7.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 258/91

—

ob upoštevanju člena 2 in druge alineje člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom "Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050" (COM(2011)0112),

—

ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah septembra 1995 v Pekingu, izjave in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking +5, Peking +10 in Peking +15 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005 oziroma 2. marca 2010,

—

ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju sklepa 36/CP.7 okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) o večji udeležbi žensk pri zastopanju pogodbenic v organih, ustanovljenih v okviru okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola z dne 9. novembra 2001,

—

ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 18. septembra 2000,

—

ob upoštevanju konvencije Združenih narodov z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2011 o konferenci o podnebnih spremembah v Durbanu (COP 17) (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2011 o oblikovanju skupnega stališča EU pred konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20) (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2009 o "2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah", (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju (5),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0049/2012),

A.

ker podnebne spremembe niso spolno nevtralne in na spola vplivajo različno;

B.

ker imajo vzorci potrošnje in življenjskega sloga velik vpliv na podnebne spremembe;

C.

ker ženske predstavljajo približno 50 % svetovnega prebivalstva in nosijo relativno večjo odgovornost pri vsakdanjih odločitvah glede potrošnje, pri varstvu otrok in gospodinjstvu; ker se vzorci potrošnje žensk in moških razlikujejo, saj s trajnostnimi odločitvami glede potrošnje ženske trošijo na bolj trajnosten način kot moški in so bolj pripravljene ukrepati za ohranitev okolja;

D.

ker zaradi spolno zaznamovanih vlog vpliv žensk na okolje ni enak vplivu moških in ker na njihov dostop do virov ter na odzivanje in prilagajanje na razmere močno vpliva diskriminacija z vidika dohodka, dostopa do virov, politične moči, izobrazbe in gospodinjskih obveznosti;

E.

ker bodo podnebne spremembe neenakosti povečale in ker obstaja nevarnost, da bodo na uravnoteženo zastopanost spolov in pravice žensk negativno vplivale tudi politike ublažitve posledic podnebnih sprememb, če v njih že od samega začetka ne bo upoštevana diskriminacija na podlagi spola;

F.

ker brez prave enakosti spolov podnebna pravičnost ni mogoča in ker odprava neenakosti in boj proti podnebnim spremembam ne bi smela veljati za nezdružljiva;

G.

ker demokracija, spoštovanje človekovih pravic in enake možnosti za moške in ženske prispevajo k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja;

H.

ker se diskriminaciji in ranljivosti zaradi spola pridružujejo tudi drugi viri diskriminacije in ranljivosti (kot so revščina, zemljepisna lokacija, tradicionalna in institucionalna diskriminacija, rasa itd.), ki ovirajo dostop do virov in sredstev za spopadanje z dramatičnimi spremembami, kakršne so podnebne;

I.

ker v nekaterih regijah skoraj 70 % zaposlenih žensk dela v kmetijstvu (6) in pridela do 90 % nekaterih pridelkov (7), pa so kljub temu v razpravah o proračunu in dejavnostih v zvezi s podnebnimi spremembami skoraj odsotne;

J.

ker ženske predstavljajo kar 70 % revnega prebivalstva, ki živi z manj kot 1 USD na dan, in imajo v lasti manj kot 1 % svetovnega ozemlja; ker v državah v razvoju ženske v svoje družine vložijo znatno več svojega dohodka kot moški;

K.

ker lahko načrtovanje družine občutno izboljša zdravje mater in nadzor nad velikostjo družine, nenazadnje pa pripomore tudi k večji neodvisnosti in manjši delovni obremenitvi žensk, ki naj bi po prepričanju mnogih še vedno nosile glavno odgovornost za vzgojo otrok, s čimer se poveča odpornost žensk in njihovih družin proti posledicam podnebnih sprememb, kot je to zapisano v 20-letnem načrtu Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju;

L.

ker so okoljske težave – ki jih povzročajo in še poslabšujejo podnebne spremembe – trenutno vzrok za povečevanje prisilne migracije, zaradi česar bi bilo treba izpostaviti vse tesnejšo povezavo med prosilci za azil in območji s propadajočim okoljem; ker je treba bolje zaščiti in ponovno naseliti "begunce zaradi podnebnih sprememb" ter posebno pozornost nameniti ženskam, ki so najbolj ranljive;

M.

ker ženske in otroci predstavljajo od 75 do 80 % od 27 milijonov beguncev po vsem svetu (8); ker bodo migracije zaradi podnebnih sprememb moške in ženske različno prizadele, čeprav ženske pogosto huje; ker so za zmanjšanje ranljivosti žensk v primerih prisilne ali prostovoljne migracije potrebne posebne določbe v zvezi z zdravjem, varnostjo in neodvisnostjo;

N.

ker je delež žensk pri političnem odločanju, zlasti pa pri pogajanjih o podnebnih spremembah še vedno nezadovoljiv in je bil dosežen le majhen napredek oziroma ga sploh ni bilo; ker je med vodji delegacij le 12 do 15 % žensk, med delegati pa okoli 30 %;

O.

ker ženske predstavljajo dve tretjini nepismenih na svetu (9) in je zato za njihovo neodvisnost in vključenost, zlasti v nujnih primerih, kakršne so naravne nesreče, njihov dostop do informacij in usposabljanja prek ustreznih komunikacijskih kanalov življenjskega pomena;

P.

ker imajo naravne nesreče velik srednje-in dolgoročen učinek na izobraževanje, zdravje, strukturno revščino in razseljevanje prebivalstva, in ker so otroci ena od skupin, ki so za posledice naravnih nesreč še posebej dovzetne; ker obstaja jasna povezava med pojavom nesreč in zmanjšanjem stopnje prisotnosti pri pouku in ker nesreče razlike med spoloma na šolski ravni znatno poslabšajo;

Q.

ker morajo ženske zaradi suše in pomanjkanja vode, ki sta posledica podnebnih sprememb, delati več, da preskrbijo vodo, hrano in energijo, in ker mladi pogosto opustijo šolanje, da bi materam pomagali pri teh opravilih;

R.

ker so ženske tudi sicer pomembne nosilke sprememb in so po vsem svetu dejavnejše v civilni družbi, zato bi njihovo polno sodelovanje v vseh vidikih boja proti podnebnim spremembam prispevalo k pravičnejšim, celovitejšim in učinkovitejšim politikam za obvladovanje podnebnih sprememb, tako z vidika prilagajanja kot ublažitve posledic;

S.

ker ženske zaradi svojih odgovornosti pri upravljanju z redkimi naravnimi viri pridobijo veliko znanja o tem, da potrebujemo bolj trajnostno okolje, in zato lahko odigrajo pomembno vlogo pri izboljšanju strategij prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitve njihovih posledic, česar ne smemo prezreti;

T.

ker bodo mehanizmi ali finančna sredstva za preprečevanje nesreč, prilagajanje in ublažitev posledic še naprej nezadostni, če pri njihovi zasnovi, sprejemanju odločitev in njihovem izvajanju ne bodo polno sodelovale ženske; ker dobre prakse iz, na primer, Tunizije, Nikaragve, Salvadorja in Hondurasa dokazujejo, da ženske s svojim znanjem in ravnanjem ob naravnih in drugih nesrečah rešujejo življenja, krepijo biotsko raznovrstnost in izboljšujejo upravljanje voda, prispevajo k večji prehranski varnosti, preprečujejo dezertifikacijo, ščitijo gozdove in podpirajo javno zdravje;

1.

se zaveda, da podnebne spremembe poleg drugih katastrofalnih posledic tudi zaostrujejo diskriminacijo po spolu, zato poudarja, da mora EU preprečevanju nevarnih podnebnih sprememb nameniti izredno pozornost, tako v notranji kot v zunanji politiki;

2.

poziva Komisijo in Svet, naj načelo enakosti spolov celovito vključita v vse korake podnebnih politik, od zasnove do financiranja, izvajanja in ocenjevanja, sicer bo ukrepanje v zvezi s podnebjem še povečalo razlike med spoloma, brez vsakršne koristi za položaj žensk;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj enakost spolov upoštevajo na vseh ravneh odločanja in cilje pravičnosti glede na spol vključijo v politike, akcijske načrte in druge ukrepe v zvezi s trajnostnim razvojem, izpostavljenostjo nesrečam in podnebnimi spremembami, in sicer z izvajanjem sistematičnih analiz vidika enakosti spolov, z oblikovanjem kazalnikov in meril, ki bodo upoštevali vidik enakosti spolov, ter z razvijanjem praktičnih orodij; poudarja, da mora pogajalski proces o spremembi podnebja načelo enakosti spolov upoštevati v vseh fazah, od raziskav in analize do zasnove in izvajanja ter oblikovanja strategij ublažitve posledic in prilagajanja;

4.

opozarja, da je medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) leta 2007 v svojem četrtem ocenjevalnem poročilu potrdil, da se posledice podnebnih sprememb razlikujejo glede na spol, starost in družbeni razred, in da je najverjetneje, da bodo najbolj trpeli revni ljudje; meni, da je doseganje enakopravnosti med spoloma bistvenega pomena za človekov razvoj in temeljni cilj v boju proti revščini; zahteva, naj se pristop, ki temelji na enakosti spolov, uporablja na vseh področjih oblikovanja politik razvoja, človekovih pravic in podnebnih sprememb; poziva k ukrepom za to, da bo Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja delovala v skladu z okvirom človekovih pravic ter z nacionalnimi in mednarodnimi sporazumi o enakosti in pravičnosti med spoloma, vključno s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW);

5.

poudarja dejstvo, da bi bilo treba podnebne spremembe in njihove negativne posledice obravnavati tudi kot razvojno vprašanje, ki vključuje vidik enakosti med spoloma ter je pomembno za vse sektorje (socialnega, kulturnega, gospodarskega in političnega) od lokalne do globalne ravni, ter da so potrebna usklajena prizadevanja vseh zainteresiranih strani, da bi ukrepi s področja podnebnih sprememb in manjše izpostavljenosti nesrečam vključevali vidik enakosti spolov, upoštevali staroselske prebivalce in spoštovali človekove pravice;

6.

pozdravlja vse večje zavedanje, da je v pogovorih o podnebnih spremembah na visoki ravni treba upoštevati vidik spola pri podnebnih spremembah, ter pozdravlja posredovanje akterjev na visoki ravni; vseeno poudarja potrebo po konkretnih ukrepih za vključitev več žensk v podnebno diplomacijo EU, za njihovo sodelovanje na vseh ravneh odločanja in zlasti v pogajanja o podnebnih spremembah, denimo z uvedbo 40 in več-odstotnih kvot v delegacijah;

7.

opozarja Komisijo in države članice na svojo resolucijo o konferenci o podnebnih spremembah v Durbanu (COP 17) in jih poziva k uresničitvi njenih zavez pri prizadevanju "da bo v vseh pristojnih organih [za financiranje ukrepov ublažitve podnebnih sprememb] vsaj 40 % žensk"; poudarja potrebo po uporabi tega načela tudi pri prenosu tehnologij in v organih za prilagajanje;

8.

poziva Komisijo in države članice, naj pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju politik, programov in projektov v zvezi s podnebnimi spremembami zbirajo podatke, razčlenjene po državah in spolu, da bodo lahko učinkovito ocenile različne posledice podnebnih sprememb na posamezni spol in ustrezno ukrepale; pripravijo naj tudi navodila za prilagajanje podnebnim spremembam, v katerih bodo opredeljene politike za zaščito žensk in krepitev njihove vloge pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj v vsa politična področja, povezana z okoljem, vključijo po spolu razčlenjene statistike, da se izboljša merjenje splošnega položaja žensk in moških glede podnebnih sprememb;

10.

opozarja, da morajo biti vprašanja, povezana s spodbujanjem enakosti spolov in odpravo diskriminacije, sestavni del zunanje politike EU, saj se bo le tako še naprej krepila osrednja vloga žensk pri sprejemanju odločitev, oblikovanju politike, upravljanju, ohranjanju in spremljanju naravnih virov in okolja ter boju proti podnebnim spremembam;

11.

se zavzema za "okolju prijazen" kazalnik (kot alternativo BNP) za spremljanje vpliva vzorcev rasti, potrošnje in življenjskega sloga na podnebne spremembe;

12.

poziva EU in države članice, naj ocenijo, v kolikšni meri se v politikah v zvezi s podnebjem upoštevajo potrebe žensk, in naj pri oblikovanju trajnostne razvojne politike, ki upošteva razlike med spoloma, uveljavljajo vidik spola;

13.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo preprosta orodja, ki bodo omogočala ocenjevanje vpliva projektov na enakost spolov skozi celotno trajanje projekta, podobna orodjem, ki se uporabljajo za razvojne projekte;

14.

poziva k vključujočim lokalnim rešitvam in projektom, vključno z naravnim zavedanjem o obstoječih ranljivostih in sposobnostih obvladovanja razmer, kot so tradicionalne izkušnje in znanje staroselskih ljudstev, še zlasti žensk;

15.

opozarja, da so ženske po vsem svetu zelo dejavne na ravni civilne družbe, zato poziva Komisijo, naj pomaga in podpira mreženje ženskih organizacij in akterjev civilne družbe;

16.

poziva Komisijo, naj predvidi programe, s katerimi bi prenos sodobnih tehnologij in znanja skupnostim in regijam pomagal pri prilagajanju na podnebne spremembe;

17.

poudarja, da imajo v državah v razvoju ženske glavno vlogo pri pridobivanju in upravljanju vode, saj so pogosto one tiste, ki vodo zbirajo, uporabljajo in razdeljujejo, ne le v svojih domovih, ampak tudi pri kmetovanju; poziva Komisijo, naj zagotovi razvojno pomoč za dostopne programe kopanja vodnjakov, ki bodo temeljili na obnovljivih virih energije in preprostih sistemih za čiščenje vode in jih bo enostavno vzdrževati;

18.

poziva, naj gradnja zmogljivosti in usposabljanje po spolih postaneta sestavni del rešitev za prilagajanje, ki pa morajo ustrezati posebnim potrebam žensk in upoštevati specifične ovire, pa tudi zmožnosti in izkušnje žensk;

19.

poudarja pomen upoštevanja znanja žensk in spodbujanja lokalnih rešitev, ki zelo konkretno vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi, kot so projekt "Dekleta, gonilna sila pri zmanjševanju tveganj" v Južni Afriki ali številni projekti za pomoč skupinam žensk pri postavitvi objektov s pitno vodo in sanitarijami v indijskih revnih četrtih;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj tematiko enakosti spolov vključijo v strategije za preprečevanje in obvladovanje tveganj v zvezi z naravnimi nesrečami in naj kot del krepitve odpornosti žensk spodbujajo njihovo vlogo in ozaveščenost, pomagajo pri njihovi usposobljenosti za spopadanje z nesrečami, ki jih povzročajo podnebne spremembe, pa tudi naj jih dejavno vključijo v predvidevanje nesreč, zgodnje opozarjanje in preprečevanje;

21.

ugotavlja, da so ženske v številnih skupnostih po svetu zaradi svojih družinskih obveznosti bolj dovzetne za okoljske spremembe, učinki podnebnih sprememb pa to dovzetnost še povečajo; podnebne spremembe jih prizadenejo v njihovih raznovrstnih vlogah proizvajalk hrane, oskrbovalk z njo, skrbnic in gospodarskih udeleženk;

22.

poziva k večji preglednosti in vključenosti obstoječih mehanizmov in postopkov načrtovanja, kot so nacionalni akcijski programi za prilagajanje (NAPA) in prihodnji nacionalni načrti prilagajanja, ter k spodbujanju teh načel v prihodnjih pogodbah, mehanizmih in dvostranskih prizadevanjih za sodelovanje na področju prilagajanja na podnebne spremembe;

23.

poudarja, da obstajajo trdni dokazi, po katerih se vpliv na zdravje pri zdravstvenih stanjih, ki so občutljiva na podnebje, kot je podhranjenost, in pogostost nalezljivih bolezni, kot je malarija, razlikuje glede na spol; z zaskrbljenostjo ugotavlja visoko smrtnost žensk v nesrečah; meni, da bi raziskave po spolu o vplivu podnebnih sprememb na zdravje žensk pripomogle k bolj ciljno usmerjenemu odzivu; poziva vse vlade, naj si še bolj prizadevajo za boljšo preventivo, zdravljenje in dostop do zdravil, zlasti za ženske kot ranljivo skupino, še posebej v njihovi vlogi skrbnic, naj se zavežejo k izvajanju vrste ukrepov za odziv na zdravstvena tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ter naj zagotovijo okvir za ocenjevanje po spolu o zdravstvenih tveganjih in ukrepih za uspešno prilagajanje na podnebne spremembe;

24.

poudarja, da je delež žensk med najbolj revnimi na svetu kar 70 %, in čeprav naredijo dve tretjini vsega dela, imajo v lasti manj kot 1 % vsega blaga; ugotavlja, da se ženskam odreka enakopraven dostop do sredstev, tehnologije, storitev, zemljiških pravic, posojilnih in zavarovalnih sistemov ter pristojnosti odločanja, zato pa so nesorazmerno bolj ranljive v odnosu do podnebnih sprememb, ki jih nesorazmerno bolj prizadenejo, imajo pa tudi manj priložnosti, da se jim prilagodijo; poudarja, da je od tistih, ki umrejo za posledicami naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb, žensk 85 %, da je med okoljskimi begunci 75 % žensk in da je za ženske tudi bolj verjetno, da bodo spregledane žrtve vojn za vire in nasilja, ki so posledica podnebnih sprememb;

25.

poziva EU in njene države članice, naj razvijejo načelo "pravičnosti glede podnebja"; poudarja, da bi naše neučinkovito obravnavanje podnebnih sprememb in posledične škodljive posledice za revne države in prebivalstvo, zlasti ženske, povzročile največjo krivico;

26.

poziva Komisijo in prihodnje predsedujoče države Svetu Evropske unije, naj pripravijo študijo, ki se bo osredotočila predvsem na razsežnost enakosti spolov politik ublažitve podnebnih sprememb;

27.

poudarja, da so za preprečitev segregacije in diskriminacije na podlagi spola v zelenem gospodarstvu, kjer nova tehnološka in znanstvena delovna mesta že tako ali tako zasedajo skoraj izključno moški, potrebne usmerjene politike; v tej zvezi poudarja pomen podjetništva pri odpiranju zelenega gospodarstva za ženske in moške;

28.

poziva Komisijo in države članice, naj ženske spodbujajo pri odločitvi za tehnične in znanstvene študijske smeri in poklicno pot v sektorjih okoljskih in energetskih tehnologij, saj bodo potrebe po strokovnem znanju na tem področju takšne, da bodo ženskam ponujena zanesljiva delovna mesta s stabilno prihodnostjo, to pa bo vplivalo na boljše poznavanje potreb žensk pri opredeljevanju politik s področja spremembe podnebja;

29.

poziva Komisijo, naj podpre reformo obstoječih mehanizmov in skladov, da bodo postali preglednejši in bolj vključujoči ter bodo bolje odražali prispevke lokalnih skupnosti in predvsem žensk k zmanjševanju emisij; ta načela naj spodbuja v prihodnjih pogodbah, mehanizmih in dvostranskih prizadevanjih za sodelovanje na področju ublažitve posledic podnebnih sprememb, s čimer bi se izoblikovali boljši načini za krepitev vloge žensk v gospodarstvu;

30.

se zaveda, da na podnebje vpliva rast prebivalstva, in poudarja, da se je treba ustrezno odzvati na vse nezadovoljene potrebe po kontracepcijskih sredstvih za ženske in moške v vseh družbah;

31.

opozarja, da sta preprečevanje nevarnih podnebnih sprememb in omejitev povišanja povprečne temperature na 2 °C ali, po možnosti na 1,5 °C, v primerjavi s predindustrijsko ravnjo potrebna in absolutno odločilna za preprečitev dramatičnih negativnih posledic za ženske in druge ranljive skupine;

32.

poziva Komisijo, naj pripravi nabor orodij za spodbujanje vključujočega odločanja, kot je bilo to storjeno v prometnem in energetskem sektorju v Malmöju (Švedska) in na območju soseske Vollsmose (Danska) (10);

33.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo kazalnike za ocenjevanje učinka projektov in programov z vidika spola ter spodbujajo upoštevanje načela enakosti spolov pri pripravi proračuna za politike na področju ublažitve posledic podnebnih sprememb, ne glede na to, ali se te politike izvajajo na mednarodni, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo orodja in smernice za analizo politik in programov ublažitve posledic z vidika enakosti spolov ter s tem povezane raziskovalne programe in dejavnosti;

35.

izpostavlja pomembno vlogo žensk pri izvajanju ukrepov za ublažitev posledic podnebnih sprememb v vsakdanjem življenju, npr. z varčevanjem z energijo, ukrepi recikliranja in uporabo okolju prijaznih in ekoloških izdelkov, saj še vedno velja, da so ženske glavne pri upravljanju s temi viri doma; poziva Komisijo, naj sproži kampanje ozaveščanja na lokalni ravni, pri čemer naj se osredotoči na vsakdanje odločitve glede potrošnje, povezane z gospodinjstvom in varstvom otrok,

36.

zato priznava, da lahko ženske s svojo sposobnostjo, da učijo druge, znatno prispevajo k uspešnim inovacijam tako pri upravljanju podjetij kot v gospodinjstvu;

37.

v tem pogledu poudarja pomen krepitve dejavnega sodelovanja žensk pri inovacijah za trajnostni razvoj kot načina za reševanje velikih izzivov, ki jih predstavljajo podnebne spremembe;

38.

opozarja, da bodo podnebne spremembe neizogibno vodile k preseljevanju iz regij, ki jih bodo prizadele naravne nesreče, kot so suša ali poplave, in da se mora EU zavedati potrebe po zaščiti žensk v taboriščih za notranje razseljene osebe in begunce;

39.

ugotavlja, da se bo v prihodnosti povečal vpliv sprememb okolja na migracije in razseljevanje ter da je po navedbah urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) 80 % beguncev na svetu žensk in otrok; ponovno poudarja, kako pomembne so strategije, ki upoštevajo razlike med spoloma, za odzivanje na okoljske in humanitarne krize, ki so posledica podnebnih sprememb; zato meni, da so nujno potrebne raziskave o tem, kako upravljati okoljsko preseljevanje, da bodo upoštevane razlike med spoloma, kar pomeni priznavanje različnih vlog in odgovornosti spolov na področju naravnih virov in odzivanje nanje, sem pa lahko sodi tudi zagotavljanje, da so omejeni viri na voljo skupnostim, ki jih potrebujejo, in da je zagotovljena voda za begunce;

40.

poziva delegacije EU, naj upoštevajo načelo iz prej omenjene resolucije o konferenci o podnebnih spremembah v Durbanu (COP 17) in zagotovijo uravnoteženo sodelovanje moških in žensk v vseh organih, ki odločajo o financiranju boja proti podnebnim spremembam, vključno v odboru zelenega podnebnega sklada in morebitnih pododborih za posamezne mehanizme financiranja;

41.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo programe za ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje, ki bodo za izboljšanje dobrobiti žensk in deklet temeljile na analizi po spolu in bodo neenakosti po spolu upoštevale pri dostopnosti posojil, informacij, tehnologij, zemlje, naravnih virov, trajnostne energije in informacij o reproduktivnem zdravju in z njim povezanih storitev; se zavzema za takšne programe in strategije, ki bodo vključevale rešitve za inovativno financiranje, kot so sistemi mikrokreditiranja, zlasti v nujnih primerih beguncev zaradi podnebnih sprememb;

42.

poudarja potrebo po takšnih mehanizmih financiranja, v katerih se bodo odražale prednostne naloge in potrebe žensk, in po dejavnem sodelovanju organizacij za spodbujanje enakosti med spoloma pri oblikovanju meril za financiranje in dodeljevanje sredstev za pobude, zlasti na lokalni ravni in pri dejavnosti zelenega podnebnega sklada;

43.

poziva k vključevanju načela enakosti spolov kot medsektorskega vprašanja v vse sklade in instrumente za boj proti podnebnim spremembam; poudarja, da to vključevanje zahteva strokovno znanje o vprašanju enakosti spolov in da bi se moralo razširiti na pogoje glede poslanstva, vodenja in delovanja takšnih mehanizmov financiranja in da bi pogoji delovanja ter mehanizmi nadzora in ocenjevanja morali zagotavljati, da ženske in lokalne skupnosti prejmejo ustrezna sredstva;

44.

poziva Komisijo in delegacije EU, naj se zavzemajo za večja, nova in dodatna sredstva, zlasti za ukrepe prilagajanja, od katerih bodo imele ženske, ki so posledicam podnebnih sprememb pogosto nesorazmerno bolj izpostavljene, neposredno korist; poziva, naj se prilagajanje financira izključno v obliki nepovratnih sredstev;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj s postopki prenosa tehnologij in znanja, ki vključujejo uravnoteženo udeležbo žensk, podpirajo razvoj obnovljivih virov energije v državah v razvoju, s čimer bodo sočasno pripomogle k enakim možnostim in ublažitvi posledic podnebnih sprememb;

46.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da podnebne spremembe lahko negativno vplivajo na uspešno izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja ZN, zlasti na cilje v zvezi s položajem in zaščito žensk;

47.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.