EUR-Lex Ingång till EU-rätten
Det här dokumentet är ett utdrag från EUR-Lex webbplats
Dokument 62009TN0170
Case T-170/09: Action brought on 24 April 2009 — Shanghai Biaowu High-Tensile Fastener and Shanghai Prime Machinery v Council
Zadeva T-170/09: Tožba, vložena 24. aprila 2009 — Shanghai Biaowu High-Tensile Fastener in Shanghai Prime Machinery proti Svetu
Zadeva T-170/09: Tožba, vložena 24. aprila 2009 — Shanghai Biaowu High-Tensile Fastener in Shanghai Prime Machinery proti Svetu
UL C 153, 4.7.2009, s. 45–46
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
4.7.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 153/45 |
Tožba, vložena 24. aprila 2009 — Shanghai Biaowu High-Tensile Fastener in Shanghai Prime Machinery proti Svetu
(Zadeva T-170/09)
2009/C 153/89
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeči stranki: Shanghai Biaowu High-Tensile Fastener (Šanghaj, Kitajska) in Shanghai Prime Machinery (Šanghaj, Kitajska) (zastopnika: K. Adamantopoulos in Y. Melin, odvetnika)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi tožečih strank
— |
Uredba Sveta (ES) št. 91/2009 z dne 26. januarja 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske naj se razglasi za nično v delu, v katerem:
|
— |
Svetu naj se naloži plačilo stroškov postopka. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki predlagata razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe iz naslednjih razlogov:
V okviru prvega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da je bil kršen člen 2(7)(c), drugi pododstavek, osnovne uredbe, ker je bila odločitev o tržnogospodarski obravnavi (TGO) razkrita po preteku trimesečnega roka, določenega v tem členu, in po tem, ko je Komisija imela vse bistvene podatke za izračun stopnje dampinga tožečih strank.
V okviru svojega drugega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da je izpodbijana uredba v nasprotju s členom 2(7)(c), prva alinea, ker je bil z njo zavrnjen zahtevek tožečih strank za TGO, čeprav sta tožeči stranki dokazali, da sprejemata svoje poslovne odločitve zgolj kot odziv na tržne signale in brez večjega vmešavanja države. Po mnenju tožečih strank izpodbijana uredba ni ugotovila nobenega dejstva, ki bi kazalo na kakršno koli vmešavanje države pred preiskavo, med njo ali po njej. Tožeči stranki poleg tega v zvezi s svojim tretjim tožbenim razlogom trdita, da je izpodbijana uredba v nasprotju s členom 2(7)(c), prva alinea, ker je bil z njo zavrnjen zahtevek tožečih strank za TGO po tem, ko sta tožeči stranki zadostili svojemu dokaznemu bremenu in dokazali, da stroški za glavne vložke odražajo tržne vrednosti.
V okviru svojega četrtega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da zadevna dejstva niso bila skrbno in nepristransko preučena. Natančneje, sklep, da so bile cene surovin na Kitajskem izkrivljene zaradi subvencioniranja, ki je bil uporabljen kot podlaga za ugotovitev, da tožeči stranki nista kupovali vložkov po tržnih vrednostih, je temeljil na nezadostnih podatkih, Komisija pa ni pravilno presodila dokazov v zvezi s sektorjem proizvodnje jekla na Kitajskem.
V okviru svojega petega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da so z izpodbijano uredbo kršena splošna načela prava ES in zlasti načelo dobre uprave, ki je določeno tudi v členu 14 Listine o temeljnih pravicah, ker jima je bilo naloženo nerazumno dokazno breme, da bi dokazali, da prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva, kot zahteva člen 2(7)(b).
V okviru svojega šestega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da je z izpodbijano uredbo kršena protisubvencijska uredba, saj naj bi bila zavrnitev TGO v protidampinški preiskavi uporabljena za izravnavo subvencij, kar bi lahko bilo, po ustrezni preiskavi, le predmet osnovne protisubvencijske uredbe.
V okviru svojega osmega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da za zavrnitev prilagoditve normalni vrednosti na podlagi stališča, da so cene surovin izkrivljene, ni pravne podlage v nasprotju z obrazložitvijo institucije EU za zavrnitev njunega zahtevka za prilagoditev na podlagi člena 2(10)(k) osnovne uredbe.
V okviru svojega devetega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da je v dokumentu o dokončnem razkritju, ki predlaga uvedbo dokončnih ukrepov, Komisija zgolj na novo ubesedila in ponovila isto trditev, ki je bila uporabljena v dokumentu o razkritju glede TGO, ne da bi preučila predložene dokaze in obrazložila zavrnitev. Poleg tega tožeči stranki trdita, da v izpodbijani uredbi ni podanih razlogov, ki bi potrjevali zavrnitev dokazov, ki sta jih predložili tožeči stranki.
Nazadnje, v okviru svojega zadnjega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da je bila kršena njuna pravica do obrambe, ker jima je bil onemogočen dostop do bistvenih podatkov v zvezi z izračunom normalne vrednosti in stopenj dampinga.