaposlovanje in konkurenčnost uporabiti 49,4 milijarde EUR za kohezijo (2-odstotno povečanje glede na leto 2009) ter 14,9 milijarde EUR za konkurenčnost (7,9-odstotno povečanje glede na leto 2009),

1.

poudarja, da je regionalna politika EU zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ter trenutno upočasnjene gospodarske rasti zelo pomemben instrument za doseganje rezultatov in odločilno prispeva k načrtu oživitve evropskega gospodarstva, saj je glavni vir naložb Skupnosti v realno gospodarstvo in zagotavlja občutno podporo javnim naložbam, tudi na regionalni in lokalni ravni; ugotavlja, da je treba za dolgoročen trajnostni razvoj zagotoviti uspešen izhod iz krize s krepitvijo konkurenčnosti, zaposlovanja in privlačnosti evropskih regij;

2.

ugotavlja, da so strukturni skladi močan instrument, namenjen pomoči regijam pri ekonomskem in socialnem prestrukturiranju ter spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, pa tudi instrument za izvajanje evropskega načrta za oživitev gospodarstva, zlasti za povečanje konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest, tako da se podpira njihova sistematična in učinkovita uporaba; poudarja, da se cilj konkurenčnosti ne sme uresničevati na škodo sodelovanja in solidarnosti med regijami;

3.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili rezultati v regijah cilja 2 v obdobju pred gospodarsko krizo pri večini kazalnikov pozitivni, in sicer so bili zelo dobri glede zaposlenosti, inovacij, raziskav in razvoj, intenzivnosti človeškega kapitala, izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja; poudarja, da se zaradi učinkov krize na gospodarstvo ne sme zmanjšati podpora za številčnejša in boljša delovna mesta; poziva k ohranitvi teh primerjalnih prednosti z okrepljenimi instrumenti cilja 2;

4.

toplo podpira glavne prednostne naloge strategije EU 2020, zlasti premišljeno, trajnostno in vključujočo rast, ki se med drugim uresničuje z izkoriščanjem novih možnosti za doseganje trajnostne gospodarske rasti s pomočjo digitalnega gospodarstva, izboljšanjem regulativnega okvira za krepitev teritorialne in socialne kohezije in spodbujanjem boljših razmer in boljšega poslovnega okolja s pošteno konkurenčnostjo, ustvarjanjem delovnih mest, podjetništvom in inovacijami za vse regije, razvojem malih in srednjih podjetij ter podpiranjem njihovega potenciala za rast; poleg tega podpira prizadevanje za številčnejša in boljša delovna mesta z ustreznimi delovnimi pogoji za moške in ženske, pri čemer je treba zagotoviti tudi dostop do osnovnega in nadaljnjega izobraževanja; poziva k temu, da bi se te politike pri prihodnji poglobitvi strategije EU 2020 nadalje okrepile tudi z ukrepi, s katerimi bi se izkoristile prednosti enotnega evropskega trga, hkrati pa je treba zagotoviti, da se bo cilj 2 še naprej osredotočal na doseganje teritorialne kohezije v EU;

5.

zaskrbljeno ugotavlja, da je imela kriza za regije iz cilja 2 negativne socialne posledice, ki se kažejo v povišanju brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti in so prizadele najbolj ranljive socialne skupine (brezposelne, ženske, starejše), ter poziva Komisijo, naj sprejme pobude za podporo za mala in srednja podjetja, da zagotovi trajnost obstoječih in ustvarjanje čim več novih delovnih mest;

6.

poudarja, da mora biti ekonomska, socialna in teritorialna kohezija v središču strategije EU 2020 ter da so kohezijska politika in strukturni skladi nepogrešljivo orodje za uresničevanje ciljev premišljene, trajnostne in vključujoče rasti v državah članicah in regijah;

7.

poudarja, da je zmanjšan prispevek nacionalnega sofinanciranja k programom zaradi velikih finančnih težav številnih držav članic velika težava, ki vpliva tudi na cilj 2, ter podpira politiko Komisije glede možnosti uporabe pomoči Skupnosti; zato meni, da je treba čim prej izvajati Uredbo (ES) št. 1083/2006 v njeni sedanji obliki, kot jo je sprejel Parlament; meni, da je 100-odstotno financiranje pretirano, saj zavira spodbudo za države članice, naj z nacionalnim sofinanciranjem zagotovijo uspešnost in stroškovno učinkovitost spodbujanih ukrepov, in se strinja z oceno Sveta, ki zavrača tako imenovano predhodno financiranje v predloženi različici;

8.

ugotavlja, da je bilo od skupno 117 operativnih programov, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada, 13 spremenjenih (za Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko, Irsko, Latvijo, Litvo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, dva za Združeno kraljestvo in dva za Španijo), da bi zadostili posebnim potrebam, ki izvirajo iz krize, ter poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga izkoristiti to prožnost, da preoblikujejo svoje operativne programe in o tem izčrpno in karseda hitro obvestijo zadevne regionalne in lokalne akterje ter s tem zagotovijo kratkoročno pomoč specifičnim ogroženim skupinam in kategorijam;

9.

ugotavlja, da se v šestem vmesnem poročilu o ekonomski in socialni koheziji odražajo različne socialno-ekonomske razmere treh vrst regij, zlasti glede njihovih ustvarjalnih, inovacijskih in podjetniških zmogljivosti; ugotavlja, da sedanja gospodarska kriza in različne spremenljivke, ki vplivajo na možnosti regionalnega razvoja (demografija, dostopnost, sposobnost inovacij itd.), dokazujejo, da obstajajo pomembni podatki, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju stanja lokalnega in regionalnega gospodarstva ter pri oblikovanju učinkovite kohezijske politike;

10.

podpira predlog Sveta, da se predplačila za leto 2010 zvišajo za 4 % pri Evropskem socialnem skladu in za 2 % pri kohezijskem skladu, vendar le za države članice, katerih upad BDP je bil več kot dvomesten ali ki so prejele pomoč za plačilno bilanco Mednarodnega denarnega sklada; poziva Komisijo, naj razišče vzroke za zamude pri izvajanju in poišče prožne rešitve za pravili n+2/n+3, da sredstva držav članic ne bodo zgubljena;

11.

obžaluje, da v šesto poročilo Komisije o napredku na področju ekonomske in socialne kohezije niso vključeni posebni kvalitativni in kvantitativni podatki o kratkoročnem in dolgoročnem učinku finančne in gospodarske krize na regije EU, zlasti o najpomembnejših ekonomskih in socialnih kazalnikih; zato poziva Komisijo, naj predstavi posebno poročilo ali študijo o učinkih finančne in gospodarske krize na regije EU, zlasti na regije cilja 2 in tiste, za katere se pomoč postopno ukinja, ter o morebitnem povečevanju ali zmanjševanju regionalnih razlik zaradi krize; ugotavlja, da je treba te ocene izvesti brez odlašanja, da se preprečijo neželeni razvoj in da jih bo mogoče uporabiti kot osnovo za predlog o ohranitvi cilja 2 v območjih, kjer lahko doda vrednost nacionalnim sredstvom;

12.

pozdravlja podporne ukrepe za podjetja v okviru kohezijske politike (približno 55 milijard EUR med letoma 2007 in 2013), med katerimi se večina nanaša na krepitev inovacij, prenos tehnologije in posodabljanje malih in srednjih podjetij; poudarja, da je pomembno spodbujati uspešne modele na tem področju, in razume, da morajo biti predlagani intervencijski ukrepi v korist podjetij usmerjeni v dolgoročne rezultate prestrukturiranja in prehoda na bolj vzdržno gospodarstvo, ne pa v nujne intervencije za njihovo ekonomsko preživetje, kar je pogosto nezdružljivo s politiko državne pomoči;

13.

poudarja, da je treba krizo reševati z naložbami v raziskave in razvoj, inovacije, izobraževanje in tehnologije za učinkovito uporabo virov; meni, da bodo take naložbe koristile tradicionalnim sektorjem, podeželskim območjem in gospodarstvom, ki ponujajo storitve visokokvalificiranega kadra, ter posledično okrepile ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; opozarja, da je treba zagotoviti plačljivo, dostopno financiranje, pri katerem bodo imeli strukturni skladi bistven pomen;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj nenehno spremljajo učinek krize na različnih strukturnih in razvojnih področjih ter uporabo možnosti, ki jih ponujajo finančni instrumenti, namenjeni cilju 2 predvsem za podpori podjetništvu ter malim in srednjim podjetjem in organom, ki si prizadevajo za socialno, vključujoče gospodarstvo, da bi okrepili njihovo konkurenčnost in s tem potencial za povečanje števila delovnih mest ter zagotovili čim širši dostop do instrumentov finančnega inženiringa (Jaspers, Jeremie, Jessica in Jasmine); poziva Komisijo in države članice, naj te informacije uporabijo za pripravo in usmerjanje prihodnje kohezijske politike v zvezi s ciljem 2 na področjih na regionalni in lokalni ravni, kjer je mogoče dokazati, da imajo intervencije EU dodano vrednost (zlasti inovacije v sektorjih turizma, storitev in informacijske tehnologije ter v industrijskih sektorjih, varstvo in izboljšanje okolja ter morebitni razvoj obnovljive energije ali tehnologij, ki bi s prizadevanji za nizke izpuste in zmanjšanje nastajanja odpadkov bistveno izboljšale podjetja v zvezi s konvencionalno energijo, ter inovacije v primarnem sektorju);

15.

poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo in spodbudijo vse sinergije med instrumenti kohezijske politike in konkurenčnosti na regionalni, nacionalni, čezmejni in evropski ravni;

16.

pozdravlja politiko Komisije (a) glede podaljšanja obdobja upravičenosti v okviru operativnih programov 2000–2006, da se omogoči čim boljši izkoristek vseh sredstev za kohezijsko politiko, (b) glede poenostavitve upravnih zahtev in postopkov ter finančnega upravljanja teh programov, pri čemer pa je treba še vedno zagotavljati potreben nadzor za ugotovitev morebitnih napak in goljufij; v zvezi s tem meni, da je treba že vnaprej vzpostaviti zahteve za spodbujanje smiselnih projektov in preprečevanje nezakonitega ravnanja;

17.

podpira politiko predhodnega financiranja za programe v okviru kohezijske politike 2007-2013, ki je omogočila takojšnjo likvidnost v višini 6,25 milijarde EUR za leto 2009 za naložbe v okviru finančnih paketov, sprejetih za vsako državo članico;

18.

ugotavlja, da na mestnih območjih in v mestnih središčih že zaradi njihove narave obstajajo posebni in obsežni socialni problemi (velika brezposelnost, marginalizacija, socialna izključenost itd.), ki so se zaradi krize še povečali in jih je treba natančno preučiti, da bi lahko oblikovali ustrezne dolgoročne in kratkoročne ukrepe;

19.

podpira politiko pomoči in nove finančne instrumente za velike projekte regij (katerih skupni strošek bo znašal 50 milijonov EUR ali več), ki jih je Komisija uvedla leta 2009, priznava pomen instrumentov finančnega inženiringa in sodelovanja z EIB in EIS, zlasti programov JASPERS, JEREMIE in JESSICA, in poziva k okrepitvi financiranja prek programa JASPERS (Skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah) za več kot 25 %, ki bo namenjeno posebej regijam iz cilja 2, da se spodbudi dokončna priprava in zelo hitra izvedba velikih projektov, čeprav jih je trenutno še zelo malo; upa, da bo imelo predhodno povečanje sredstev za JASPERS srednje- in dolgoročne učinke za konkurenčnost gospodarstva evropskih regij in se zavzema za občasno izvedbo primerjalne analize doseženih rezultatov in zastavljenih ciljev ter dodeljenih sredstev in sredstev, ki so potrebna za uresničitev ciljev;

20.

poudarja, da so lahko politika EU ter nacionalna in regionalna politika uspešne in učinkovite le z večravenskim upravljanjem na osnovi sodelovanja med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in čezmejnimi javnimi organi ter javnimi organi EU; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za nacionalno in mednarodno teritorialno sodelovanje na področju inovacij pri vsakem cilju kohezijske politike ter razčleni možnosti za krepitev cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, da se spodbudi sodelovanje med regijami na področju inovacij; vzporedno priporoča krepitev cilja teritorialnega sodelovanja (cilj 3) in možnosti za razvoj ukrepov nadnacionalnega teritorialnega sodelovanja v okviru cilja 2; ugotavlja, da to zdaj omogoča člen 37(6)(b) Uredbe (ES) št. 1083/2006; meni, da mora krepitev teritorialnega sodelovanja spremljati povečanje proračuna za to razširjeno teritorialno sodelovanje, ne da bi se spremenil skupni proračun za doseganje cilja kohezije;

21.

podpira predlagane spremembe izvedbenih predpisov, katerih namen je povečati prožnost strukturnih skladov ter jih v izrednih gospodarskih razmerah prilagoditi potrebi po takojšnjemu izvajanju 455 programov v okviru kohezijske politike, zlasti programov cilja 2, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se morajo nacionalne in regionalne institucije ter upravni organi prilagoditi novim razmeram, da bi se izognili morebitnim zlorabam ali slabemu upravljanju ter zagotovili prerazporeditev preostalih sredstev na obstoječe ali nove projekte; poziva vodilne organe, naj predlagajo, kako bi bilo izvajanje operativnih programov, ki jih predvideva cilj 2, bolj učinkovito;

22.

vztraja, da je mogoče ob upoštevanju ciljev kohezijske politike in učinkov cikličnih gospodarskih sprememb na javne finance in zasebne naložbe v posebnih okoliščinah (kot je gospodarska kriza) izjemoma zahtevati večjo prožnost pravila N+2;

23.

priporoča, da se vsa neporabljena sredstva iz neke regije po pravilih N+2 in N+3 ponovno dodelijo za regionalne projekte in pobude Skupnosti;

24.

poziva Komisijo, naj oceni akcijski načrt/pobudo glede zakonodajnih predlogov o malem podjetništvu po enem letu njegovega izvajanja (december 2008), zlasti rezultate krepitve konkurenčnosti malih podjetij ter njihovega dostopa do financiranja in obratnih sredstev ter spodbujanja ustanovitve inovativnih podjetij, zmanjševanja upravnih bremen itd.;

25.

vztraja, da enakost med moškimi in ženskami pozitivno vpliva na gospodarsko rast; v zvezi s tem poudarja, da so nekatere raziskave pokazale, da bi se BDP v programskem obdobju po letu 2013 povečal za 30 %, če bi bile stopnje zaposlenosti, zaposlenosti za polovični čas in storilnosti žensk enake kot pri moških; zato zahteva, da se posebna pozornost nameni projektom, ki se financirajo iz strukturnih skladov in so namenjeni spodbujanju enakosti med spoloma in vključevanju žensk na trg dela;

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.