7.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 161/25

1.

Ali je treba okoljsko načelo „plača povzročitelj obremenitve“ iz člena 191(2) PDEU in iz člena 9(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (1) z dne 23. oktobra 2000, ki uvaja načelo povračila stroškov za storitve v zvezi z rabo vode, kot tudi ustrezno ekonomsko vrednotenje rabe vode razlagati tako, da nasprotujeta uvedbi nadomestila za uporabo celinskih voda za proizvodnjo energije, kakršno je to v sporu o glavni stvari, ki ne spodbuja učinkovite rabe vode niti ne določa mehanizmov za ohranjanje in zaščito javnih vodnih virov in katerega količinska opredelitev je popolnoma nepovezana z zmožnostjo povzročitve škode na javnih vodnih virih, saj temelji izključno na zmožnosti proizvajalcev, da ustvarjajo prihodek?

2.

Ali je dajatev, kot je nadomestilo za uporabo vode, ki je predmet postopka v glavni stvari, ki zadeva izključno hidroelektrarne, ki delujejo na povodjih, ki zajemajo več avtonomnih skupnosti, ne pa tudi proizvajalcev, ki so imetniki koncesij za povodja znotraj ene same avtonomne skupnosti, ter proizvajalce energije z vodno tehnologijo, ne pa tudi proizvajalcev energije z drugimi tehnologijami, skladna z načelom nediskriminacije operaterjev iz člena 3(1) Direktive 2009/72/ES z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2)?

3.

Ali je treba člen 107(1) PDEU treba razlagati tako, da gre za prepovedano državno pomoč pri dajatvi v obliki nadomestila za uporabo vode, kakršno je sporno, v škodo hidroelektrarn, ki delujejo na povodjih, ki zajemajo več avtonomnih skupnosti, in sicer zaradi uvedbe asimetrične obdavčitve na področju iste tehnologije glede na to, kje se elektrarna nahaja, plačilo tega nadomestila pa se ne zahteva od proizvajalcev energije iz drugih virov?