Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62017CA0635

    Zadeva C-635/17: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. marca 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank Den Haag zittingsplaats Haarlem – Nizozemska) – E./Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie (Predhodno odločanje — Območje svobode, varnosti in pravice — Politika priseljevanja — Pravica do združitve družine — Direktiva 2003/86/ES — Izključitve iz področja uporabe direktive — Člen 3(2)(c) — Izključitev oseb, ki so upravičene do subsidiarne zaščite — Razširitev pravice do združitve družine na navedene osebe z nacionalnim pravom — Pristojnost Sodišča — Člen 11(2) — Neobstoj uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju — Pojasnila, ki se ne štejejo za dovolj verjetna — Obveznost organov držav članic, da izvedejo dodatne poizvedbe — Meje)

    UL C 155, 6.5.2019, p. 8–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    6.5.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 155/8


    Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 13. marca 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Rechtbank Den Haag zittingsplaats Haarlem – Nizozemska) – E./Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

    (Zadeva C-635/17) (1)

    (Predhodno odločanje - Območje svobode, varnosti in pravice - Politika priseljevanja - Pravica do združitve družine - Direktiva 2003/86/ES - Izključitve iz področja uporabe direktive - Člen 3(2)(c) - Izključitev oseb, ki so upravičene do subsidiarne zaščite - Razširitev pravice do združitve družine na navedene osebe z nacionalnim pravom - Pristojnost Sodišča - Člen 11(2) - Neobstoj uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju - Pojasnila, ki se ne štejejo za dovolj verjetna - Obveznost organov držav članic, da izvedejo dodatne poizvedbe - Meje)

    (2019/C 155/10)

    Jezik postopka: nizozemščina

    Predložitveno sodišče

    Rechtbank Den Haag zittingsplaats Haarlem

    Stranki v postopku v glavni stvari

    Tožeča stranka: E.

    Tožena stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

    Izrek

    1.

    Sodišče Evropske unije je na podlagi člena 267 PDEU pristojno za razlago člena 11(2) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine v primeru, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem se mora predložitveno sodišče izreči o prošnji za združitev družine, ki jo vloži upravičenec do statusa subsidiarne zaščite, če se ta določba za tak primer uporablja neposredno in brezpogojno na podlagi nacionalnega prava.

    2.

    Člen 11(2) Direktive 2003/86 je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, v katerih je prošnjo za združitev družine vložila sponzorka, ki je upravičena do statusa subsidiarne zaščite, in sicer za mladoletno osebo, katere teta je in katere skrbnica naj bi bila ter ki kot begunec brez družinskih vezi prebiva v tretji državi, nasprotuje temu, da se ta prošnja zavrne zgolj zato, ker sponzorka ni predložila uradnih listinskih dokazov o smrti bioloških staršev mladoletne osebe in s tem o dejanskem družinskem razmerju s to osebo ter ker so pristojni organi menili, da pojasnilo, ki ga je sponzorka navedla, da bi utemeljila, zakaj takih dokazov ni mogla predložiti, ni verjetno zgolj na podlagi splošnih informacij, ki so na voljo glede razmer v državi izvora, ne da bi upoštevali konkreten položaj sponzorke in mladoletne osebe ter posebne težave, v katerih sta se ti po svojih navedbah znašli pred begom iz svoje države izvora in po njem.


    (1)  UL C 63, 19.2.2018.


    Top