12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/33

A.

ker je internet temeljno globalno sredstvo za komuniciranje in ker ima velikanski vpliv na celotno družbo,

B.

ker upravljanje interneta vključuje vprašanja v zvezi z varovanjem in zagotavljanjem temeljnih pravic in svoboščin, dostopom do interneta, njegovo uporabo in ranljivostjo zaradi spletnih napadov itd.,

C.

ker kibernetski kriminal vse bolj ogroža naše družbe, ki se opirajo na informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, in ker je vse več napeljevanja na teroristične napade, kazniva dejanja spodbujanja sovraštva in otroške pornografije, kar ogroža posameznike, tudi otroke,

D.

ker je preplet med kibernetskim kriminalom, jurisdikcijo nad internetom in računalništvom v oblaku kot porajajoč se vidik upravljanja interneta na evropski ravni zelo pomemben,

E.

ker se posamezni vidiki upravljanja interneta nanašajo na internetno naslavljanje in druga pretežno tehnična vprašanja, s katerimi se ukvarjajo Internetna korporacija za dodeljevanje imen in številk (ICANN), Organ za dodeljevanje internetnih naslovov (IANA), Projektna skupina za internetno tehnologijo (IETF), regionalni internetni registri in druge organizacije,

F.

ker je imel do sedaj v povezavi z upravljanjem interneta zasebni sektor prevladujočo in pozitivno vodilno vlogo, je pa treba pri opredelitvi globalne strategije okrepiti vlogo javnih organizacij,

G.

ker imajo vlade pomembno vlogo pri širših upravnih vidikih varovanja javnega interesa, zlasti v zvezi z varovanjem in zagotavljanjem temeljnih pravic in svoboščin, pa tudi zagotavljanjem varnosti, integritete in odpornosti interneta, čeprav izredno pomembno vlogo nosi zasebni sektor, ki zagotavlja potrebne naložbe, strokovno znanje in podjetniške pobude;

H.

ker so svetovni forum o upravljanju interneta ter različni nacionalni in regionalni forumi pomembna prizorišča za večstranski dialog zainteresiranih strani o internetni politiki,

I.

ker Evropski parlament in druge evropske institucije izkazujejo dolgotrajno zavezanost internetu kot odprti svetovni javni dobrini,

1.

meni, da je internet svetovna javna dobrina, ki jo je treba upravljati v skupnem interesu;

2.

priznava, da je internet bistven za uresničevanje svobode izražanja, kulturne raznolikosti, medijskega pluralizma, demokratičnega državljanstva ter izobraževanja in dostopa do informacij, s tem pa tudi sredstvo za širjenje demokratičnih vrednot po svetu;

3.

opozarja, da je internet postal nepogrešljivo orodje za spodbujanje demokratičnih pobud, političnih razprav, digitalne pismenosti in širjenja znanja; opozarja, da dostop do interneta zagotavlja izvajanje številnih temeljnih pravic in je od njih tudi odvisen, vključno z, a ne izključno, spoštovanje zasebnega življenja, varstvo podatkov, svobodo izražanja, govora in združevanja, svobodo tiska, političnega izražanja in sodelovanja, nediskriminacijo, izobraževanje in kulturno in jezikovno raznolikost; poudarja, da imajo zato institucije in zainteresirane strani na vseh ravneh splošno odgovornost, da pomagajo pri zagotavljanju pravice do sodelovanja v informacijski družbi, zlasti starejšim, ki se spoprijemajo z več težavami pri seznanjanju z novimi tehnologijami, in da se hkrati spopadejo z dvojnim izzivom, ki ga predstavljata e-nepismenost in izključitev iz demokratičnih procesov v elektronski dobi;

4.

poudarja predvsem potrebo po okrepitvi pristopa od spodaj navzgor in e-demokracije ter sočasnem zagotavljanju znatnih zaščitnih ukrepov za preprečitev novih oblik nadzora, kontrole in cenzure s strani javnih ali privatnih akterjev, tako da bosta prosti dostop do interneta in varovanje zasebnega življenja resnična in ne navidezna;

5.

poudarja, da je treba zaščiti in spodbujati evropsko kulturno dediščino, tudi prek interneta; meni, da ima internet bistveno vlogo pri spodbujanju inovativnosti in zmanjševanju digitalnega družbenega in kulturnega razkoraka v Evropi v primerjavi z drugimi deli sveta; odobrava dejstvo, da Komisija razume pomembnost „premostitve digitalne ločnice“ in razvojna vprašanja, povezana z upravljanjem interneta; vendar meni, da se je treba osredotočiti tudi na številne starejše državljane v razvitem svetu in svetu v razvoju, ki se v tem novem spletnem svetu pogosto počutijo potisnjeni v ozadje; ugotavlja, da je internet lahko učinkovito orodje socialnega vključevanja, pri čemer starejši državljani ne smejo biti izvzeti; nujno poziva k spodbujanju izobraževanja o uporabi virov, ki jih ponuja internet, in o izbiri meril, kako jih uporabljati;

6.

priznava, da vse pogostejša uporaba interneta med državljani, potrošniki, podjetji in upravnimi organi pomeni, da je to komunikacijsko orodje postalo eden temeljnih elementov za uresničitev notranjega trga v EU; v zvezi s tem poudarja, da je potrebno ustrezno varstvo potrošnikov in imetnikov pravic intelektualne lastnine pri uporabi interneta; prav tako poudarja, da morajo biti zagotovljene državljanske pravice in svoboščine uporabnikov interneta; priznava pomen interneta kot sredstva za obveščanje in spodbujanje pravic potrošnikov;

7.

poudarja, da mora upravljanje interneta olajšati elektronsko poslovanje in čezmejne transakcije, tako da se decentralizirajo samoregulativne vloge, zlasti pri postavljanju vstopnih pogojev za novo konkurenco;

8.

poziva k lažjemu dostopu in razvoju interneta v novejših državah članicah, zlasti na podeželskih območjih, in v državah v razvoju prek programov, ki jih financira Evropska unija; poziva tudi, da se tem državam omogoči večji vpliv pri oblikovanju upravljanja interneta;

9.

meni, da je treba internet upravljati na podlagi širokega in uravnoteženega javno-zasebnega modela brez prevlade katerega koli posameznega subjekta ali skupine subjektov ter poskusov kontrole informacijskih tokov na internetu s strani državnih ali nadnacionalnih organov, da bi zavarovali interes EU pri ohranjanju interneta kot svetovne javne dobrine, pri tem pa sodelovati v procesih z več zainteresiranimi stranmi za upravljanje interneta, ki so še vedno učinkovit mehanizem za spodbujanje svetovnega sodelovanja;

10.

poudarja, da so vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, na katerih je osnovana Unija, ključne vrednote in cilji Evropske unije; zato Evropsko komisijo in države članice poziva, naj zagotovijo, da bodo vse aktivnosti, povezane z upravljanjem interneta, v skladu s temi vrednotami in cilji, zlasti v tistih svetovnih forumih internetnega upravljanja, v katerih sodelujejo države, katerih vrednote se bistveno razlikujejo od evropskih; meni, da bi bilo treba s temi državami v izogib konfliktu pospešiti mednarodni dialog glede urejanja interneta;

11.

meni, da bi se morale vlade osredotočiti na vprašanja, ki so ključna za globalno javno internetno politiko, saj mora vodenje zasebnega sektorja temeljiti na spoštovanju načel javne politike in veljavne zakonodaje, ter da bi se morale držati načela nevmešavanja, razen kadar je to potrebno v izjemnih okoliščinah, pa še takrat bi moralo njihovo ukrepanje spoštovati temeljne človekove pravice in načelo sorazmernosti;

12.

meni, da bi se morale vlade vzdržati vsakodnevnega poseganja v upravljanje interneta ter oviranja inovativnosti in konkurence z nepotrebnim, mučnim in restriktivnim reguliranjem ter da ne bi smele poskušati uvajati nadzora nad nečim, kar je in mora ostati svetovna javna last;

13.

poziva vlade, naj se vzdržijo omejevanja dostopa do interneta s cenzuriranjem, onemogočanjem dostopa, filtriranjem ali drugimi oblikami nadzora ter da ne bi smele zahtevati od zasebnikov, da opravljajo tak nadzor; vztraja, da je treba ohranjati odprt internet, kjer uporabniki lahko dostopajo do informacij in njihove distribucije ter do želenih aplikacij in storitev, kot to določa prenovljeni ureditveni okvir za elektronske komunikacije;

14.

poudarja, da vsakršne omejitve, ki naj bi bile nepogrešljive, v demokratični družbi ne smejo biti strožje, kot je potrebno, hkrati pa morajo biti utemeljene z zakonodajo ter učinkovite in sorazmerne; poudarja, da je treba zagotoviti varstvo mladoletnikov ter poziva države članice, naj prav tako sprejmejo ukrepe, na primer uporabijo sistem obveščanja v javnem interesu, ki je bil uveden z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES, Direktive 2002/58/ES in Uredbe (ES) št. 2006/2004 v zvezi s pravicami uporabnikov (direktiva o pravicah državljanov) (9), s katerimi bodo mladoletnike pripravile do odgovorne uporabe interneta in spletnih informacijskih storitev ter dvignile raven zavesti o možnih nevarnostih novih storitev;

15.

poziva k številnejšim pobudam, s katerimi bi otrokom omogočili varno raziskovanje interneta, po vsem svetu razširili najboljše prakse in okrepili mednarodno sodelovanje v boju proti škodljivim in nezakonitim vsebinam na spletu, zlasti v zvezi s spolnim zlorabljanjem otrok na internetu;

16.

prav tako upošteva posebno potrebo po varstvu ogroženih oseb, zlasti mladoletnikov, s skupnim ukrepanjem javnih in zasebnih zainteresiranih strani; ponavlja, da je treba pri boju proti kibernetskemu kriminalu in otroški pornografiji odstraniti kaznive vsebine pri viru, preden se onemogoči dostop do spletnih mest;

17.

meni, da bi morale vlade poleg načel upravljanja, ki jih določi Komisija, uveljaviti tudi naslednja načela:

18.

poudarja, da bi morala EU doseči soglasje glede uveljavljanja temeljnih načel upravljanja interneta ter to soglasje odločno zagovarjati v mednarodnih forumih in dvostranskih odnosih;

19.

pozdravlja granadsko strategijo, ki jo je pripravilo špansko predsedstvo, zlasti njene vidike, ki se nanašajo na upravljanje interneta, in določbe iz poročila Parlamenta o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu (10) glede priprave evropske listine državljanskih in potrošniških pravic v digitalnem okolju in razvitja „pete svoboščine“, ki bo omogočala prost pretok vsebin in znanja;

20.

je seznanjen z novim dokumentom Združenih držav o upravljanju interneta „Internet Policy 3.0“, ki je bil objavljen 24. februarja 2010;

21.

poudarja, da bi morala EU obravnavati tri ključna vprašanja javne politike:

22.

poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo zagotovijo zaščito internetne infrastrukture pred grožnjami in napadi preko usklajenega pristopa EU ter z dokončno vzpostavitvijo nacionalnih skupin za ukrepanje ob izrednih dogodkih in mehanizmov za medsebojno sodelovanje teh skupin;

23.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja na področju večje varnosti kibernetskega prostora v EU ter naj se primerno udeležujejo mednarodnega sodelovanja v zvezi s tem vprašanjem in poudarja potrebo po pristopu, v katerem bodo vsestransko udeležene vse zainteresirane strani in ki bo omogočil boljše razumevanje in poznavanje jurisdikcije s področja kibernetskega kriminala in računalništva v oblaku, osnovan pa bo na enakosti ter jasno določenih obveznostih in odgovornostih vsake od udeleženih zainteresiranih strani;

24.

poudarja pomen varnosti elektronskih storitev, zlasti elektronskih podpisov in potrebe po infrastrukturi javnih ključev na vseevropski ravni, ter Komisijo poziva, naj vzpostavi evropski portal organov za potrjevanje, s katerim bo zagotovila čezmejno interoperabilnost elektronskih podpisov in povečala varnost transakcij, opravljenih z uporabo interneta;

25.

poziva Komisijo, naj državam članicam, ki še niso ratificirale in začele izvajati Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, zagotovi jasna navodila, da bi s tem vse države članice pritegnila k skupnim prizadevanjem za preprečevanje kibernetskega kriminala in neželene pošte, za večje zaupanje uporabnikov in zaščito kibernetskega prostora Evropske unije pred vsakovrstnimi kaznivimi dejanji in prekrški; vse države članice poziva, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti;

26.

poziva vse države članice, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, s čimer bi vzpostavile osnovo za mednarodno sodelovanje pri preprečevanju uporabe interneta v teroristične namene in napadov velikega obsega na računalniške sisteme in skozi njih, ki ogrožajo nacionalno in javno varnost ali gospodarsko blaginjo;

27.

priporoča tudi, naj si Komisija in države članice z ukrepi za večjo raznolikost omrežja in sistemov prizadevajo za okrepljeno varnost in stabilnost interneta, za to pa uveljavljajo konkurenčno pravo, standarde EU in politiko javnih naročil, pa tudi:

28.

poudarja, da so zaradi uspešnosti socialnih mrež, ki je povezana s tehničnimi zmogljivostmi interneta (spomin in obdelava podatkov), nastale težave zlasti s hrambo podatkov in uporabo arhiviranih podatkov; v zvezi s tem obžaluje, da na internetu še ni mogoče uveljavljati „pravice do pozabe“;

29.

poudarja, da je treba najti ustrezno ravnovesje med zaščito zasebnosti uporabnikov in shranjevanjem osebnih podatkov;

30.

obžaluje, da naraščajoče uporabe internetnih omrežij še ne spremljajo pravila, ki bi uporabnikom omogočala upravljanje osebnih podatkov, ki so jih zaupali tem omrežjem;

31.

poudarja, da ima lahko pregledno in odgovorno upravljanje interneta pomembno vlogo pri nadzorovanju, kako iskalniki obdelujejo informacije po svetu;

32.

poziva Komisijo, naj poda predlog za razširitev področja uporabe Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) (11), tako da bodo vanjo vključene kršitve varstva podatkov in zasebnosti; poziva Svet, naj odobri pogajanja za sklenitev mednarodnega sporazuma, ki bo državljanom EU zagotovil pravna sredstva v primeru kršitve njihovih pravic do varstva podatkov in zasebnosti v okviru zakonodaje EU;

33.

podpira pospeševanje načela spoštovanja zasebnosti že pri načrtovanju, v skladu s katerim je treba zahteve za varstvo zasebnosti in podatkov čim prej vključiti v življenjski ciklus novih tehnoloških pridobitev ter s tem državljanom zagotoviti varno in uporabniku prijazno okolje;

34.

poudarja, da vse bolj potrebujemo spričevala o varnosti spletnih strani, da bodo potrošniki do spletnih informacij in storitev dostopali z večjim zaupanjem;

35.

poudarja, da bi morale institucije in organi EU ter države članice uskladiti pristop do upravljanja interneta v različnih mednarodnih organih, ki se s tem ukvarjajo, kot je organizacija ICANN in njeni svetovalni organi, vključno z vladnim svetovalnim odborom (GAC);

36.

opozarja na vlogo Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) pri oblikovanju enotnega evropskega informacijskega prostora; ugotavlja, da lahko Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA) igra pomembno vlogo, zlasti pri preprečevanju, obravnavanju in odzivanju na težave v zvezi z varnostjo omrežja in informacij, in pozdravlja predlog Komisije za modernizacijo agencije;

37.

poudarja potrebo po še večji učinkovitosti agencije ENISA pri:

38.

poudarja, da je podpora agencije ENISA osredotočena na države članice s posebnimi potrebami, in priporoča, naj agencija še naprej razvija forume za izmenjavo informacij med državami članicami in drugimi;

39.

meni, da mora imeti Komisija osrednjo vlogo pri začetku in usklajevanju vseh vidikov v zvezi z notranjo organizacijo EU za zagotovitev skladnega pristopa EU, vključno v zvezi z IGF;

40.

predlaga, naj Komisija gradi zmogljivosti za resnično evropsko zastopstvo civilne družbe v mednarodnih forumih za upravljanje interneta in organizacijah ali konzorcijih za internetne standarde;

41.

odločno poziva Komisijo, naj olajša sprejetje skladnega in skupnega pristopa EU do IGF in drugih večjih dogajanj v zvezi z upravljanjem interneta, tako da predloži osnutek dokumenta o stališču EU Parlamentu in Svetu v razpravo precej pred vsakim takšnim dogodkom;

42.

podpira nadaljevanje in razvoj modela IGF na svetovni, regionalni (vključno s tribuno EuroDIG) in nacionalni ravni, pri čemer se zavzema za ohranitev njegovih glavnih značilnosti kot neobvezujočega postopka z več zainteresiranimi stranmi, da bo ostal odprt forum za dialog in izmenjavo dobre prakse med vladami, civilno družbo in zasebnim sektorjem ter nova oblika participativne demokracije;

43.

poudarja, da je pomembno v razprave o internetnem upravljanju povabiti azijske akterje, pri čemer je treba upoštevati posebnosti azijskega trga;

44.

poleg tega poudarja, da je treba v proces oblikovanja modela upravljanja vključiti tudi končne uporabnike, pri tem pa poudariti sodelovanje med univerzami in poslovnim svetom na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

45.

priporoča izboljšanje IGF na naslednje načine:

46.

podpira delo Komisije in španskega ter belgijskega predsedstva v zvezi s srečanjem IGF v Vilni septembra 2010 in poziva k večji udeležbi Evropskega parlametna;

47.

na splošno podpira pozitivno stališče Komisije glede sedanjega upravljanja organizacije ICANN, ki temelji na vodilni vlogi zasebnega sektorja;

48.

priznava, da je ICANN uspelo zagotoviti trdnost sistema domenskih imen;

49.

podpira nadaljnje izvajanje procesa, ki ga je nedavno začel ICANN, to je dodeljevanje domenskih imen v še drugih abecedah, ne le latinici;

50.

poziva k uvedbi nove generične vrhnje domene za kulturne organizacije, centre kulturnih dejavnosti, medije in umetnike, na primer „.kultura“ ali „.umetnost“;

51.

poziva k večji odgovornosti zasebnih podjetij, ki registrirajo in dodeljujejo imena domen, saj ponujajo storitev, ki je postala za družbo zelo pomembna; v zvezi s tem je treba vzpostaviti skupna merila, ki bi povečala preglednost in zagotovila, da ta podjetja prevzamejo večjo odgovornost;

52.

poziva.eu registrar EURid, naj izvede temeljito medijsko in spletno kampanjo za promocijo domene.eu po vseh državah članicah, da bi se lažje razvilo evropsko spletno okolje, ki bo temeljilo na vrednotah, značilnostih in politikah Evropske unije;

53.

izpostavlja pomembnost procesa oblikovanja politike vladnega svetovalnega odbora (GAC) v organizaciji ICANN in priporoča, naj se učinkovitost odbora GAC okrepi, med drugim z ustanovitvijo sekretariata z ustreznimi podpornimi zmogljivostmi; meni, da je za države članice EU pomembno, da aktivno sodelujejo pri delu tega odbora;

54.

meni, da je treba organizacijo ICANN izboljšati na naslednje načine:

55.

podpira mnenje Komisije, da naj ureditev organa IANA vsebuje tudi mehanizem za večstransko odgovornost, in potrjuje, da v prihodnje ne sme ena sama vlada odločilno vplivati na organ IANA, saj mora biti njeno delovanje nasprotno podrejeno postopni internacionalizaciji, ki bo privedla do večstranskega nadzora;

56.

meni, da lahko izjava o zavezanosti iz 2009 predstavlja pozitivno izhodišče za nadaljnji razvoj organizacije ICANN, pri tem pa poudarja, da:

57.

odločno poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu zagotovi letna poročila o dogajanju v zvezi z upravljanjem interneta v preteklem letu in pripravi prvo takšno poročilo do marca 2011;

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter državam članicam.