1.

Ali sta v skladu z upoštevnimi določbami Direktive 2006/112/ES (1) [na področju odbitka DDV] in z načelom davčne nevtralnosti nacionalna razlaga in praksa, v skladu s katerima davčni organ ne prizna pravice [do odbitka DDV] v zvezi z ekonomsko transakcijo, izvedeno med strankama, na podlagi tega, da obliko pravnega razmerja med njima šteje za goljufivo (podjemna pogodba), saj daje pravico do odbitka, in v skladu s členom 1(7) [zakona o splošnem davčnem postopku] torej prerazvrsti dejavnost (v dejavnost posrednika), ki ne daje pravice do odbitka, saj meni, da je namen ravnanja strank davčno izogibanje glede na to, da ni nujno, da ima dejavnost, ki jo izvaja naslovnik računa, [to obliko poslovne dejavnosti], saj bi jo lahko opravljal tudi posrednik? Ali imajo v tem okviru kot pogoj za uporabo [odbitka DDV] davčni zavezanci davčno obveznost, da kot obliko ekonomske dejavnosti izberejo tisto, ki bo zanje pomenila večje davčno breme, ali pa pomeni zlorabo dejstvo, da v okviru uresničevanja pogodbene svobode, ki jo uživajo, in z nameni, ki nimajo ničesar skupnega z davčnim pravom, izberejo pogodbeno obliko ekonomske dejavnosti, ki jo izvajajo med seboj, ki ima tudi učinek, ki mu niso sledile, in sicer pravico do odbitka davka?

2.

Ali sta v skladu z upoštevnimi določbami Direktive 2006/112 [na področju odbitka DDV] in z načelom davčne nevtralnosti nacionalna razlaga in praksa, v skladu s katerima v primeru, če davčni zavezanec, ki želi uveljavljati pravico [do odbitka DDV] izpolnjuje materialne in formalne pogoje [za navedeni odbitek] in je sprejel zahtevane ukrepe pred sklenitvijo pogodbe, davčni organ ne prizna pravice do odbitka DDV, ker meni, da je vzpostavitev verige z ekonomskega vidika nepotrebna in torej pomeni zlorabo, saj podizvajalec, kljub temu da je sposoben opraviti storitve, te storitve zaupa drugim podizvajalcem iz razlogov, ki nimajo nič skupnega z davki, in ker je davčni zavezanec, ki želi izvajati pravico [do odbitka DDV], vedel, ko je sprejel naročilo, da bo njegov podizvajalec, ker nima kadrovskih in materialnih sredstev, opravil storitev s svojimi podizvajalci? Ali na odgovor vpliva dejstvo, da je davčni zavezanec oziroma da so njegovi podizvajalci v verigo vključili podizvajalca, s katerim so neposredno povezani ali s katerim jih povezuje osebna ali organizacijska vez (osebno poznanstvo, sorodstvena vez ali isti lastnik)?

3.

V primeru pritrdilnega odgovora na prejšnje vprašanje: ali je izpolnjena zahteva ugotovitve dejanskega stanja na podlagi objektivnih dejstev v primeru, v katerem davčni organ v postopku, v katerem meni, da je ekonomsko razmerje med davčnim zavezancem, ki želi uveljavljati pravico [do odbitka DDV], in njegovim podizvajalcem nerazumno in neutemeljeno, to dejstvo oprl samo na pričevanje enega dela zaposlenih podizvajalca, ne da bi v skladu z objektivnimi dejstvi ugotovil značilnosti ekonomske dejavnosti, ki je predmet pogodbe, njenih posebnih okoliščin in zadevnega ekonomskega okvira in ne da bi zaslišal direktorje davčnega zavezanca in podizvajalskih podjetij, ki so del verige, ki imajo pooblastila za odločanje, in ali je v tem primeru pomembno, ali so davčni zavezanec oziroma členi v verigi sposobni izvesti storitve, in ali je potrebno sodelovanje izvedenca v zvezi s tem?

4.

Ali sta v skladu z določbami Direktive 2006/112 in z načelom učinkovitosti nacionalna razlaga in praksa, v skladu s katerima davčni organ v primeru, v katerem so izpolnjeni materialni in formalni pogoji [za odbitek DDV] in so se sprejeli ukrepi, ki jih je mogoče [razumno] zahtevati, na podlagi okoliščin, ki v skladu s sodbami Sodišča ne utemeljujejo [zavrnitve odbitka DDV] in niso objektivne, šteje davčno goljufijo za dokazano in ne prizna pravice [do odbitka DDV], samo zato ker se te okoliščine pojavljajo skupaj pri dovolj visokem številu preiskovanih členov v odkriti verigi?