Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009IP0057(01)

Institucionalni vidiki ustanovitve evropske službe za zunanje delovanje Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o institucionalnih vidikih ustanovitve evropske službe za zunanje delovanje (2009/2133(INI))

UL C 265E, 30.9.2010, p. 9–14 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

30.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 265/9


Četrtek, 22. oktobra 2009
Institucionalni vidiki ustanovitve evropske službe za zunanje delovanje

P7_TA(2009)0057

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2009 o institucionalnih vidikih ustanovitve evropske službe za zunanje delovanje (2009/2133(INI))

2010/C 265 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 3(5) in členov 18, 21, 24, 26, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji v različici, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe,

ob upoštevanju izjave št. 15 o členu 27 Pogodbe o Evropski uniji, ki je bila priložena sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o Lizbonski pogodbi (1), zlasti točke (e) odstavka 5 navedene resolucije,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2000 o skupni diplomaciji Skupnosti (2),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2001 o sporočilu Komisije o razvoju službe za zunanje delovanje (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2005 o institucionalnih vidikih evropske službe za zunanje delovanje (4),

ob upoštevanju delavnice, ki jo je 10. septembra 2008 organiziral Odbor za ustavne zadeve,

ob upoštevanju člena 48 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj (A7-0041/2009),

A.

ker je oblika prihodnje evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) izjemno pomembna, da bi zunanji odnosi Unije postali skladnejši, učinkovitejši in bolj prepoznavni,

B.

ker bo EEAS posledica treh novosti po Lizbonski pogodbi: izvoljen bo predsednik nerotacijskega predsedstva Evropskega sveta, ki bo pristojen za zunanje zastopanje Unije na ravni voditeljev držav ali vlad; Evropski svet bo s soglasjem predsednika Komisije imenoval visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bo podpredsednik Komisije, pristojen za zunanje odnose („podpredsednik/visoki predstavnik“); in Uniji bo izrecno dodeljen status pravne osebe, kar ji bo omogočilo popolnoma svobodno delovanje na mednarodni ravni,

C.

ker je EEAS logično nadaljevanje pravnega reda Skupnosti na področju zunanjih odnosov Unije, saj bo služba omogočila tesnejše usklajevanje med ustreznimi upravnimi enotami v zvezi s skupnim pristopom k skupni zunanji in varnostni politiki ter vodenje zunanjih odnosov Skupnosti v skladu z vzorcem Skupnosti; ker evropska služba za zunanje delovanje dopolnjuje diplomatska predstavništva držav članic, ne da bi jih nadomeščala,

D.

ker se je v zadnjih desetletjih razširila vloga Evropske unije kot globalnega akterja in ker je potreben nov pristop, če hoče EU delovati kolektivno in na globalne izzive odgovarjati usklajeno, dosledno in učinkovito,

E.

ker je pomembno poudariti, da je Evropski parlament dosledno pozival k ustanovitvi skupne evropske diplomatske službe, ki bi bila sorazmerna z mednarodno vlogo Unije ter bi povečala prepoznavnost Unije in okrepila njene zmožnosti za učinkovito ukrepanje v mednarodni areni; ker bi bilo treba pozvati Svet, Komisijo in države članice, naj izkoristijo priložnost, ki se ponuja z ustanovitvijo EEAS, za oblikovanje bolj usklajene, dosledne in učinkovite zunanje politike,

F.

ker mora ustanovitev EEAS prispevati k preprečevanju podvajanja, neučinkovitosti in potratne porabe sredstev v zvezi z zunanjim delovanjem Unije,

G.

ker bi morala EEAS osveščati javnost o tem, da je EU glavna partnerica držav v razvoju, in graditi na njenih trdnih odnosih s temi državami,

H.

ker Lizbonska pogodba izpostavlja razvojno sodelovanje kot samostojno politično področje s specifičnimi cilji, enakovredno ostalim zunanjim politikam,

I.

ker so v izjavi št. 15 o členu 27 Pogodbe o Evropski uniji vlade držav članic določile, da bi se morali podpredsednik/visoki predstavnik, Komisija in države članice takoj po podpisu Lizbonske pogodbe začeti pripravljati na ustanovitev EEAS,

J.

ker bo podpredsednik/visoki predstavnik po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe pristojen za skladnost zunanjepolitičnega delovanja Unije; ker bo v skladu s to nalogo v svoji vlogi podpredsednika Komisije izvajal pristojnosti te institucije na področju zunanjih odnosov in hkrati tudi skupno zunanjo in varnostno politiko po navodilih Sveta (dvojna vloga); ker bo EEAS pomagala podpredsedniku/visokemu predstavniku; ker bodo v EEAS zaposleni uradniki iz sekretariata Sveta in Komisije ter osebje iz nacionalnih diplomatskih služb,

K.

ker je na podlagi pristojnosti iz pogodb in pravice institucij Skupnosti do lastne organizacije dela, kakor je priznano v sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti, Komisija zaradi razširitve zunanjepolitičnega delovanja Skupnosti ustanovila številne delegacije v tretjih državah in mednarodnih organizacijah; ker ima Svet za vzdrževanje odnosov z OZN svoje urade za zvezo v New Yorku in Ženevi; ker bo s skupnim delovanjem teh delegacij Komisije in uradnikov Sveta iz uradov za zvezo ali njihovo preureditvijo v skupna predstavništva Sveta in Komisije nastala mreža približno 5 000 zaposlenih, kar bo eden od temeljev za ustanovitev EEAS,

L.

ker bosta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe organizacija in delovanje EEAS določena s sklepom Sveta na predlog podpredsednika/visokega predstavnika in po posvetovanju s Parlamentom ter s soglasjem Komisije,

M.

ker je treba pravočasno rešiti številna načelna vprašanja glede oblike EEAS, da bi po imenovanju podpredsednika/visokega predstavnika ta lahko začela čim prej delovati,

N.

ker je ob upoštevanju, da bo Parlament zaprošen za mnenje o ustanovitvi EEAS, in glede na proračunske posledice prepričan, da je zgodnji in vsebinski dialog s Parlamentom bistvenega pomena za učinkovit začetek delovanja EEAS in da se zagotovi, da bo ta dobila potrebna finančna sredstva,

1.

ugotavlja, da je konvencija po intenzivnih razpravah o sestavi EEAS predlagala model, po katerem dobita pomembno vlogo Parlament in Komisija; poudarja, da se s posebnim postopkom, za katerega se je medvladna konferenca na koncu odločila, da ga sprejme v Lizbonski pogodbi – v skladu s katerim se Svet odloča soglasno na predlog podpredsednika/visokega predstavnika in po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter s soglasjem Komisije – ohranja institucionalno ravnovesje Unije in zahteva rešitve na podlagi soglasja;

2.

znova opozarja Komisijo, da odločitve o ustanovitvi EEAS ni mogoče sprejeti brez soglasja Komisije; poziva Komisijo, naj se v pripravah za ustanovitev EEAS z vso svojo institucionalno težo zavzame za ohranitev in nadaljnji razvoj modela Skupnosti za zunanje odnose Unije; opominja tudi, da mora ustanovitev EEAS vključevati sporazum o proračunskih vidikih;

3.

poziva Komisijo, Svet, države članice in prihodnjega podpredsednika/visokega predstavnika, naj se jasno zavežejo doseči sporazum, ob sodelovanju s Parlamentom, glede celovitega, ambicioznega in soglasnega načrta za ustanovitev EEAS;

4.

priporoča, da bi bilo treba pri razvoju pristopa k EEAS, ki bo ustanovljena v skladu s členi 18, 27 in 40 Pogodbe o Evropski uniji v različici, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, upoštevati izkušnje; meni, da organa, kot je EEAS, ni mogoče v celoti opredeliti ali določiti vnaprej, ampak ga je treba vzpostaviti na podlagi medsebojnega zaupanja ter vse obsežnejšega strokovnega znanja in skupnih izkušenj;

5.

opozarja, da mora EEAS zagotoviti, da se bo Listina o temeljnih pravicah polno uporabljala v vseh vidikih zunanjega delovanja Unije v skladu z duhom in namenom Lizbonske pogodbe; poudarja odgovornost EEAS za zagotavljanje skladnosti med svojim zunanjepolitičnim delovanjem in drugimi politikami v skladu s členom 21(3) Pogodbe o Evropski uniji v različici, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe;

6.

potrjuje naslednja načela in poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih vztraja na njihovem spoštovanju v skladu z duhom in namenom določb Lizbonske pogodbe ter duhom razprav konvencije:

(a)

imenovanje osebja v EEAS mora temeljiti na uspešnosti, strokovnem znanju in primernosti, in sicer v ustreznem razmerju ter ob upoštevanju geografskega ravnovesja, iz Komisije, Sveta in nacionalnih diplomatskih služb prek odprtega in preglednega procesa, tako da bo podpredsednik/visoki predstavnik lahko enakomerno črpal znanje in izkušnje vseh; poleg tega je treba pri institucionalni strukturi EEAS upoštevati tudi sestavo glede na spol, ki mora ustrezati zavezam Unije v zvezi z integracijo načela enakosti spolov;

(b)

struktura EEAS bi morala omogočiti doslednejše zunanje delovanje Unije in njenih predstavništev v zunanjih odnosih, zato bi bilo treba pod okrilje EEAS nemudoma prenesti zlasti službe, ki so pristojne za zunanje odnose v ožjem smislu, in višje položaje v delegacijah; naknadno pa se lahko predvidijo tudi druge funkcije, ki bi bile dodeljene EEAS;

(c)

ni potrebe, da bi generalni direktorati Komisije izgubili vse pristojnosti na področju zunanjih odnosov; zlasti na področjih, ki so v izključni pristojnosti Komisije, bi bilo treba ohraniti celovitost sedanjih politik Skupnosti z zunanjepolitično razsežnostjo; Komisija bi morala v prizadevanjih za preprečitev podvajanja zagotoviti poseben model za ustrezne službe;

(d)

vojaške in civilne enote za obvladovanje kriz morajo biti v pristojnosti podpredsednika/visokega predstavnika, tudi če se bo morala poveljevalna in organizacijska struktura za vojaško osebje razlikovati od tiste za civilno osebje; izmenjava analize obveščevalnih podatkov med akterji v EEAS je bistvena, da bi lahko pomagala podpredsedniku/visokemu predstavniku pri opravljanju njegovega mandata za izvajanje skladne, dosledne in učinkovite zunanje politike Unije;

(e)

delegacije Komisije v tretjih državah in uradi za zveze Sveta ter uradi posebnih predstavnikov EU, kjer je to mogoče, bi morali biti združeni v „veleposlaništvih Unije“, pod vodstvom uradnikov EEAS, ki bi bili odgovorni podpredsedniku/visokemu predstavniku; strokovnim svetovalcem iz generalnih direktoratov Komisije ne bi smela biti onemogočena napotitev na delo v tem okviru;

(f)

EEAS mora zagotoviti, da bo Evropski parlament v delegacijah EU imel kontaktne osebe, s čimer bo zagotovljeno sodelovanje s Parlamentom (na primer za spodbujanje parlamentarnih stikov v tretjih državah);

7.

meni, da mora z organizacijskega in proračunskega vidika EEAS kot služba sui generis postati del upravne strukture Komisije, saj bi to zagotovilo polno preglednost; meni, da bi moral sklep o ustanovitvi EEAS na pravno zavezujoč način in na podlagi vodstvenih pristojnosti podpredsednika/visokega predstavnika zagotoviti, da bo služba – kakor je določena v Lizbonski pogodbi – upoštevala sklepe Sveta na tradicionalnih področjih zunanje politike (skupna zunanja in varnostna politika ter skupna varnostna in obrambna politika) in sklepe kolegija komisarjev na področju skupnih zunanjih odnosov; meni, da bi morala biti sestava EEAS takšna:

(a)

vsi zaposleni EEAS bi morali imeti enak status stalne ali začasne zaposlitve ter hkrati enake pravice in obveznosti, ne glede na to, od kod prihajajo; v organizacijski shemi tako na primer ne bi smelo biti razlik med začasno in redno zaposlenimi uradniki glede njihovih nalog ali položaja; zaradi različnega porekla je pri statusu začasno zaposlenega osebja treba upoštevati kadrovske predpise za uradnike EU, pod pogojem, da jih njihovi nacionalni uradi lahko napotijo na delo v EEAS v interesu službe;

(b)

pristojnosti organa za imenovanje za EEAS bi morala biti dodeljena podpredsedniku/visokemu predstavniku, s čimer bi zagotovili, da bi službena navodila bila izdana v skladu s pristojnostmi iz Pogodbe in da bi podpredsednik/visoki predstavnik odločal o imenovanju in napredovanju osebja ter prekinitvi njihovega delovnega razmerja;

(c)

v okviru navodil, ki izhajajo iz pristojnosti, določenih v pogodbah, bi moralo osebje EEAS imeti določeno objektivno svobodo, da bi lahko služba čim bolje opravljala svoje naloge; takšno svobodo je mogoče doseči z imenovanjem za določen čas, na primer za pet let, z možnostjo podaljšanja, to obdobje pa bi lahko bilo skrajšano samo v primeru, če bi zadevni uradnik kršil svoje službene dolžnosti;

(d)

glede na znane primere (5) bi morala pristojnost za opravljanje dolžnosti organa za imenovanje v zvezi z upravljanjem zaposlovanja osebja v EEAS in izvajanjem odločitev podpredsednika/visokega predstavnika v zvezi z imenovanji, napredovanji, podaljšanji ali prekinitvami delovnih razmerij biti dodeljena ustreznemu generalnemu direktoratu Komisije;

(e)

napotitev osebja iz nacionalnih diplomatskih služb v EEAS bi bilo treba obravnavati kot sestavni del poklicne poti v teh službah;

(f)

sklep o ustanovitvi EEAS bi moral določiti organizacijsko strukturo službe in zagotoviti, da bo organizacijska shema sprejeta kot del proračuna Komisije (upravni odhodki) v letnem proračunskem postopku, kar bo omogočilo strukturirano vzpostavitev službe in spremljanje določenih potreb;

(g)

vzpostavitev EEAS zahteva prilagoditev Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6), v skladu s točko 4 in delom II točke G navedenega sporazuma; načelo porazdelitve odhodkov iz poslovanja in upravnih odhodkov (člen 41(2) Finančne uredbe (7)) bi bilo treba dosledno upoštevati;

(h)

podpredsednik/visoki predstavnik bi moral za vsak posamezen primer določiti namestnika za primer odsotnosti, in sicer glede na vrste nalog, ki jih bo treba opraviti ob posamezni priložnosti;

8.

opozarja, da je treba s Parlamentom skleniti sporazum o prihodnjih predlogih Komisije, ki spreminjajo Finančno uredbo in Kadrovske predpise; ponovno izraža svojo odločenost, da bo v celoti izvajal svoja proračunska pooblastila v povezavi s temi institucionalnimi novostmi; poudarja, da morajo v skladu s pogodbami vsi vidiki financiranja EEAS v celoti ostati pod nadzorom proračunskega organa;

9.

meni v zvezi z EEAS:

(a)

da bi jo moral voditi generalni direktor, ki bi bil odgovoren podpredsedniku/visokemu predstavniku in ga v določenih primerih tudi nadomeščal;

(b)

da bi morala biti razdeljena na več direktoratov, od katerih bi vsak bil pristojen za geostrateško pomembno področje zunanjih odnosov Unije, in dodatne direktorate za vprašanja varnostne in obrambne politike, civilno krizno upravljanje, večstranske in horizontalne zadeve, tudi človekove pravice in upravne zadeve;

(c)

da morala organizirati sodelovanje med predstavništvi držav v Bruslju in delegacijami (veleposlaništvi) Unije v tretjih državah v okviru posameznih direktoratov;

(d)

da ne bi smelo prihajati do podvojevanja zunanjih služb v Svetu ali Evropskem svetu;

10.

ugotavlja, da bodo s tem, ko bodo delegacije EU v tretjih državah dopolnjevale obstoječa diplomatska predstavništva držav članic, nastopile možnosti za dolgoročno izboljšanje učinkovitosti, saj bi prihodnje delegacije EU lahko v številnih primerih prevzele opravljanje konzularne službe in obravnavanje vprašanj schengenskih vizumov;

11.

meni, da bi moral sklep o vzpostavitvi organizacije in delovanja EEAS določati tudi, da morajo veleposlaništva Unije v tretjih državah zagotoviti logistično in upravno pomoč članom vseh institucij Unije, ko je to potrebno, v skladu z razpoložljivimi sredstvi;

12.

čeprav bodo delegacije Evropske unije sestavni del EEAS in bi morale upoštevati navodila podpredsednika/visokega predstavnika ter biti pod njegovim nadzorom, upravno pa spadati pod Komisijo, zahteva, da se prihodnji podpredsednik/visoki predstavnik zaveže, da bo parlamentarna odbor za zunanje zadeve in razvoj obveščal o imenovanjih na vodilna delovna mesta v EEAS in odboroma dovolil, da zasliši imenovane osebe, če se odbora za to odločita; zahteva tudi, da se prihodnji podpredsednik/visoki predstavnik zaveže ponovnim pogajanjem o sedanjem medinstitucionalnem okvirnem sporazumu (8) z Evropskim parlamentom, zlasti o dostopu do občutljivih podatkov in drugih vprašanjih, ki so pomembna za nemoteno medinstitucionalno sodelovanje;

13.

predlaga, da se opravi preiskava za določitev obsega, v katerem bi osebje veleposlaništva Unije, napoteno iz nacionalnih konzularnih služb, po potrebi postopoma prevzemalo dolžnosti, ki presegajo njihove politične in gospodarske naloge, in sicer za konzularne naloge v zvezi z državljani držav nečlanic in za naloge v zvezi z diplomatsko in konzularno zaščito državljanov Unije v tretjih državah, kakor že določa člen 20 Pogodbe ES; predlaga tudi, da bi bilo treba preučiti možnosti sodelovanja med uradniki Parlamenta in EEAS;

14.

meni, da je treba sprejeti nadaljnje korake glede usposabljanja uradnikov Unije na področju zunanjih odnosov; predlaga, da bi ustanovitev evropske diplomatske akademije, v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi v državah članicah, uradnikom iz Unije in držav članic, ki bodo prevzeli zunanjepolitične funkcije, omogočila usposabljanje na podlagi enotno usklajenega učnega programa skupaj z ustreznim usposabljanjem na področju konzularnega in poslaniškega dela, diplomacije in mednarodnih odnosov ter poznavanja zgodovine in delovanja Evropske unije;

15.

poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj pripravi osnutek predloga sklepa o organizaciji in načinu delovanja za EEAS ob upoštevanju smernic iz te resolucije; si pridržuje pravico, da sprejme podrobno stališče o tem predlogu v skladu s členom 27(3) Pogodbe EU v različici, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, in da med proračunskim postopkom preuči finančne vidike; priporoča pa čimprejšnje sprejetje političnega sporazuma s Parlamentom o vseh vprašanjih, da bi se izognili izgubi dragocenega časa zaradi političnega prerekanja o obliki EEAS po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe;

16.

poziva Komisijo, naj predlog podpredsednika/visokega predstavnika odobri šele, ko bo ta v večji meri skladen s smernicami iz te resolucije ali ko bo po medinstitucionalnih srečanjih ob sodelovanju Parlamenta soglasno dosežena drugačna kompromisna rešitev;

17.

namerava zahtevati, da kandidat za podpredsednika naslednje Komisije poda stališče o zadevah, obravnavanih v tej resoluciji, ko se bo srečal s pristojnim odborom za predstavitev v postopku za imenovanje naslednje Komisije;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


(1)  UL C 184 E, 6.8.2009, str. 25.

(2)  UL C 135, 7.5.2001, str. 69.

(3)  UL C 53 E, 28.2.2002, str. 390.

(4)  UL C 117 E, 18.5.2006, str. 232.

(5)  Na primer člen 6 Sklepa Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20).

(6)  Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(8)  Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo (UL C 121, 24.4.2001, str. 122).


Top