23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/102

A.1

Podnebne spremembe so proces, ki ga ni mogoče zaustaviti, vsaj ne v naslednjih 15 do 20 letih. V tem pogledu moramo znati živeti s podnebnimi spremembami ter poiskati načine in sredstva za omilitev njihovih učinkov in se prilagoditi.

A.2

Razprava o podnebnih spremembah je preveč osredotočena na makro perspektivo in dogodke v daljni prihodnosti. Jasno je, da je potrebna razprava o tem, kako podnebne spremembe vplivajo — in bodo vplivale — na državljane in njihovo vsakodnevno življenje. Vprašanja podnebnih sprememb je treba preoblikovati tako, da bodo bolj razumljiva in bolj konkretna.

A.3

Socialni partnerji in organizirana civilna družba imajo glavno vlogo pri približevanju vprašanj podnebnih sprememb državljanom in spodbujanju razprave na lokalni ravni o tem, kako lahko lokalne skupnosti pripravijo konkretne ukrepe za prilagoditev podnebnim spremembam.

A.4

Podnebne spremembe bodo vplivale na velik del družbe. EESO je predstavil več takšnih primerov. Končni sklep je, da morajo lokalne skupnosti v EU skupaj s socialnimi partnerji in organizirano civilno družbo prevzeti večjo odgovornost za pripravo na posledice podnebnih sprememb in načrtovanje.

A.5

EESO predlaga, da organizirana civilna družba in socialni partnerji v celotni Uniji začnejo dialog o podnebnih spremembah, ki bo obravnaval predvsem morebitne vplive podnebnih sprememb na vsakodnevno življenje. Glavni namen dialoga je dvigniti zavest in se pripraviti za naslednjih 15 do 20 let, ko se bodo sedanje podnebne spremembe poslabšale ne glede na to, kaj storimo sedaj.

A.6

EESO predlaga, da vsaka država članica določi in/ali ustanovi informativni in koordinacijski urad za podnebne spremembe, ki bi pospešil stike med lokalno, regionalno in nacionalno ravnijo.

A.7

EESO obžaluje, da se podnebne spremembe največkrat obravnavajo kot nekaj, kar se bo zgodilo v daljni prihodnosti. Podnebne spremembe niso več samo stvar daljne prihodnosti.

Vpliv podnebnih sprememb je namreč je čutiti že danes.

1.1

Podnebnih sprememb se vsi dobro zavedamo, manj pa se zavedamo vrste in obsega njihovih posledic. Eden od razlogov za to je nezadostno znanje na podlagi sedanjih raziskav in analiz scenarijev. Drug razlog pa je sama narava podnebnih sprememb: v glavnem gre za spremembe, ki nastajajo počasi, vmes pa prihaja do vse bolj pogostih dramatičnih dogodkov. Poleg tega se podnebne spremembe v javni razpravi pogosto obravnavajo kot vprašanje, ki se nanaša na druge, ne na nas. Nenazadnje pa so vsi osredotočeni na velike spremembe in zadeve, ki se bodo zgodile v daljni prihodnosti, zaradi česar vsakdanje dejanske težave ne pridejo do izraza.

1.2

Kot primer lahko vzamemo taljenje polarnega ledu. V zadnjem času je bilo v medijih veliko govora o izračunih, da bi lahko taljenje polarnega ledu povzročilo dvig oceanske gladine za 13 metrov (glede na izračun Evropske agencije za okolje). Drug primer je zalivski tok: če bodo moteni mehanizmi za usmerjanje zalivskega toka, se bo temperatura v Severni Evropi zelo znižala. Te zgodbe kljub svoji zanimivosti in pomembnosti ne motivirajo ljudi, da bi se takoj in bolj konkretno odzvali na podnebne spremembe.

1.3

Poudariti je treba, da so podnebne spremembe, ki jih zdaj opažamo in jih skušamo obvladovati, komaj začetek dolgega procesa, ki je pred nami. V prihodnjih 15 do 20 letih se bodo sedanje podnebne spremembe še poslabšale, saj je človek že do sedaj poskrbel za dovolj „materiala“ v obliki toplogrednih plinov (in to počne še naprej). Zato se moramo torej pripraviti na podnebne spremembe in se jim prilagoditi. Vendar so za to, kar se bo zgodilo čez 15 in 20 let, odgovorne tudi sedanje generacije, saj bi lahko z ostrimi ukrepi danes ublažili spremembe podnebja v daljni prihodnosti. Razprave v okviru UNFCC (Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah) in Kjotskega protokola nudijo priložnost za ukrepe po letu 2012, ki jo je treba izkoristiti. Če bomo to priložnost zamudili, se bo podnebje še naprej slabšalo in potrebni bodo še strožji ukrepi za spremembo teh trendov. Ne preseneča, da vse več držav podnebnim spremembam posveča izredno veliko pozornost. Vendar to ne pomeni, da se ta pozornost pozna tudi v praksi.

1.4

V razpravi o podnebnih spremembah v glavnem sodelujejo vlade in znanstveniki. Okoljske nevladne organizacije svojo vlogo zelo dobro opravljajo, vendar imajo izredno malo sredstev. Večje organizacije, kot so sindikati in združenja delodajalcev, v celoti gledano niso tako aktivni v razpravi o obvladovanju in blažitvi posledic podnebnih sprememb. Organizirana civilna družba mora imeti pri tem ključno vlogo, vendar se zdi, da ji ni ravno do tega.

1.5

EESO trdno verjame, da se morajo v pripravo na podnebne spremembe in razpravo o podnebnih spremembah aktivno vključiti tudi socialni partnerji in celotna organizirana civilna družba. Podnebne spremembe prehajajo v fazo, ko postajata blažitev in prilagajanje del vsakodnevnega življenja. Podnebne spremembe niso več samo stvar oddaljene prihodnosti, temveč je njihov vpliv čutiti že danes. Zato je izredno pomembno, da se socialni partnerji in organizirana civilna družba aktivno vključijo v razpravo o podnebnih spremembah in pripravah nanje.

1.6

Sedanja razprava o podnebnih spremembah mora nujno bolj vključiti mikro perspektivo na podlagi položaja posameznikov in lokalnih skupnosti. Analizirati je treba način, kako bi lahko državljani omilili učinke sedanjih podnebnih sprememb: z vidika stroškov (zlasti stroškov energije), zavarovanja ali preference potrošnikov, če omenimo samo nekaj primerov.

1.7

Namen tega mnenja je predvsem preučiti vlogo socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe pri analiziranju, načrtovanju in izvajanju korakov za obvladovanje izzivov podnebnih sprememb. Osredotoča se na načine in sredstva z gospodarskega, družbenega in demokratičnega stališča s stvarnim pristopom od spodaj navzgor.

1.8

Treba se bo osredotočiti na prihodnjih 15 do 20 let, saj se bodo v tem času podnebne spremembe nadaljevale glede na to, kaj smo storili do sedaj. Prav tako je jasno, da se moramo zdaj prilagoditi začetnim učinkom in se pripraviti tudi na tiste, ki jih bomo občutili v prihodnosti.

1.9

Pogosto se opaža, da državljani, ki jih zanima, kako bodo podnebne spremembe vplivale na njihovo vsakodnevno življenje, poročilom in informacijam o podnebnih spremembah zaradi njihove številčnosti in kompleksnosti težko sledijo. O podnebnih spremembah je na voljo ogromno informacij, kar je pravi izziv na področju komunikacije. Za to situacijo bo potrebno politično vodstvo, saj bodo nekateri neizogibni ukrepi nedvomno prinesli nekaj nelagodja v vsakodnevno življenje.

1.10

Poudariti je treba, da se izvaja nekaj zelo uspešnih študij. Ravno tako je pomemben Evropski program o podnebnih spremembah, ki je sedaj v drugi fazi. V programu je bilo določenih nekaj delovnih skupin za trgovanje z emisijami, oskrbo z energijo in povpraševanje po energiji, promet, industrijo, kmetijstvo in gozdarstvo, če omenimo samo nekaj primerov. Drugi program o podnebnih spremembah, ki ga je uvedla Evropska komisija oktobra 2005, vključuje nove delovne skupine za prilagoditev, zajem ogljikovega dioksida in geološko shranjevanje, letalstvo in celostni pristop k emisijam CO2 lahkih tovornih vozil, pa tudi številne skupine za preverjanje izvajanja predhodnih ukrepov. Gledano v celoti programi o podnebnih spremembah ponujajo veliko analiz in informacij, pa tudi podlago številnim sklepom Sveta.

1.11

Ali je potrebna razširitev programa o podnebnih spremembah? Da, saj obstaja splošna potreba po več konkretnih informacijah, predvsem pa več primerih uspešnih pobud. Poleg tega obravnavanje podnebnih sprememb zahteva aktivno sodelovanje zainteresiranih strani in seveda državljanov. Evropska komisija je to potrebo zaznala, zato je sprožila veliko informativno in komunikacijsko kampanjo. Pobuda je zelo dobrodošla. Vseeno pa je treba sprožiti dodatne informativne akcije, ki bodo vključile vse države članice, uskladile delo na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni, ter ta vprašanja predvsem približala ljudem.

2.1

Podnebne spremembe bodo znatno vplivale na veliko področij v sodobnih družbah. Učinki niso omejeni na ekstremne vremenske razmere. Sem spadajo med drugim poplave, gozdni požari, infrastrukturna škoda, izgube v kmetijstvu, težave s kakovostjo zraka, zlasti v velemestih, težave oskrbe z energijo, omejitve uporabe vode in vplivi na industrijo, zlasti v predelovalni industriji. K temu lahko dodamo urbanistično planiranje in uvedbo novih arhitekturnih rešitev za varčevanje z energijo.

2.2

Počasi se zavedamo dejstva, da bodo podnebne spremembe vplivale na veliko različnih področij, ki se med seboj prekrivajo. Javna podpora, ki je potrebna za nujno ukrepanje, se je počasi začela pojavljati.

2.3

Posebni ukrepi za spopadanje s podnebnimi spremembami imajo v večini primerov jasne in včasih neprijetne posledice na vsakdanje življenje ljudi.

2.4

Obstaja jasna podobnost s sedanjo razpravo o strategiji EU za trajnostni razvoj. Na začetku te razprave je bilo očitno, da se javnost ne zaveda, kaj bo resnično potrebno za izboljšanje možnosti trajnostnega razvoja v Evropski uniji in po svetu. Prihodnji izzivi na področju trajnostnega razvoja naj bi povzročili temeljite spremembe v načinu dela in delovanja naše družbe. (1)

2.5

Boj proti podnebnim spremembam je seveda sestavni del prizadevanja za dosego trajnostnega razvoja. Boj proti podnebnim spremembam mora biti — tako kot celotno prizadevanje za trajnostni razvoj — stvaren in premišljen.

2.6

Lizbonska strategija se včasih omenja kot uresničenje vizije trajnostnega razvoja in sicer že v začetnem desetletnem obdobju. Lizbonska strategija se osredotoča na ekonomske, socialne in okoljske stebre. Pogosto se pozablja, da je lizbonska strategija že od začetka predvidevala zelo visoke cilje v zvezi z okoljem, podnebnimi spremembami in trajnostnim okoljem na splošno. Zato ukrepov proti podnebnim spremembam ni mogoče popolnoma ločeno obravnavati. Podnebne spremembe so bistveni del širše vizije in so tesno povezane s splošno potrebo po ukrepanju.

2.7

Ponavljajoče se pripombe v zvezi z lizbonsko strategijo so, da države članice in njihove vlade niso namenile dovolj pozornosti dogovorjenim ukrepom in naložbam. Sklepamo lahko, da učinki lizbonske strategije na državljane niso niti zelo neposredni niti zelo očitni. Vendar so učinki podnebnih sprememb, na primer naravnih nesreč, pogosto zelo očitni. Državljani se bodo morali vnaprej ustrezno pripraviti, da bi omilili te učinke.

2.8

Podnebne spremembe se pogosto opisujejo le z vidika finančnih izgub. To ne daje popolne slike. Socialna razsežnost podnebnih sprememb mora biti v celoti priznana. Ne gre samo za to, da lahko ljudje izgubijo svoje domove in delovna mesta. S tem so povezani tudi višji stroški za energijo, prosti čas in počitnice. Prav tako morajo ljudje zaradi tega spremeniti svoje potrošniške navade. Med drugim obstaja tudi tveganje, da bo prilagoditev podnebnim spremembam povzročila novo socialno in ekonomsko neravnovesje z negativnimi posledicami za ljudi v oddaljenih regijah in ljudi z nizkimi dohodki.

2.9

Odbor poudarja pomen socialne kohezije v boju proti podnebnim spremembam. Večja uporaba gospodarskih dejavnikov pri prepričevanju državljanov mora upoštevati morebitne negativne posledice za družbo. Tudi druge ukrepe proti podnebnim spremembam je treba preveriti glede na vpliv na socialno kohezijo. Iz tega je razvidno, da je treba organizirano civilno družbo vključiti v celotni postopek boja proti podnebnim spremembam.

2.10

Potrebna je nadaljnja analiza posledic podnebnih sprememb za delovno življenje. Te posledice ne vključujejo samo prehoda na proizvodne metode, ki varčujejo z energijo in naravnimi viri, ampak tudi premestitev proizvodnih obratov v skladu z razpoložljivostjo cenejših obnovljivih virov energije. Za zaposlene bo prehod na nove proizvodne metode in nova področja storitev povzročil nove zahteve za dodatno usposabljanje in vseživljenjsko učenje. Socialni dialog mora zlasti na ravni Unije poudariti vpliv podnebnih sprememb na družbo in predvsem njihovih učinkov na delovno življenje. Socialni partnerji na ravni EU morajo podnebne spremembe obravnavati prednostno. V tem pogledu je treba poudariti, da blažitev podnebnih sprememb sama po sebi ne vodi k tveganju brezposelnosti. Pač pa učinki podnebnih sprememb lahko odprejo priložnosti za nova delovna mesta (glej 2.13).

2.11

Potrošniki bodo kmalu čutili posledice podnebnih sprememb, ker bodo neizogibno spremenile potrošniške vzorce v zvezi s prehranjevanjem, prevozom, stanovanjem in počitnicami. Vendar lahko potrošniki prav tako prispevajo k omilitvi podnebnih sprememb in zagotavljanju podlage za dolgoročne ukrepe za zaustavitev podnebnih sprememb. Nedvomno najboljši način za dosego trajnostnih načinov proizvodnje je uveljavljeno in močno potrošniško gibanje, ki ima stik z državljani. Potrošnike je treba obravnavati kot ključne akterje ali morebitne ključne akterje pri omilitvi vpliva podnebnih sprememb na posameznika.

2.12

Svetovna razsežnost podnebnih sprememb se omenja v smislu naravnih nesreč, povezanih z vremenom v drugih državah, ki povzročajo veliko smrtnih žrtev in izgubo premoženja. Tropske bolezni se lahko zaradi podnebnih sprememb razširijo na druga območja, kar bo povzročilo dodatne težave. Podnebne spremembe bodo preizkus solidarnosti med ljudmi in narodi. Industrializirane države bodo okrepile svojo sposobnost zagotavljanja podpore in pomoči. Zavedati se je treba, da v državah v razvoju glavne posledice podnebnih sprememb največkrat čutijo najrevnejši. Svetovna socialna razsežnost podnebnih sprememb je bistvenega pomena; to je področje, na katerem se lahko veliko stori, da bi rešili težave, ki bi se lahko drugače hitro povečale.

2.13

Podnebne spremembe se najpogosteje obravnavajo v smislu groženj in slabosti. Vseeno lahko v ukrepih za omilitev podnebnih sprememb najdemo pozitivne strani. S hitro rastočo potrebo po energetsko varčnih načinih proizvodnje in prevoza se je odprlo veliko novo področje za raziskave, razvoj novih tehnologij in trženje novih proizvodov. To mora biti pomemben del odziva EU na izzive podnebnih sprememb. V okviru pobude Komisije za integrirano industrijsko politiko bi moralo imeti spodbujanje in organizacija razvoja okolju prijaznih tehnologij absolutno prednost. Pri tem imajo lahko tudi MSP pomembno vlogo.

2.14

Obvladovanje in blažitev posledic podnebnih sprememb lahko privede do nepričakovanih težav. Primer: nov pomen proizvodnje etanola iz kmetijskih pridelkov je postal pravi hit v nekaterih državah, zato se nekatere kulture, na primer koruza, vse bolj uporabljajo za proizvodnjo etanola. Vendar so te iste kulture tudi glavni proizvodi za pomoč v hrani tistim območjem v državah v razvoju, na katerih vlada lakota. Ta primer nam daje jasno vedeti, kako pomembno je izogibanje enostranskim rešitvam.

2.15

Obseg izziva za prihodnost se lahko ponazori z naslednjim citatom: „Znanost nam pravi, da bi za omejitev škode moral biti naš cilj omejitev prihodnjega povišanja svetovne povprečne temperature na 2o C nad predindustrijsko stopnjo. Cilj 2o C pomeni, da so potrebne politike tako za prilagoditev na podnebne spremembe, kakor tudi za omilitev teh sprememb. Kljub izvajanju že dogovorjenih politik bodo svetovne emisije v naslednjih dveh desetletjih verjetno naraščale in zdi se potrebno, da se svetovne emisije zmanjšajo za vsaj 15 % do leta 2050 v primerjavi s stopnjami iz leta 1990, kar bo zahtevalo veliko naporov“ (Sporočilo Komisije Uspešen boj proti svetovnim podnebnim spremembam (2)). Zadnji del citata lahko označimo kot veliko podcenjevanje. Vseeno pa ponazarja pomembnost uveljavljanja procesa na lokalni in regionalni ravni pri državljanih.

3.1

Urbanistično in prostorsko planiranje je sektor, kjer se lahko veliko izboljša v zvezi z omilitvijo podnebnih sprememb in varčevanjem z energijo. Dobro urbanistično planiranje mora vključevati podnebju prijazne stanovanjske in prometne rešitve. Študije so potrdile pozitivne učinke za energijo, ki so odvisni od tega, kje in kako so stavbe nameščene v krajini ali naselju. (3) Arhitekturne rešitve so pomembne zaradi najboljše izrabe sončne energije in izolacije stavb. Dodatni vidik je je seveda pomen takšnih rešitev za oblikovanje za uporabnika prijaznih vasi, predmestij in mestnih območij, ki v družbi dobro funkcionirajo. Socialni partnerji in organizirana civilna družba morajo biti vključeni v zgodnjo fazo urbanističnega planiranja in planiranja skupnosti.

3.1.1

Evropska komisija mora začeti posvetovanja z regionalnimi in lokalnimi organi oblasti ter drugimi zainteresiranimi stranmi v zvezi s smernicami za urbanistično planiranje glede na vse več podnebnih sprememb. EESO predlaga, da Komisija pripravi osnovno informativno gradivo za urbanistično planiranje skupaj s smernicami o obstoječih uspešnih rešitvah.

3.2

Boj proti podnebnim spremembam bo pokazal na potrebo po modernizaciji in izolaciji starih in novih stavb ob uporabi vseh potrebnih tehnik in gradbenih materialov za varčevanje z energijo. Na področju gradbenega materiala, zlasti v zvezi s toplotno izolacijo, so potrebni dodatni ukrepi. Pri tem ne gre samo za učinkovitejše sisteme ogrevanja, temveč tudi za boljšo toplotno izolacijo hiš (pred nizkimi in visokimi zunanjimi temperaturami). Ne smemo pozabiti vročega poletja v Evropi izpred nekaj let. Z davčnimi olajšavami bi lahko lastnike zasebnih hiš spodbudili, da na novo izolirajo svoje hiše in stanovanja. EESO priporoča, naj se uvede sistem certifikatov energetske učinkovitosti kot način zagotavljanja ustreznih informacij potrošnikom o energetskih stroških bivanja v posamezni hiši ali stanovanju.

3.3

Cestni promet se v EU hitro povečuje. Železniški promet se težko primerja s cestnim, ki ima več prednosti pri hitri dostavi od vrat do vrat. Ta trend je glede na emisije CO2 in povišanje cen goriva nedopusten. Potrebna je ločitev med rastjo BDP in rastjo cestnega prometa, če želimo, da bo boj proti podnebnim spremembam uspešen. Določiti je treba še konkretne ukrepe za to. Logični odgovor na to bi bil, da je potreben sistem hitrega železniškega tovornega prometa, zlasti v razširjeni Uniji. Več tovornega železniškega prometa bo zahtevalo velikanska vlaganja. Do določene mere se lahko spodbudijo cene za prevoz blaga po železnici. Za potrošnike je bistvena hitra in učinkovita dobava živil. Za industrijo pa je bistveno, da poteka dobava blaga brez težav in da je pravočasna. Obenem pa so prenatrpane avtoceste precejšen onesnaževalec okolja. Zastareli tovornjaki še prispevajo k onesnaženju. Preproste rešitve tega vprašanja v širšem podnebnem kontekstu ni. Pač pa je potrebna strategija z več ukrepi, ki vključuje tudi podporne ukrepe za železniški promet, potrebnih pa je tudi več raziskav za razvoj med drugim učinkovitih in okolju prijaznih motorjev tovornjakov na alternativna goriva. Za potrošnike bo pomembno, da poznajo dejanski strošek prevoza posameznega artikla.

3.4

Področje potovanj in preživljanja prostega časa se bo moralo spopadati z vedno višjimi cenami energije, ki bodo vplivale na cestni in zračni promet. Cena bencina je v zadnjih letih skokovito narasla, kar je potrošnike do sedaj že prepričalo, da so potrebne nove rešitve. Vse večji interes za manjše in energetsko učinkovitejše avtomobile je zelo obetavna novica. V bistvu je to eden najboljših znakov idealnih rešitev pri boju proti podnebnim spremembam: manjši avtomobili, ki manj onesnažujejo, ter ogromen potencialni svetovni trg za takšne avtomobile in rešitve. Kot kažejo izkušnje v nekaterih državah, so obetavne tudi davčne olajšave za uporabo alternativnih goriv.

3.5

V tem smislu bo treba posvečati posebno pozornost obsegu vsakodnevnega prometa proti velemestom in iz njih. Zaradi izjemno hitre rasti velemestnih območij v EU in drugod po svetu so nujne nove rešitve za vsakodnevni prevoz na delo/v šolo in prevoz blaga. Poskusi s posebnim plačevanjem za vstop v mestna središča z avtomobilom so se dejansko izkazali kot pozitivni, kadar so bili združeni z velikimi naložbami v hiter in udoben javni prevoz. Sprejemanje ukrepov proti uporabi avtomobilov brez kakršne koli primerljive zamenjave bo povzročilo le proteste javnosti. Državljani se bodo zavzemali za pravico uporabe osebnega avtomobila, če druge rešitve ne bodo primerne. Mnenje civilne družbe ima pri tem odločilno vlogo.

3.6

Zgoraj omenjeni izzivi so del širše razprave o zmanjšanju uvoza in uporabe fosilnih goriv v Evropski uniji. Negotovost glede zagotovitve zadostne oskrbe fosilnih goriv pozimi 2005/2006 je še povečala nujnost novih rešitev. Nekatere države članice uvajajo ambiciozne programe za bistveno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv in si prizadevajo za obnovljive alternativne vire skupaj z novimi politikami za spodbujanje uporabe energetsko učinkovitih rešitev. V nekaterih državah, kot je Švedska, so vlade začele študijo ukrepov o tem, kako drastično zmanjšati uvoz fosilnih goriv. Evropska komisija mora začeti posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in vladami držav članic o novem prizadevanju za izrazito zmanjšanje uvoza fosilnih goriv v EU. Do konca desetletja morajo vse države članice EU začeti pobude za določitev načinov in sredstev za dosego večjega zmanjšanja uvoza in porabe fosilnih goriv. To lahko znatno prispeva k prihodnjemu kjotskemu programu in dolgoročni zaustavitvi podnebnih sprememb. To bi bila tudi velika tehnološka in industrijska priložnost za Evropsko unijo. Organizirana civilna družba bi imela od tega velike koristi.

3.7

Podnebne spremembe in posledični vpliv na ceno energije bodo neposredno vplivali na kmetijstvo in s tem na ceno hrane. V EU bo dezertifikacija na jugu zahtevala posebne ukrepe pomoči v skladu s solidarnostjo v okviru SKP. Komisija mora začeti študije o učinkih podnebnih sprememb na kmetijstvo v EU na podlagi nacionalnih poročil in analiz. Poudariti je treba predvsem pomembnost raziskav za nadaljnje zmanjševanje uporabe naftnih derivatov v kmetijstvu in razvoj njihovih nadomestkov iz kmetijskih surovin. Vloga kmetijstva pri diverzifikaciji oskrbe z energijo bi lahko postala vse bolj pomembna. Treba pa je tudi spodbujati kmete, naj proizvajajo lastno energijo..

3.8

Izzivi za industrijo so še eno področje, kjer je bistveno predhodno načrtovanje in prilagajanje. Ne gre samo za industrijo na nižinskih območjih, kjer so lahko oziroma bodo poplave velika težava. Za industrijo so nujno potrebne netežavne in učinkovite rešitve potreb po prevozu blaga. Podnebne spremembe lahko vplivajo na dobavo surovin. Oskrba z energijo po sprejemljivih cenah je bistvena. Podnebne spremembe ponujajo industriji tudi nove priložnosti. Svetovni trg za tehnologije za varčevanje z energijo bo ogromen. Podjetjem z zadostno zmogljivostjo za naložbe v razvoj takšnih tehnologij se obeta lepa prihodnost.

3.9

Tudi pri vprašanjih v zvezi z delovnimi mesti je za prilagajanje pomembno vnaprejšnje načrtovanje. Z vse več energetsko varčnimi tehnologijami in proizvodnjo izdelkov, ki uporablja takšne tehnologije, bo potrebno dodatno strokovno usposabljanje. Nekatere nove tehnologije bodo od delavcev veliko zahtevale (na primer nanotehnologije). Vprašanja v zvezi z izzivi delovnega mesta se stopnjujejo z rastjo cen energije. Vedno večje zanimanje bo za možnost dela na domu — ki zahteva boljše poznavanje IKT, pa tudi širokopasovni dostop do interneta.

3.10

Ravnanje v primeru naravnih nesreč je še eno pomembno področje pri obravnavi podnebnih sprememb. Naravne nesreče, povezane z vremenom, so vedno pogostejše in imajo vse hujše posledice. Na ravni Unije je treba ustanoviti organ za odzivanje v primeru naravnih nesreč, ki bi bil lahko zagotovil pravočasno pomoč. Take enote v številnih državah članicah že obstajajo. Treba je ustanoviti podobne organe v vseh državah članicah in doseči določeno raven usklajenosti in sodelovanja. Tako bo lahko Evropska unija pomagala žrtvam vremensko pogojenih naravnih nesreč ne le znotraj EU, ampak tudi v drugih delih sveta

3.11

Naravne nesreče, ki jih povzročajo ekstremne vremenske razmere, zahtevajo ogromno finančno podporo, predvsem s strani zavarovalnic. Pogoste naravne nesreče, povezane z vremenom, bodo vse bolj bremenile zavarovalniški sektor, kar bo vplivalo na zavarovalne stroške državljanov. Evropska komisija mora izvesti študijo o teh vprašanjih, da bi ohranili trajnostno delovanje zavarovalnega sistema.

4.1

Posredovanje informacij o podnebnih spremembah in njenih posledicah javnosti bo težka naloga. Pomemben je uravnotežen in nekoliko pragmatičen pristop za povečanje ozaveščenosti. Namen tega ni prestrašiti državljane, ampak se osredotočiti na konkretne ukrepe v prihodnosti, da bi zagotovili trajnostno kakovost življenja vseh državljanov.

4.2

Odbor predlaga, da vse države članice uvedejo urade za stike, informiranje in koordinacijo, ki bi lahko svetovali in izvajali študije o prilagajanju posledicam podnebnih sprememb in njihovemu blaženju. Pomemben del te naloge bi bila izmenjava izkušenj z drugimi državami članicami in razširjanje teh informacij civilni družbi in občinam. Stiki z lokalnimi skupnostmi, socialnimi partnerji in organizirano civilno družbo bodo še posebej pomembni, ravno tako stiki z industrijo in podjetji.

4.3

EESO predlaga, da je treba v celotni Uniji začeti dialog o podnebnih spremembah in sicer glede načinov in sredstev za preprečevanje nadaljnjih negativnih sprememb podnebja, sprejeti pa je treba tudi ukrepe za prilagajanje že obstoječim spremembam. Ta dialog morajo podpirati evropske institucije, odgovornost za praktično delo pa morajo prevzeti občine, izobraževalne ustanove, sindikati in združenja delodajalcev, združenja kmetov, potrošniške organizacije in drugi. EESO je pripravljen v tem dialogu aktivno sodelovati in prevzeti nalogo urada za izmenjavo informacij in ocenjevanje.

4.4

Odbor želi izraziti zadovoljstvo, da je Evropska komisija uvedla obsežen informativno-komunikacijski program EU o podnebnih spremembah, kar bo pomemben prispevek k dviganju zavesti o podnebnih spremembah. Predlog Odbora za dialog o podnebnih spremembah je namenjen lokalnim skupnostim, regijam in državam, še posebej pa socialnim partnerjem in organizirani civilni družbi. Programa se bosta dopolnjevala na konstruktiven način.

4.5

Glavna naloga dialoga o podnebnih spremembah bi bilo razširjanje informacij o primerih dobre prakse, na primer iz držav, ki si prizadevajo pripraviti delovne načrte za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Drugi primeri so rešitve nekaterih velemest v zvezi z zmanjšanjem uporabe avtomobilov za prevoz na delo do mestnih središč (kot na primer v Londonu in Stockholmu).

4.6

Dialog se mora začeti pozimi 2006/2007. Določitev skrajnega roka ni potrebna. Dialog mora biti tesno povezan s prizadevanjem za posredovanje vizije trajnostnega razvoja. Vprašanja podnebnih sprememb bodo dejansko zagotovila večjo težo vprašanjem trajnostnega razvoja.

4.7

Z državljani ne bo mogoče vzpostaviti nobenega dialoga o podnebnih spremembah brez jasnega in stalnega sodelovanja zainteresiranih strani na lokalni in regionalni ravni. Za načrtovanje in izmenjavo mnenj bo potrebna finančna pomoč. Seveda bo potreben čas, da bodo lokalne skupnosti, organizirana civilna družba in socialni partnerji za to usposobljeni.

4.8

Leta 2012 bodo Združeni narodi organizirali konferenco o spremljanju trajnostnega razvoja, ki sledi konferenci v Riu iz leta 1992 in konferenci v Johannesburgu iz leta 2002. EESO močno priporoča, naj konferenca leta 2012 obravnava zlasti podnebne spremembe in vpliv teh sprememb na svetovni ravni. Sodelovanje med EESO in Mednarodno organizacijo dela (ILO) ter med EESO in Ekonomsko-socialnim svetom Združenih narodov bo ponujalo priložnosti za skupne študije učinkov podnebnih sprememb na svetovni ravni. To sodelovanje bo pokazalo tudi, kako bi lahko bili socialni partnerji in organizirana civilna družba aktivni udeleženci v boju proti podnebnim spremembam.

5.1

Spodbujanje ozaveščenosti državljanov o podnebnih spremembah in njihovih posledicah mora biti predvsem odgovornost lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti s podporo in pobudami na ravni EU. Ni ji treba predložiti vnaprej oblikovanih odgovorov, ampak mora uporabiti pristop od spodaj navzgor, ki državljane spodbuja, da predlagajo lastne rešitve.

5.2

Med organizacijami civilne družbe bodo pri vključevanju potrošnikov in spodbujanju aktivne vključenosti pomembne zlasti potrošniške organizacije. Potrošniki izvajajo oziroma lahko izvajajo velik pritisk na trg s proizvodi in storitvami, ki jih izberejo. Za Evropsko združenje potrošnikov bo to pravi izziv.

5.3

Socialni partnerji bodo imeli posebno odgovornost za analiziranje vpliva podnebnih sprememb na delovno življenje in predlaganje ustreznih strategij za omilitev ali prilagajanje. Socialna razsežnost boja proti podnebnim spremembam je ključna sestavina celotnih prizadevanj.

5.4

Uspešen boj proti podnebnim spremembam ne bo možen brez aktivne podpore in sodelovanja industrije in podjetij. Industrija ima lahko ključno vlogo pri vključevanju vprašanj podnebnih sprememb v načrtovanje, proizvodnjo, trženje in ocenjevanje. Industrija bi lahko imela korist od vključevanja več informacij o svojem prizadevanju proti podnebnim spremembam v svoja letna poročila. Aktivna udeležba pri obravnavi vprašanj podnebnih sprememb bi se lahko izkazala za uspešen marketinški koncept.

5.5

V razpravah o učinkih podnebnih sprememb več opazovalcev izraža podporo različnim oblikam davčnih ali drugih finančnih spodbud. Nobenega dvoma ni, da lahko dajo takšne spodbude zelo dobre rezultate. Vseeno jih je treba previdno uporabiti. Obdavčenje goriva za avtomobile bo na primer imelo negativne socialne posledice za ljudi na redko poseljenih območjih. Zaračunavanje avtomobilistom pri vstopu v mestna središča pozitivno vpliva na celotno stanje v prometu, vendar morajo tak sistem spremljati nove naložbe v javni prevoz. Sicer bo strošek ustvaril novo socialno-ekonomsko neravnovesje: tisti, ki si lahko privoščijo uporabo avtomobila, ga bodo še naprej uporabljali, medtem ko se bodo morali tisti, ki si tega ne morejo privoščiti, opreti na sisteme javnega prevoza, ki niso nujno najbolj učinkoviti.

5.6

Drugo pomembno sredstvo za ozaveščanje bi bila uvedba postopka okoljskega upravljanja, kot je EMAS (Sistem okoljskega ravnanja in presoje; Eco-Management and Audit Scheme), prostovoljni sistem, ustanovljen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 761/01, ki si prizadeva za priznavanje in nagraditev organizacij, ki upoštevajo več kot samo minimalne pravne zahteve in stalno izboljšujejo svoje okolju prijazno delovanje.

5.7

S pomočjo sistema EMAS posamezne organizacije in institucije preučujejo konkretne načine za merjenje in zmanjševanje okoljskih učinkov posameznih dejavnosti, na primer uporabe energije in materialov ter potovanj z osebnim avtomobilom, vlakom ali letalom.Evropski ekonomsko-socialni odbor bi lahko razmislil o uvedbi sistema EMAS, predvsem pa razmislil o možnosti izračuna emisij, ki jih povzročajo potovanja na seje, ter o uvedbi kompenzacijskih ukrepov (glej prilogo z nekaj začetnimi izračuni).

5.8

Razpravlja se tudi o predlogu pripisa prevoznih stroškov k celotnim stroškom za posamično postavko. S tem bi imeli potrošniki več osnovnih informacij pri izbiri ene od alternativnih možnosti.

6.1

Organizirana civilna družba je na evropski ravni obravnavala vprašanja trajnostnega razvoja vse od svetovnih konferenc v Riu in Johannesburgu.

6.2

Organizirana civilna družba ima edinstveno priložnost, da prevzame pomembno vlogo v predlaganem evropskem dialogu o podnebnih spremembah. Prispevek civilne družbe bi lahko osredotočili predvsem na 5 področij:

6.3

V skladu z izjavami Evropskega sveta je EESO vzpostavil interaktivno mrežo z vsemi ekonomskimi in socialnimi sveti v vseh državah članicah EU. Omrežje se zlasti osredotoča na lizbonsko strategijo.

6.4

EESO je naklonjen širitvi omrežja za vključitev vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami in odgovori Evrope na učinke teh sprememb.