This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62014CN0124
Case C-124/14: Action brought on 17 March 2014 — European Commission v Italian Republic
Zadeva C-124/14: Tožba, vložena 17. marca 2014 – Evropska komisija proti Italijanski republiki
Zadeva C-124/14: Tožba, vložena 17. marca 2014 – Evropska komisija proti Italijanski republiki
UL C 175, 10.6.2014, p. 22–23
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
10.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 175/22 |
Tožba, vložena 17. marca 2014 – Evropska komisija proti Italijanski republiki
(Zadeva C-124/14)
2014/C 175/27
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Cattabriga in M. van Beek, agenta)
Tožena stranka: Italijanska republika
Predloga tožeče stranke
— |
Ugotovi naj se, da Italijanska republika ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 3, 6 in 17(2) Direktive 2003/88/ES (1) s tem, ko je „vodilne“ zaposlene (to je zdravnike) Nacionalne zdravstvene službe prikrajšala za pravico do povprečnega tedenskega najdaljšega delovnega časa v obsegu 48 ur, celotno zdravstveno osebje tega urada pa za pravico do dnevnega počitka v obsegu enajst zaporednih ur, ne da bi jim zagotovila ustrezni nadomestni počitek; |
— |
Italijanski republiki naj se naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Člena 3 in 6 Direktive 2003/88/ES določata, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, zato da ima vsak zaposleni v 24-urnem časovnem obdobju čas za počitek v skupnem obsegu 11 zaporednih ur, po drugi strani pa ne smejo preseči povprečnega delovnega časa v obdobju 7 dni, vključno z nadurami. Izjeme od teh določb sicer niso popolnoma izključene, vendar zanje veljajo prav posebni pogoji.
Pri prenosu Direktive 2003/88 je italijanski zakonodajalec kršil te določbe s tem, ko je vse „vodilne“ zdravnike Nacionalne zdravstvene službe izključil iz področja uporabe predpisov o povprečnem tedenskem najdaljšem delovnem času, vse zdravstvene delavce te službe pa izključil iz področja uporabe pravil o dnevnem počitku.
Komisija zlasti ugotavlja, da so v Italiji, prvič, vsi zdravniki, ki so zaposleni pri Nacionalni zdravstveni službi, na podlagi predpisov, ki se nanašajo na to službo, in kolektivnih pogodb, uradno uvrščeni med „vodilne“, ne da bi glede na lasten delovni čas imeli posebne pravice vodilnih ali pravico do samostojnega določanja. Drugič, italijanski organi niso uspeli dokazati, da bi zdravstveno osebje Nacionalne zdravstvene službe, četudi izključeno od pravice do enajstih zaporednih ur dnevnega počitka, bi neposredno po izteku delovnega časa v vsakem primeru lahko zahtevali primerni nadomestni počitek.
(1) Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).