1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/1

A.

ker je odprava nadzora na notranjih mejah EU eden največjih dosežkov evropskega povezovanja,

B.

ker območje brez notranjih meja ne more delovati brez deljene odgovornosti in solidarnosti pri upravljanju zunanjih meja,

C.

ker je treba v skladu s splošno zunanjo politiko EU pozornost nameniti sodelovanju z organi tretjih držav, ki so pristojni za varnost na mejah,

D.

ker zunanje meje EU vsako leto prečka 160 milijonov njenih državljanov, 60 milijonov državljanov tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma, in 80 milijonov tistih, ki vizum potrebujejo,

E.

ker morajo ukrepe za večjo varnost na mejah dopolnjevati ukrepi za lažji pretok potnikov in spodbujanje mobilnosti v vse bolj globaliziranem svetu,

F.

ker so v okviru integriranega upravljanja meja EU številni instrumenti in programi že bili vzpostavljeni ali so v pripravi oziroma so na stopnji razvoja politike,

G.

ker je Komisija navedla, da namerava leta 2009 oziroma 2010 predložiti zakonodajne predloge za uvedbo sistema vstopa/izstopa, program za registrirane potnike in elektronski sistem za odobritev potovanj,

H.

ker podobni sistemi že obstajajo v Avstraliji, v ZDA pa jih izvajajo kot del programa US-VISIT,

I.

ker ni celovitega osrednjega načrta za globalno strategijo EU za meje niti ni temeljitega pregleda in ocene obstoječih sistemov ali sistemov, ki so še v pripravi,

1.

se zaveda, da „osebe, ki so presegle dovoljeno obdobje bivanja“ in so v središču predlaganega sistema vstopa/izstopa, najverjetneje predstavljajo največjo kategorijo nezakonitih priseljencev v EU; vseeno zahteva več informacij o podatkih, ki jih je zbral zunanji pogodbenik in po katerih „je bilo leta 2006 v EU25 do osem milijonov nezakonitih priseljencev“ (6); vztraja tudi, da je treba jasno opredeliti izraz „oseba, ki je presegla dovoljeno obdobje bivanja“, vključno z morebitnimi izjemami, ki bi bile mogoče pod določenimi pogoji, ter da je treba izvesti podrobnejšo kvalitativno in kvantitativno analizo o grožnjah/tveganjih/stroških, ki jih te osebe predstavljajo za evropsko družbo;

2.

poudarja, da bi predlagani sistem in opozorila sicer lahko pripomogli k temu, da bi državljane tretjih držav odvrnili od prekoračitve dovoljenega časa bivanja ter ponudili podatke in informacije o vzorcih, vendar je še vedno potrebno sodelovanje z organi pregona, da bi prijeli posameznike, ki presežejo dovoljeni čas bivanja, zato meni, da predlagani sistem ne bo preprečil pojava prekoračitve dovoljenega obdobja bivanja kot takega;

3.

nima zadostnih informacij o načinu integracije sistema v obstoječi okvir in njegovem delovanju znotraj njega, o morebitnih potrebnih spremembah obstoječih sistemov in o njegovih dejanskih stroških; zato meni, da je dejanska nujnost uvedbe takšnega sistema dvomljiva;

4.

opozarja, da bo pravilno delovanje sistema vstopa/izstopa materialno, pa tudi operativno, odvisno od uspeha VIS in SIS II; poudarja, da ta dva instrumenta še vedno nista povsem operativna in ju torej ni mogoče ustrezno oceniti; poudarja, da se porajajo dvomi glede delovanja in zanesljivosti SIS II;

5.

ugotavlja, da je tudi glede na izkušnje iz ZDA nedvomno veliko težje nadzirati izstop kot vstop, zlasti v zvezi z izstopom na morju in kopnem; poleg tega je glede na iste izkušnje zelo zaskrbljen nad stroškovno učinkovitostjo takega sistema; zaradi tega poziva Komisijo, naj poišče dodatne informacije o dejanskih naložbah, ki jih zahteva takšen sistem;

6.

načeloma podpira zamisel o programu za registrirane potnike za državljane tretjih držav, ne glede na to, ali za njih velja vizumska obveznost ali ne, ker bi program lahko pripomogel k hitrejšemu pretoku potnikov in odpravi zastojev na vstopnih in izstopnih točkah, kakor tudi možno uporabo avtomatiziranih prehodov za državljane EU, saj veljavna zakonodaja Skupnosti ne dovoljuje poenostavitve mejnih kontrol, razen za državljane tretjih držav, ki živijo na mejnih območjih;

7.

kritizira pa terminologijo, ki je uporabljena v prej omenjenem sporočilu Komisije z naslovom „Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji“ („potniki, ki pomenijo majhno tveganje“/„dobroverni potniki“), saj bi lahko pomenilo, da je ogromno število potnikov vnaprej obravnavanih kot „potniki, ki pomenijo veliko tveganje“ ali „zlonamerni potniki“, zato priporoča uporabo izraza „pogosti potniki“;

8.

poudarja, da je v več državah članicah takšen program za registrirane potnike za državljane tretjih držav že vzpostavljen ali pa je v pripravi, in opozarja na nevarnost, da bi na koncu dobili preplet 27 sistemov, ki bi temeljili na različnih kriterijih, vključno s kriteriji glede varstva podatkov in pristojbin; se zaveda, da želijo Nizozemska, Nemčija, Združeno kraljestvo in agencija FRONTEX „Mednarodni program za pospešeno potovanje“ promovirati kot možen načrt za druge države članice;

9.

priporoča usklajen pristop, zato Komisijo poziva, naj pospeši postopek na podlagi najboljših praks v državah članicah in zagotovi, da bodo države članice še naprej delovale skladno s pravom Skupnosti;

10.

ugotavlja, da se programi za registrirane potnike za državljane tretjih držav dejansko razlikujejo od tistih za državljane EU; zato poudarja, da je treba te programe vedno jasno ločevati;

11.

priznava, da bi bilo pri varnostnih ukrepih nespametno nameniti pozornost samo državljanom tretjih držav, ki v EU potujejo iz držav z vizumsko obveznostjo; vseeno dvomi, da je predlagani sistem resnično potreben, in glede tega želi natančno pojasnitev; je prepričan, da prava pot naprej ni obsežno zbiranje splošnih podatkov, ampak zlasti tesno sodelovanje med obveščevalnimi službami;

12.

želi biti obveščen o natančnem časovnem razporedu in podrobnostih študije, ki jo predvideva Komisija;

13.

meni, da je nedopustno, da se Komisija pred sprejetjem prej omenjenega sporočila z naslovom „Priprava naslednjih ukrepov pri upravljanju meja v Evropski uniji“ ni posvetovala niti z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je že izrazil določeno število zadržkov v zvezi z njim, niti z delovno skupino za varstvo podatkov iz člena 29; zato zahteva, da se Komisija z omenjenima organoma posvetuje glede načrtovanih ukrepov iz tega sporočila, saj predlagani sestavni deli obsegajo obdelavo velike količine osebnih podatkov;

14.

se zaveda, da so biometrični podatki teoretično učinkoviti osebni identifikatorji, ker naj bi bile merjene značilnosti specifične za vsakega posameznika; vseeno poudarja, da biometrični podatki niso nikoli popolni in ne vedno natančni; zato opozarja, da bi bilo treba vedno poskrbeti za alternativne postopke in bolje oblikovati profile tveganj;

15.

vztraja na standardnem protokolu za uporabo in izmenjavo biometričnih podatkov in na dogovorih o nadzoru vmesnikov, ki bodo opisovali način uporabe protokola; nadalje meni, da bi za uporabo biometričnih podatkov moral veljati standard kakovosti, da pri sprejemanju ne bi prihajalo do razlik med različnimi sistemi, ki jih bodo uporabljale države članice;

16.

meni, da mora biti upoštevanje načela spoštovanja zasebnosti že pri načrtovanju (privacy by design) bistvena značilnost vsake pobude, ki bi lahko ogrozila osebne podatke posameznikov in vplivala na zaupanje javnosti v vse, ki z njimi razpolagajo;

17.

meni, da je cilj resnično integriranega upravljanja meja v EU upravičen, in se strinja, da je treba nenehno razvijati in krepiti skupno politiko EU o upravljanju meja;

18.

vseeno meni, da se pri upravljanju meja in priseljevanju daljnosežni predlogi kopičijo neverjetno hitro; zato Komisijo poziva, naj razmišlja o tem, ali je logistika na mejah potrebna in kakšni stroški so povezani z njo;

19

prav tako obžaluje, da politika upravljanja meja EU temelji na načelu, da je vsak potnik lahko osumljenec in mora zato dokazati svojo dobronamernost;

20.

kritizira dejstvo, da ni niti celovitega osrednjega načrta, kjer bi bili navedeni skupni cilji in struktura strategije upravljanja meja EU, niti podrobnosti o tem, kako naj bi vsi sorodni programi in sheme (obstoječi, v pripravi ali na stopnji razvoja politike) medsebojno delovali in kako bi jih lahko kar najoptimalneje medsebojno povezali; meni, da bi morala Komisija pri oblikovanju strukture strategije upravljanja meja EU naprej preučiti raven učinkovitosti obstoječih sistemov upravljanja meja v državah članicah, da bi med njimi ustvarila največjo možno sinergijo;

21.

poudarja, da sta najprej potrebna pregled in ocena obstoječih sistemov in sistemov v pripravi, in poudarja da je to, ali bo EU dosegla svoje strateške cilje, v veliki meri odvisno od uspešnega upravljanja soodvisnosti med sorodnimi programi, saj bosta podvajanje in neskladnost med njimi posledično negativno vplivala na organizacijsko zmogljivost in rezultate; meni, da je treba pred uvedbo novih instrumentov ali sistemov najprej doseči polno, varno in zanesljivo delovanje obstoječih orodij;

22.

meni, da je pred naložbami nujno treba natančno opredeliti operativni kontekst, da bi uskladili vse ukrepe in nastajajoče pobude; poudarja še, da je treba zelo natančno opredeliti, katere spremembe so potrebne in s tem zagotoviti skladno delovanje tehnologije in procesov, ter poudarja, da bi morale biti vse naložbe gospodarsko upravičene;

23.

izraža dvom glede potrebnosti in sorazmernosti predvidenih ukrepov, saj ti prinašajo visoke stroške in lahko ogrozijo zaščito osebnih podatkov, zato meni, da bi jih bilo treba pred vsakršnim uradnim predlogom oceniti z vidika teh meril;

24.

priznava, da bo iskanje pravega ravnovesja med prostim gibanjem vedno večjega števila ljudi prek meja in večjo varnostjo evropskih državljanov zelo zapleteno, ter ne zanika očitnih prednosti uporabe podatkov; hkrati meni, da je zaupanje javnosti v vladne ukrepe mogoče ohraniti samo, če so glede varstva podatkov zagotovljeni zaščitni ukrepi, nadzor in pritožbeni mehanizmi;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex).