Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 708/2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu

(COM(2010) 393 konč. – 2009/0153 (COD))

2011/C 51/16

Glavni poročevalec: José Ma ESPUNY MOYANO

Evropski parlament je 2. septembra 2010 sklenil, da v skladu s členom 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 708/2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu

COM(2010) 393 konč. – 2009/0153 (COD).

Predsedstvo Odbora je 14. septembra 2010 strokovno skupino za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje zadolžilo za pripravo dela na tem področju.

Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 466. plenarnem zasedanju 21. oktobra 2010 za glavnega poročevalca imenoval g. ESPUNYJA MOYANA ter mnenje sprejel s 177 glasovi za, 2 glasovoma proti in 10 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Odbor se strinja z novo, natančnejšo opredelitvijo pojma „zaprti ribogojski objekti“, ki temelji na rezultatih projekta IMPASSE (usklajeni raziskovalni ukrep „Vplivi tujih vrst v ribogojstvu na okolje“), kot tudi s pojasnilom o lokaciji teh objektov, kar zadeva njihovo razdaljo od odprtih voda, ter z drugimi izboljšavami besedila Uredbe (ES) št. 708/2007, ki so v veliki meri skladne s priporočili iz mnenja CESE 453/2010.

1.2   Odbor meni, da mora biti pod pogojem, da so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečitev kakršnih koli sprememb v ekosistemih in biotski raznovrstnosti, ribogojstvu še naprej omogočeno, da izkorišča ugodnosti vnosa tujih vrst ali premeščanja lokalno neprisotnih vrst v Evropski uniji ter s tem spodbuja trajnostni razvoj na tem področju.

1.3   Odbor poudarja, da je treba jasno določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaprti ribogojski objekti, da se zmanjša njihova upravna obremenitev.

1.4   Odbor poleg tega podpira spremembe Uredbe (ES) št. 708/2007 kot posledica začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, katerih glavni cilj je odobriti spremembe prilog I, II, III in IV v okviru postopka komitologije.

2.   Uvod

2.1   Ribogojstvo je panoga, ki se stalno razvija in ki mora izpolnjevati zahteve trga, med katerimi je tudi raznolikost gojenih vrst in vrst za prodajo.

2.2   V preteklosti je evropsko ribogojstvo, podobno kot ostale kmetijske in živinorejske dejavnosti, z vnosom tujih vrst družbi prinašalo koristi. Trenutno se lahko štiri od desetih glavnih vrst, ki jih proizvede ribogojstvo Evropske unije, štejejo kot tuje (šarenka, pacifiška ostriga, navadni krap in filipinska ladinka), njihova prisotnost pa je danes sprejeta kot običajna in potrebna.

2.3   Vendar se vnos invazivnih tujih vrst zdaj obravnava kot eden glavnih vzrokov za spreminjanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni. Glavni načini nezaželenega vstopa tujih vodnih vrst v Evropsko unijo so balastne vode iz velikih ladij, športni ribolov in akvaristika. Podnebne spremembe so prav tako razlog za prisotnost tujih vrst, ki vstopajo v vode EU po samostojni poti.

2.4   V zvezi z Uredbo (ES) št. 708/2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu so bile nedavno sprejete nekatere spremembe, o katerih je Odbor že sprejel mnenje (CESE 453/2010 – poročevalec: g. SALVATORE), ki je bilo sprejeto z veliko večino glasov in še vedno v celoti velja. Nekateri predlogi iz navedenega mnenja, kot je zahteva po jasni navedbi, da se morajo zaprti ribogojski objekti vedno nahajati na kopnem ter da je treba zagotoviti najmanjšo varnostno razdaljo, zaščito pred plenilci itd., so zdaj vključeni v predlogu za spremembo (spremembe člena 3), kar kaže na utemeljenost priporočil EESO.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Evropska unija mora prilagoditi zakonodajni okvir za ureditev ribogojskih praks, kar zadeva uporabo tujih in lokalno neprisotnih vrst kot tudi vseh z njimi povezanih neciljnih vrst, tako z vidika začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe kot tudi z vidika prispevkov in predlogov različnih organov, vključno z EESO.

3.2   Cilj tega zakonodajnega okvira mora biti zmanjšanje tveganja škodljivih učinkov na biotsko raznovrstnost, zlasti na vrste, habitate in funkcije ekosistemov. Ta zakonodaja mora temeljiti na načelu previdnosti, vključevati postopke za oceno možnih tveganj ter predvideti pripravo kriznih načrtov.

3.3   Tuje vrste v ribogojstvu, ki so v Evropski uniji že dolgo časa in se v njej redno gojijo, je treba obravnavati ločeno, da se omogoči njihovo nadaljnje gojenje brez dodatnih upravnih obremenitev, in sicer pod pogojem, da njihova gibanja ne vključujejo z njimi povezanih neciljnih vrst.

3.4   Z Uredbo (ES) št. 708/2007 je bil vzpostavljen zakonodajni okvir za ureditev ribogojskih praks, ki vključujejo tuje in lokalno neprisotne vrste, da se oceni in kar najbolj zmanjša njihov možni vpliv na vodne habitate.

3.5   Zmanjšanje okoljskih tveganj zahteva sprejetje ukrepov, kot so protokoli za ukrepanje v sprejemnih objektih, predhodne presoje okoljskega tveganja in karantene.

3.6   Za ustrezno obvladovanje tveganj pri uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst morajo različne zainteresirane strani, zlasti države članice, prevzeti svoj delež odgovornosti.

3.7   Izkoristiti je treba novo pridobljeno znanje o uporabi tujih vrst v ribogojstvu – zlasti nova znanstvena spoznanja, pridobljena v okviru raziskovalnih pobud, kot je projekt IMPASSE, ki jih financira Evropska unija – da se izboljša zakonodaja na tem področju.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Uredbo (ES) št. 708/2009 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu je treba uskladiti z novimi določbami člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanašajo na prenesena pooblastila, in določbami člena 291 iste pogodbe, ki se nanašajo na izvedbena pooblastila. Tako bo Uredba (ES) št. 708/2007 postala v celoti skladna z novim procesom odločanja, kot je določen v novi Pogodbi.

4.2   Zaprti ribogojski objekti veljajo za varne, prav tako pa je zanje značilna zelo nizka stopnja tveganja bega primerkov, zato jih je treba med drugim izvzeti iz obveznosti izvajanja predhodnih presoj vpliva na okolje.

4.3   Glede na izjeme, ki jih bodo uživali zaprti ribogojski objekti, je zlasti pomembno določiti značilnosti biološke varnosti, ki jih mora imeti ta vrsta objektov.

4.4   Značilnosti, ki jih morajo imeti zaprti ribogojski objekti, je treba dopolniti tako, da ne bodo vključevale zgolj vodnega gojišča kot edinega načina pobega gojenih primerkov, in sicer na naslednje vidike: lokacija na kopnem, zaščita pred plenilci in pred posledicami možnih poplav, ukrepi za zaščito pred krajo in vandalizmom, učinek ovir za patogene in odstranjevanje mrtvih organizmov.

4.5   Seznam zaprtih ribogojskih objektov v celotni Evropski uniji mora biti v vsakem trenutku dostopen vsem državam članicam. Te sezname je treba pripraviti brez odlašanja, jih redno posodabljati in objaviti na internetu.

4.6   Prevoz tujih in lokalno neprisotnih vrst v zaprte ribogojske objekte ali iz njih je občutljiv postopek, ki mora biti izveden tako, da se prepreči pobeg primerkov.

4.7   Gibanja tujih vodnih vrst prek trgovin s hišnimi živalmi, vrtnih centrov, ograjenih vrtnih ribnikov in akvarijev pomenijo podobno tveganje za biotsko raznovrstnost kot ribogojstvo, zato morajo zanje veljati enako stroga pravila in kontrole kot tista, ki so določena za ribogojstvo.

4.8   Kljub temu da gre za vprašanje, ki ga Uredba (ES) št. 708/2007 ne obravnava, „odprtega ribogojskega objekta“ ni pravilno opredeliti kot objekta, kjer se ribogojstvo opravlja v vodnem gojišču, ki od divjega vodnega gojišča ni ločeno z ovirami, ki bi preprečevale pobeg gojenih primerkov. V odprtih ribogojskih objektih seveda obstajajo fizične ovire, ki zagotavljajo, da gojeni primerki ostanejo v ujetništvu. V teh objektih pa ni trdnega zagotovila, da v določenih okoliščinah (nevihte, poplave, napadi plenilcev itd.) nekatere vrste ne bodo pobegnile v odprte vode.