Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Prostovoljci – državljani gradijo prihodnost Evrope

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 152/04)

Poročevalec:

Krzysztof PATER

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	Člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	24. 11. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 12. 2021
Plenarno zasedanje št.	565
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	214/3/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da bi se morali oblikovalci politike v razpravi o prihodnosti Evrope zavedati, da prihodnosti Evrope ne bodo oblikovali le politiki in institucije, vključno z organizacijami civilne družbe, temveč tudi več milijonov državljanov – prostovoljcev, ki svoj čas in energijo vsakodnevno namenjajo temu, da solidarno delujejo za skupno dobro znotraj in zunaj organizacij civilne družbe.

1.2

V prostovoljstvo je vključenih več milijonov državljanov Evropske unije, ki delujejo iz solidarnosti do drugih, in sicer kot posamezniki ali v okviru organiziranih struktur (neformalnih in formalnih). To gibanje potrebuje sistematično in premišljeno podporo na ravni EU in držav članic, saj je njegov vpliv na družbeni razvoj mnogo večji od morebitnih stroškov. EESO si želi, da se v prihodnjih letih dosežejo pozitivne kakovostne spremembe te podpore, ki bi bolje izražale vrednost prostovoljcev za prihodnost Evrope.

1.3

EESO poziva Evropsko komisijo, naj sprejme ukrepe za razglasitev leta 2025 za evropsko leto prostovoljcev, saj bi to pomenilo: — način za poklon milijonom prostovoljcev, ki so dokazali svojo pomembno družbeno vlogo, zlasti v zadnjih mesecih s svojim delom v boju proti posledicam pandemije; — način za nadaljnje promoviranje ideje prostovoljstva v družbah držav članic, za spodbujanje več ljudi k prostovoljstvu in za dokazovanje, da je to vključujoča, univerzalna dejavnost, ki združuje ljudi iz vseh skupin in okolij ne glede na njihovo starost in mesto v družbi; — priložnost za izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja med organi držav članic o pravnih in političnih instrumentih za podporo dejavnosti prostovoljcev; — navdih za Evropsko komisijo, da razširi in ustvari nove programe za prostovoljce vseh starosti; — način za spodbujanje razumevanja ključnih projektov za prihodnost Evrope in njenih državljanov, zagotavljanje objektivnih podatkov in dejstev ter boj proti lažnim in pristranskim informacijam.

1.4

Dejavnost prostovoljcev ima realno ekonomsko vrednost, ki v mnogih državah znaša več kot 2 % BDP. Na številnih družbenih področjih so prostovoljci potrebni za zagotavljanje osnovnih potreb državljanov, vključno z njihovo varnostjo, poleg tega pa imajo ključno vlogo pri izvajanju vseh ciljev trajnostnega razvoja OZN. Prostovoljci so prisotni v vseh družbenih in starostnih skupinah, zato po mnenju EESO ni smiselno, da bi programe za podporo prostovoljcem, ki potekajo na ravni EU in ki jih financira EU, omejevali le na mlade.

1.5

Po mnenju, sprejetem leta 2013 (1), EESO ponovno poziva Evropsko komisijo, naj sprejme odločne ukrepe za pripravo podrobnih pravil, ki bodo omogočala zbiranje primerljivih podatkov o prostovoljski dejavnosti iz vseh držav članic, pri čemer poudarja, da brez zanesljivih podatkov ni mogoče izvajati učinkovite politike na nobenem področju.

2.   Koncept prostovoljstva

2.1

Uradne opredelitve pojma „prostovoljstvo“ v EU ni, vendar se na splošno razume, da pojem zajema vse oblike prostovoljskih dejavnosti, formalnih ali neformalnih, ki jih izvaja oseba po lastni izbiri in ne zaradi finančnega dobička in ki prispevajo k skupnemu dobremu.

2.2

Opredelitev prostovoljskega dela, ki jo je leta 2011 objavila Mednarodna organizacija dela (MOD) v svojem priročniku o merjenju prostovoljskega dela, je v skladu s splošnim razumevanjem prostovoljstva. Po tej opredelitvi prostovoljsko delo pomeni neplačano neobvezno delo, tj. čas, ki ga posamezniki – ne da bi bili za to plačani – posvetijo dejavnostim, ki se izvajajo v okviru organizacije ali neposredno in so namenjene drugim osebam zunaj njihovega gospodinjstva (2). Ta opredelitev se lahko uporablja v mednarodnih primerjalnih raziskavah za merjenje formalnega prostovoljstva (pogosto opisanega kot posredno prostovoljsko delo) in neformalnega prostovoljstva (ki ga MOD imenuje neposredno prostovoljsko delo (3)) v različnih kulturnih in pravnih sistemih. EESO poudarja, da bi morala resolucija o statistiki dela, zaposlovanja in premajhne izkoriščenosti delovne sile, ki je bila sprejeta na 19. mednarodni konferenci statistikov dela MOD oktobra 2013 (4) (resolucija vključuje novo opredelitev dela, ki ločuje med plačanim in neplačanim delom, ter spremembe glede zbiranja podatkov o delu), izboljšati sposobnost merjenja prostovoljstva ločeno od drugih oblik neplačanega dela, kot je skrb za osebe v lastnem gospodinjstvu.

2.3

Analize prostovoljstva zelo pogosto temeljijo na razlikovanju med formalnim in neformalnim prostovoljstvom. Formalno prostovoljstvo, ki obsega dejavnosti v organizacijskih okvirih, zajema ljudi, ki delujejo v organiziranih (strukturiranih) telesih, kot so nevladne organizacije, klubi ali javne ustanove. Neformalno prostovoljstvo pomeni neplačano pomoč, ki jo posamezniki zagotavljajo drugim ljudem zunaj lastnega gospodinjstva ali ožje družine, vendar ne v okviru formalne organizacije. EESO obžaluje, da posamezniki, ki ponujajo pomoč, prejemniki njihovega prostovoljskega dela ali pravni okviri za prostovoljstvo v nekaterih državah članicah EU neformalnega prostovoljstva pogosto ne priznavajo za prostovoljstvo. To je eden od razlogov, zakaj je vloga prostovoljcev zdaj podcenjena.

2.4

Prostovoljstvo lahko poteka občasno, v povezavi z dogodkom ali pomočjo pri nesrečah, npr. po požaru ali poplavah, lahko pa pomeni tudi stalnejšo zavezo. Izvaja se lahko v sektorjih, povezanih z ljudmi, npr. na področju socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja, športa itd., ali pa v okviru okoljskih in infrastrukturnih projektov, kot sta zaščita in obnova naravnih virov ali vzdrževanje javnih vrtov. Tudi na teh področjih se lahko izvaja občasno prostovoljstvo, vendar ti sektorji temeljijo na stalnejših prostovoljcih.

2.5

EESO poudarja, da bi morali pravni okviri za prostovoljstvo v Evropi podpirati in spodbujati kakovostno prostovoljstvo ter ne bi smeli ustvarjati nepotrebnih ovir zanj. Zahteve, kot so zavarovanje prostovoljcev, dogovori o prostovoljstvu in preverjanje kazenskih evidenc, je treba skrbno izvajati, ob tem pa upoštevati kakovost in dostop kot vodilni načeli.

2.6

V mnenju iz leta 2013 je EESO poudaril: „Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov o prostovoljstvu ni mogoče izvesti analize, h kateri so pozvali Evropska komisija, Parlament, Evropski svet ali EESO. Ravno tako trenutno ni mogoče zanesljivo oceniti gospodarskega pomena prostovoljstva ali njegovega prispevka k politikam EU. Nemogoče je izmeriti čas, namenjen prostovoljskemu delu, ali opredeliti njegovo denarno vrednost, s tem pa oceniti njegov obseg z vidika splošnih ekonomskih kazalnikov, kot sta zaposlenost na nacionalni ravni (število zaposlenih v nacionalnem gospodarstvu) ali BDP.“ EESO je pozval tudi k pripravljalnemu delu, s katerim bi bilo treba na podlagi okvirnega predloga MOD oblikovati podrobna pravila za izvajanje raziskav v EU. Obžaluje, da od takrat ni bil dosežen napredek pri vzpostavitvi skupnega sistema za merjenje vrednosti prostovoljstva v Evropi. Odbor zato ponovno poziva Evropsko komisijo, naj odločno ukrepa za izvajanje priporočil EESO, pri čemer poudarja, da brez zanesljivih podatkov ni mogoče izvajati učinkovite politike na nobenem področju.

2.6.1

EESO poudarja, da bi z boljšim zbiranjem podatkov, ki bi presegali BDP in ekonomsko vrednost ter bi vključevali na primer tudi čas, namenjen prostovoljstvu, starost in spol prostovoljcev, področja dejavnosti in splošno dodano vrednost za družbo, kot so kazalniki zdravja in blaginje, kakovosti življenja in socialne kohezije, zagotovili vsesplošno korist.

2.6.2

Le nekaj nacionalnih statističnih uradov je začelo in izvedlo raziskave prostovoljskega dela po metodologiji MOD, Poljska pa je edina država, katere nacionalni statistični urad je take raziskave izvedel že dvakrat, in sicer v letih 2011 in 2016, naslednjo študijo pa načrtuje v začetku leta 2022. V študiji iz leta 2011 je izračunal, da je vrednost prostovoljskega dela približno 2,8 % BDP (5), v študiji iz leta 2016 pa je bila ta vrednost okoli 1,2 % BDP (6). Tako velika razlika je posledica nekaterih sprememb v metodologiji. Eden od razlogov je bilo dejstvo, da so leta 2011 vprašanja vključevala prostovoljsko dejavnost, ki jo je anketiranec opravljal v korist družinskih članov, medtem ko je živel v drugem gospodinjstvu, leta 2016 pa ta dejavnost ni bila upoštevana. Drugi razlog je bil, da so se leta 2011 vprašanja nanašala na dejavnost v celotnem letu 2010, leta 2016 pa je bilo upoštevano le prostovoljsko delo, ki je bilo opravljeno v štiritedenskem obdobju v prvem četrtletju neposredno pred raziskavo. Ta primer jasno kaže, da ni mogoče pridobiti primerljivih podatkov brez razvoja skupne metodologije na ravni EU, ki ga je začel Eurostat.

2.7

Prostovoljstvo ima kot eden najvidnejših izrazov solidarnosti vrednost za posameznike, skupnosti, okolje, gospodarstvo in družbo nasploh. Spodbuja in olajšuje socialno vključenost, ustvarja socialni kapital ter ima preoblikovalni učinek na družbo. Razvoj uspešne civilne družbe z angažiranimi prostovoljci lahko ponudi ustvarjalne in inovativne rešitve za skupne izzive. Prostovoljstvo prispeva h gospodarski rasti, zato si zasluži posebno in ciljno merjenje tako z vidika gospodarskega kot socialnega kapitala. Prav tako ima čedalje večjo vlogo pri varovanju okolja in je ključni vir učenja za mnoge prostovoljce. Glede na to bi morale javne politike, ob tem ko so neposredno usmerjene v podporo prostovoljcem, izražati tudi potrebo po podporni infrastrukturi za prostovoljstvo z zadostnimi in ustreznimi sredstvi za podporne ukrepe, kot so stroški usposabljanja in zavarovanja.

3.   Prostovoljske dejavnosti na ravni EU

3.1

EESO obžaluje, da je prostovoljstvo po koncu evropskega leta prostovoljstva 2011 začelo postopoma izginjati z evropske agende. V uradnih dokumentih se je pojavilo le občasno – med oblikovanjem Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč in evropske solidarnostne enote ter kot prednostna tema v programu Evropa za državljane.

3.2

EESO poudarja, da je bilo v državah članicah izvedenih le malo raziskav o prostovoljstvu. Te so zajemale različne vidike prostovoljstva (na primer stopnjo sodelovanja v prostovoljstvu, demografski profil in motivacijo sodelujočih). Zaradi nedoslednosti v metodoloških pristopih, vključno s samim obsegom opredelitve prostovoljstva in razlikami v datumih raziskav, teh raziskav ni mogoče uporabiti za analizo na ravni EU. Poročilo, ki ga je leta 2010 na zahtevo Evropske komisije pripravilo svetovalno podjetje GHK (7), je kljub omejitvam v smislu primerljivosti podatkov še vedno najnovejši razpoložljiv obsežen in dragocen vir podatkov.

3.2.1

Poročilo GHK kaže, da je 22–23 % državljanov EU, starejših od 15 let, sodelovalo pri prostovoljstvu, opredeljenem kot dejavnost, ki jo oseba opravlja po lastni svobodni volji, predvsem v nevladni organizaciji z neprofitnim namenom.

3.2.2

Hkrati je poročilo pokazalo, da zaradi metodoloških razlik rezultati pogosto lahko odstopajo celo za 30 do 40 odstotnih točk.

3.3

Namenski modul Socialna/kulturna udeležba in materialna prikrajšanost (8), ki je bil leta 2015 dodan letni raziskavi Eurostata o dohodkih in življenjskih pogojih, je vseboval nekaj vprašanj o prostovoljskih dejavnostih. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz te raziskave, se ocenjuje, da je bilo približno 18,9 % državljanov EU vključenih v formalno prostovoljstvo in približno 22,5 % v neformalno prostovoljstvo, kar je podobna udeležba državljanov EU kot v poročilu GHK.

3.4

Raziskava Flash Eurobarometer z naslovom Evropska mladina, ki je bila objavljena aprila 2015 (9), vsebuje najnovejše razpoložljive podatke o dejavnosti mladih državljanov EU, starih od 15 do 30 let. EESO ugotavlja, da podobnosti med podatki o mladih v tej študiji in podatki o vseh odraslih državljanih EU iz drugih študij jasno kažejo, da so vse starostne skupine enako vključene v prostovoljstvo.

3.4.1

Glede na raziskavo Evropska mladina je bilo 25 % mladih v EU v zadnjih 12 mesecih vključenih v organizirano prostovoljsko dejavnost, vendar se ta delež med posameznimi državami precej razlikuje (od 10 % do 42 %).

3.4.2

V isti raziskavi je tudi ugotovljeno, da se prostovoljske dejavnosti, v katerih sodelujejo mladi, osredotočajo na dve glavni področji: dobrodelnost, humanitarna in razvojna pomoč (44 %) ter izobraževanje, usposabljanje in šport (40 %). To so tudi najpogostejše prostovoljske dejavnosti mladih v vsaki posamezni državi članici.

3.4.3

Triindevetdeset odstotkov anketirancev je navedlo, da nikoli niso opravljali prostovoljskega dela v tujini.

3.4.4

Nova evropska solidarnostna enota, ki zdaj vključuje prostovoljstvo na področju humanitarne pomoči (prej je to pokrivala Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč), bi morala biti dovolj obsežna in široka, da bi prek nje v prostovoljstvu sodelovalo več mladih, zlasti v drugih državah, znotraj in zunaj programa. Za dosego tega cilja je treba zagotoviti potrebna sredstva. Prav tako je treba proučiti možnost razširitve programa, da bi ta podpiral sodelovanje v prostovoljstvu med starejšimi od 30 let, ali pa je treba zagotoviti dodatna sredstva EU za razvoj vzporednega programa brez starostne omejitve.

3.5

Januarja 2021 je Evropska komisija objavila Zeleno knjigo o staranju, v kateri je poudarila, da veliko starejših še vedno dejavno in dragoceno prispeva k družbi in gospodarstvu, pri čemer je 20 % posameznikov, starih od 65 do 74 let, vključenih v formalno prostovoljstvo, posamezniki, starejši od 75 let, pa tudi dejavno sodelujejo, kolikor jim to dopušča zdravje.

3.6.

Septembra 2020 je Svet Evropske unije objavil končne sklepe z naslovom Človekove pravice, participacija in dobro počutje starejših v dobi digitalizacije (10), v katerih je med drugim pozval Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi digitalne platforme o participaciji in prostovoljstvu po koncu delovnega življenja.

3.6.1

Na taki platformi bi lahko starejši dobili informacije o sodelovanju v prostovoljskih dejavnostih zunaj svojih domačih držav. Prav tako bi se lahko lokalne oblasti in drugi akterji na njej seznanili, kako vključevati starejše ljudi v prostovoljstvo, ljudje, ki želijo najti možnosti za prostovoljstvo, primerne za starejše po vsej Evropi, pa bi dobili smernice in informacije.

3.6.2

EESO odločno podpira vzpostavitev take platforme, s katero bi povezali obstoječe platforme in se izognili podvajanju prizadevanj, hkrati pa poudarja, da ima prostovoljska dejavnost starejših pomembno vlogo tako za tiste, ki jih prostovoljci s svojo dejavnostjo podpirajo, kot za same prostovoljce, saj jim omogoča, da ostanejo dejavni zunaj zaposlitvenega okvira, kar zelo pozitivno vpliva na njihovo duševno in telesno počutje.

3.6.3

EESO poudarja, da bi morali evropska solidarnostna enota za mlade in predlagana platforma za podporo starejšim prostovoljcem zagotoviti podlago za celovitejšo in medsektorsko evropsko politiko prostovoljstva, s katero bi spodbujali solidarnost in odgovornost za ljudi in med ljudmi vseh starosti, ki prostovoljno prispevajo k prihodnosti Evrope, temelječe na solidarnosti in evropskih vrednotah.

3.6.4

EESO priporoča, da ta platforma postopoma začne zajemati širše starostne skupine prostovoljcev in da jo spremljajo večja prizadevanja za zmanjšanje ovir za čezmejno prostovoljstvo, kot so izguba pravic iz javnih sredstev in do podpore ter pravice do prebivanja in s tem povezanih ureditev, kot je dostop do pogodb o mobilni telefoniji in internetni povezavi.

3.7

Številni prostovoljci po vsej Evropi se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so v skladu z dolgoletnimi projekti Evropske komisije na ravni EU (ti so bistvenega pomena za prihodnost Evrope in se na primer nanašajo na cepljenje, digitalizacijo, podnebna vprašanja, finančne reforme, jedrsko razpravo, reforme dela itd.). Ker morajo državljani nepristransko in na podlagi podatkov razumeti ključne predloge institucij EU, preden jih lahko podprejo, EESO poziva Evropsko komisijo, naj dejavno podpre dejavnosti prostovoljcev, s katerimi je mogoče pridobiti podporo državljanov za ključne projekte EU, vključno z zmanjšanjem tveganja lažnih in pristranskih informacij.

3.8

Povečanje financiranja projektov s pavšalnimi stopnjami in pavšalnimi zneski naj bi omogočilo, da se pri nepovratnih sredstvih EU prispevek prostovoljcev prizna kot sofinanciranje. Vendar to v praksi ne deluje dobro, saj časa, ki ga prispevajo prostovoljci, na splošno ni mogoče vključiti v računovodske izkaze organizacije. Poleg tega številne agencije, ki upravljajo nepovratna sredstva EU, zahtevajo, da se potrdila o plačilu zagotovijo za celotne zneske plačil po pavšalnih stopnjah in v pavšalnih zneskih, kar je v nasprotju z namenom in duhom pristopa financiranja kot metode izračuna. V zvezi s tem EESO ponavlja svoje pozive iz mnenj, sprejetih v letih 2006 (11) in 2013 (12), ter obžaluje, da še niso bili v celoti upoštevani. EESO ugotavlja, da ima Svet Evrope v svojih programih financiranja vgrajen mehanizem, da se čas, namenjen prostovoljstvu, šteje kot sofinanciranje pri nepovratnih sredstvih.

3.9

EESO odločno podpira natečaj za evropsko prestolnico prostovoljstva (13), ki ga je Evropski center prostovoljcev uvedel leta 2013 kot del dediščine evropskega leta prostovoljstva 2011 ter ki povezuje lokalne politike in prakse prostovoljstva z evropskim okoljem ter evropskimi vrednotami in okviri politik. EESO poziva, naj pobudo spodbujajo in podpirajo vse institucije EU, vendar mora biti poseben poudarek namenjen tudi podnacionalni ravni kot načinu približevanja državljanov oblikovalcem politik EU in za dokazovanje podpore EU solidarnostnim dejavnostim in dejavnim državljanom, ki prispevajo k prihodnosti Evrope. Evropsko komisijo poziva, naj dejavno podpira razširjanje dobrih praks v javnih politikah, ki podpirajo prostovoljske dejavnosti na lokalni ravni, s posebnim poudarkom na primerih občin, ki so bile kandidatke in zmagovalke na natečaju za evropsko prestolnico prostovoljstva.

4.   Trendi v prostovoljski dejavnosti

4.1

EESO poudarja, da bodo stalne demografske spremembe v prihodnjih letih vplivale na dejavnost prostovoljcev.

4.1.1

Prebivalstvo v Evropi se stara, rodnost pa se zmanjšuje. To pomeni, da je na voljo več usposobljenih prostovoljcev za dlje časa, je pa tudi več starejših, ki potrebujejo podporo prostovoljcev, saj živijo dlje. Vendar zaradi zmanjševanja rodnosti mlajši morda ne bodo na voljo za prostovoljstvo, zato bo potrebnih več vrstniških projektov za odrasle in starejše prostovoljce.

4.1.2

Evropa ima čedalje bolj raznoliko in spreminjajoče se prebivalstvo, zato bo treba narediti več, da bi zagotovili socialno vključenost. Države članice vsega tega ne morejo financirati iz javnih sredstev, pa tudi če bi imele sredstva, pri tem ne gre le za denar. Za resnično vključevanje je potreben bolj človeški in solidarnosten pristop s prostovoljci, ki delujejo iz medsebojne solidarnosti. Boj proti osamljenosti in zagotavljanje podpore v obliki socialnih storitev je zahtevnejša naloga, če so družine bolj razpršene znotraj držav in po celotni Evropi. EESO meni, da bi morali biti javni organi na ravni EU, držav članic in na lokalni ravni pripravljeni na to ter da mora proces vključevati ustvarjanje ugodnih pogojev za širitev prostovoljskih dejavnosti.

4.1.3

V državah članicah se pobere manj davkov in javni proračuni se zmanjšujejo, povpraševanje po storitvah pa se povečuje. Zaradi večje neenakosti in revščine se povečujejo potrebe prebivalstva, to pa je v nasprotju z zmanjšanjem financiranja organizacij civilne družbe, ki bi lahko – s podporo prostovoljcev – močno izboljšale položaj posameznih državljanov in družin. EESO opozarja, da bi bilo treba doseči večjo uravnoteženost.

4.2

EESO poudarja, da lahko stalne spremembe v življenjskem slogu in vrstah dejavnosti, ki človeku dajejo priznanje v družbi, ali potreba po razvijanju novih spretnosti in znanj, ki bi lahko bili poklicno koristni za mlajše generacije, povzročijo neskladje med zanimanjem državljanov za prostovoljstvo in dejanskimi priložnostmi zanj. Obseg prostovoljstva se zato lahko kljub velikemu „povpraševanju in ponudbi“ zmanjša. Ta pojav je treba stalno spremljati, da bi lahko pravočasno prilagodili javne politike.

4.3

Splošno je opazen premik od tradicionalnega, rednega in dolgoročnega prostovoljstva, ki temelji na načrtovanih in dolgoročnejših zavezah, na občasno prostovoljstvo. Številni prostovoljci so pripravljeni izvajati občasne dejavnosti, tudi za enkratne dogodke, ne želijo pa prevzeti dolgoročnih osebnih obveznosti. Ta trend se izraža v porasti „volunturizma“, ko ljudje potujejo izrecno zaradi prostovoljstva ali izkoristijo priložnosti za prostovoljsko delo med počitnicami. Zelo je treba paziti, da je tovrstno prostovoljstvo povezano z resničnimi družbenimi potrebami. V okoliščinah, ko bi lahko prostovoljstvo naredilo več škode kot koristi, npr. v institucionalnih okoljih z otroki ali drugimi ranljivimi osebami (kot so sirotišnice), bi ga bilo treba prepovedati.

4.4

Še en trend, opažen v zadnjih letih, je pojav posrednikov, kot so socialne ali izobraževalne ustanove, verske organizacije, organizatorji družinskega prostovoljstva, lokalni prostovoljski centri ali prostovoljsko delo v okviru podjetja (korporativno prostovoljstvo). Taki posredniki prostovoljcem pomagajo najti možnosti za dejavnosti in iščejo organizacije, pri katerih bodo prostovoljci lahko neposredno začeli delati. To zagotavlja podporo ljudem, ki iščejo priložnost za začetek prostovoljske dejavnosti. Vendar obstaja tveganje, da bi lahko dejavnosti teh posrednikov negativno vplivale na dojemanje prostovoljstva v družbi – zlasti če njihove dejavnosti na primer postanejo komercialne narave.

4.5

Napredek na področju spletnih zmogljivosti in družbenih medijev državljanom omogoča lažjo samoorganizacijo za priložnostno prostovoljsko delo. S tem so državljanom različne priložnosti za prostovoljstvo hitreje dostopne, pri čemer spletne platforme ustrezno povezujejo ponudbo s povpraševanjem. Hiter razvoj novih tehnologij je omogočil širitev novih oblik prostovoljstva, na primer spletnega prostovoljstva, ki ni odvisno od določenega časa in lokacije ter ga je mogoče izvajati na katerem koli kraju, kjer ima prostovoljec spletni dostop in napravo za povezavo.

4.5.1

Vendar EESO poudarja, da je treba paziti, da iz prostovoljstva ne izključimo tistih, ki nimajo spletnega dostopa.

4.5.2

EESO poudarja, da morajo pravni okviri za prostovoljstvo v državah članicah slediti tem spremembam in zagotoviti, na primer v zvezi z varstvom podatkov, da so ranljive osebe še naprej zaščitene in da so prostovoljci ustrezno usposobljeni, tudi v primeru neformalnega ali priložnostnega prostovoljstva. Oblikovalci politik ne bi smeli misliti, da ni potrebe po financiranju organizacij, ki zagotavljajo podporo in infrastrukturo za prostovoljstvo, če se lahko ljudje samoorganizirajo na spletu.

4.6

EESO meni, da je potrebno večje medsektorsko sodelovanje med socialnimi partnerji v okviru korporativnega prostovoljstva. Za doseganje največjega učinka bi se morali delodajalci in zaposleni povezati z organizacijami civilne družbe, ki imajo strokovno znanje na področju in/ali za namen, ki ga želijo podpreti, in ne da sami neposredno poskušajo izvajati prostovoljske programe.

4.7

EESO priznava, da „volunturizem“ v Evropi narašča in da bi bilo treba to panogo urediti, če želimo zaščititi integriteto prostovoljstva, potencialne prostovoljce in lokalne skupnosti.

4.8

V raziskavi Eurobarometer (14) je 54 % anketiranih mladih navedlo, da pri svojih prostovoljskih dejavnostih niso imeli nobenih stroškov, 28 % jih je navedlo, da so imeli stroške, vendar niso prejeli nobenih prispevkov, 16 % pa jih je imelo stroške in so prejeli prispevke za te stroške. Te podatke morajo upoštevati prejemniki ali koordinatorji dela prostovoljcev, da stroški ne bi postali ovira, ki bi omejevala vključevanje mladih. EESO poudarja pomen povračila tudi majhnih stroškov prostovoljcem in pričakuje, da bodo nacionalne in lokalne oblasti v državah članicah spodbujale in podpirale ta pristop brez kakršnih koli neugodnih davčnih posledic za prostovoljce ali ustrezne organizacije.

4.9

V pravnih okvirih ter pri pravnih in varnostnih zahtevah za prostovoljce in prejemnike njihovega dela po vsej Evropi se pojavljajo nedoslednosti. EESO poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za racionalizacijo sistema, s čimer bi zagotovili varnost in korist za vse. Zavarovanje civilne odgovornosti prostovoljcev bi moralo biti na voljo na zavarovalniškem trgu v vseh državah, za kritje stroškov pa bi bilo treba vzpostaviti podporo vlade in/ali fundacij. Predložitev izpiska iz kazenske evidence za prostovoljce, ki delajo z otroki ali ranljivimi osebami, bi morala biti obvezna v vsaki državi članici, potencialni prostovoljci pa bi morali imeti možnost za enostavno in cenovno ugodno pridobitev takega izpiska. EESO poziva vse države članice k izvajanju teh rešitev in poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja najboljše prakse na tem področju. Take dejavnosti bodo spodbujale tudi čezmejno prostovoljstvo.

4.10

EESO meni, da mlajši kot so posamezniki, ki se lahko vključijo v prostovoljstvo, večja je verjetnost, da bodo ti postali socialno vključeni in angažirani odrasli, ki bodo prispevali k prihodnosti Evrope. Spodbujati je treba pobude, kot so programi učenja prek dela v splošno korist v šolah in družinsko prostovoljstvo. Po potrebi bi bilo treba prilagoditi zakonske okvire, da bi omogočili prostovoljstvo tudi mlajšim in otrokom. V tem procesu imajo zelo pomembno vlogo mladinske organizacije, ki bi zato morale imeti ustrezno in zadostno podporo javnih organov.

5.   Vloga prostovoljcev v skupnosti

5.1

Ni dvoma, da prostovoljci ustvarjajo znatno ekonomsko, okoljsko in družbeno vrednost. V neprofitnih organizacijah so prostovoljci pogosto bistveni za učinkovito izvajanje nalog, saj so eden od najpomembnejših virov teh organizacij. Zunanji svet jih pogosto prepozna kot simbol dejavnosti takih subjektov. Za mnoge, zlasti mlade, je prostovoljstvo nekaj posebnega. Pogosto gre za prvo dejavnost, v kateri se lahko odzovejo na resnične družbene potrebe in lahko hitro vidijo učinke svojih dejanj kot angažirani državljani, kar znatno zmanjša tveganje za socialno izključenost.

5.2

V mnogih primerih je za državljane v pravnem smislu čedalje težje, da se organizirajo v zvezi z vprašanji skupnega interesa in vključijo posameznike kot prostovoljce, ki prispevajo k družbi, ne da bi si prizadevali za osebno korist. Zagotoviti je treba pravico do združevanja in javnega financiranja ter podporo organizacijam civilne družbe. EESO poudarja, da javno financiranje organizacij civilne družbe ne prispeva pomembno le k njihovi funkciji in vlogi v družbi, temveč tudi k ohranjanju njihove neodvisnosti in sposobnosti zagotavljanja notranjih demokratičnih procesov, ki omogočajo priznavanje in zastopanje želja njihovih članov brez zunanjega poseganja.

5.2.1

Dobro delujoča civilna družba je znak zdrave demokracije in močno prispeva h kakovosti življenja ter miru in stabilnosti. Participativna demokracija dopolnjuje predstavniško in je ne ogroža.

5.2.2

V primeru organizacij, ki usklajujejo dejavnosti prostovoljcev, javno financiranje s posebnim mehanizmom vzvoda omogoča, da se pridobijo veliko večje koristi za družbo, tj. koristi, ki imajo realno ekonomsko vrednost.

5.3

Posamezniki v Evropi se zdaj čedalje pogosteje zavežejo kratkoročnim prostovoljskim dejavnostim, pogosto z jasno osebno koristjo, npr. opravljajo prostovoljsko delo na festivalu ali koncertu, ne pa da bi se dolgoročno zavezali reševanju ugotovljenih družbenih potreb. EESO želi, da bi oblikovalci politike naredili več za spodbujanje dodane vrednosti prostovoljstva kot socialnega kapitala in ne le kot osebne priložnosti ali mehanizma za prihranek pri stroških za človeške vire. Javni organi morajo prostovoljcem in organizacijam, ki podpirajo njihove dejavnosti, pomagati bolje pokazati njihovo vrednost in vpliv, da bodo lahko še naprej privabljali prostovoljce, saj imajo državljani čedalje večjo izbiro možnosti, kako preživljati prosti čas.

5.4

Med pandemijo COVID-19 so številni oblikovalci politik in državljani nasploh lahko videli poseben potencial in dejanski vpliv prostovoljstva – tako strukturiranih dejavnosti, ki so jih usklajevale javne ustanove ali organizacije, kot posameznih priložnostnih dejavnosti, ki so se izvajale spontano na podlagi želje po pomoči. EESO se je več sto tisoč prostovoljcem po vsej Evropi, ki so leta 2020 pomagali ljudem v stiski zaradi pandemije, poklonil z nagrado za solidarnost civilne družbe (15), ki jo je podelil organizacijam in posameznikom, ki so sodelovali v prostovoljskih dejavnostih, povezanih s posledicami pandemije COVID-19.

5.5

Delavci z manj rednim delovnim časom in manj stabilnim delovnim življenjem se težje dolgoročno zavežejo prostovoljstvu. Delavci v trgovinah na primer, ki le 24 ur prej izvedo, kdaj bodo morali delati, se izredno težko zavežejo prostovoljstvu. To med drugim velja tudi za številne delavce na poziv. EESO poudarja, da bi morale biti prostovoljske organizacije podprte s strokovnim znanjem, vključno z dobrimi praksami, o vzpostavitvi dodatnih zmogljivosti za spopadanje s to spreminjajočo se razpoložljivostjo potencialnih prostovoljcev in da bi morale razviti nove načine upravljanja prostovoljcev.

5.6

Predpisovanje družbenih dejavnosti (ang. social prescribing) (16) je način za reševanje zdravstvenih težav brez predpisovanja zdravil ali skupaj z njim. Prostovoljstvo je postalo učinkovit in čedalje bolj priljubljen del sistemov predpisovanja družbenih dejavnosti. Raziskave dokazujejo, da prostovoljstvo pozitivno vpliva na duševno zdravje in da je sodelovanje v prostovoljskih dejavnostih v okviru predpisovanja družbenih dejavnosti koristno. EESO meni, da bi bilo treba prostovoljstvo kot prakso predpisovanja družbenih dejavnosti širše uporabljati v Evropi kot del okrevanja po pandemiji COVID-19, njegov vpliv pa skrbno spremljati. Zagotoviti bi bilo treba, da organizacije, ki ponujajo opravljanje prostovoljskega dela v okviru sistemov predpisovanja družbenih dejavnosti, spoštujejo etična načela in upoštevajo smernice kakovosti za visoko učinkovite, na potrebah temelječe prostovoljne ukrepe z dodano vrednostjo.

5.7

Ob upoštevanju pozitivnih učinkov evropskega leta prostovoljstva 2011, velike potrebe po oblikovanju pravnega in družbenega okvira za razvoj prostovoljstva ter bistvenih sprememb v vedenju prostovoljcev in potencialnih prostovoljcev EESO poziva Evropsko komisijo, naj sprejme ukrepe za razglasitev leta 2025 za evropsko leto prostovoljcev.

5.7.1

Evropsko leto prostovoljcev bi bil primeren poklon prizadevanjem in vplivu vseh prostovoljcev med krizo zaradi COVID-19 ter bi poudarilo njihov vpliv in pomen za okrevanje in prihodnost Evrope, ki temelji na solidarnosti, spoštovanju, enakosti in skupnih vrednotah.

5.7.2

EESO meni, da bi sveženj ukrepov, ki bi jih usklajevala Evropska komisija, spodbudil države članice k celoviti podpori prostovoljskih dejavnosti ob upoštevanju predlogov EESO, in upa, da bo vprašanje dejavnosti prostovoljcev stalen in ne le občasen element evropske politike.

---

(1)  ECO/343 – Statistična orodja za merjenje prostovoljnih dejavnosti (UL C 170, 5.6.2014, str. 11).

(2)  https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---stat/documents/publication/wcms_162119.pdf

(3)  Opis kazalnika: prostovoljsko delo. MOD.

(4)  Resolucija Mednarodne konference statistikov dela MOD.

(5)  Statistika Poljske – prostovoljstvo 2011.

(6)  Statistika Poljske – prostovoljstvo 2016.

(7)  Poročilo GHK o prostovoljstvu v Evropski uniji (Volunteering in the European Union), GHK 2010.

(8)  Modul EU-SILC o socialni/kulturni udeležbi in materialni prikrajšanosti iz leta 2015.

(9)  Raziskava Flash Eurobarometer 408 – Evropska mladina.

(10)  Sklepi Sveta, 9. oktober 2020.

(11)  SOC/243 – Prostovoljno delo – vloga in vpliv v evropski družbi (UL C 325, 30.12.2006, str. 46).

(12)  ECO/343 – Statistična orodja za merjenje prostovoljnih dejavnosti (UL C 170, 5.6.2014, str. 11)

(13)  European Volunteering Capital – CEV.

(14)  Raziskava Flash Eurobarometer 408 – Evropska mladina.

(15)  Nagrada EESO za solidarnost civilne družbe.

(16)  Zdravilna moč predpisovanja družbenih dejavnosti in politična izjava o prostovoljstvu in predpisovanju družbenih dejavnosti – CEV, 2019.