19.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/58

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska digitalna agenda

(COM(2010) 245 konč.)

(2011/C 54/17)

Poročevalec: g. McDONOGH

Evropska komisija je 19. maja 2010 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regijEvropska digitalna agenda

COM(2010) 245 konč.

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 16. novembra 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 (seja z dne 8. decembra) s 83 glasovi za in 1 vzdržanim glasom.

1.   Sklepne ugotovitve

1.1   Odbor pozdravlja sporočilo Komisije o evropski digitalni agendi in deli zaskrbljenost v zvezi s škodo, ki jo je povzročila finančna kriza za gospodarski in družbeni napredek v Evropi. Odbor se strinja z mnenjem Komisije, da je velike možnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) mogoče izkoristiti za mobilizacijo digitalnega gospodarstva, s katero bi zagotovili nujno potrebno spodbudo za rast in izboljšanje življenjskih razmer za državljane EU. Prav tako se strinja s Komisijo, da je treba različne politične pobude na področju IKT in digitalno agendo poenotiti ter da jih je treba obravnavati v okviru usklajenega akcijskega načrta.

1.2   A čeprav so nekateri deli sporočila dobro napisani in jasno predstavljajo politične pobude, ki jih je treba sprejeti, so drugi deli – na primer poglavje, ki obravnava koristi za družbo EU, ki jih prinašajo IKT, in poglavje o mednarodnih vidikih digitalne agende – glede akcijskega načrta še vedno nejasni. Odbor pričakuje pravočasno in ustrezno obdelavo vseh elementov digitalne agende in izčrpno posvetovanje o podrobnih pobudah, pri katerih bo ustrezno sodeloval.

1.3   Odbor je seznanjen s težavami, ki jih je ugotovila Komisija in ki ovirajo razvoj živahnega digitalnega gospodarstva v Evropi, zlasti s težavami zaradi trgovinske, kulturne in pravne razdrobljenosti EU 27 držav članic ter kronično nezadostnimi naložbami v omrežja, izobraževanje na področju IKT ter raziskave in inovacije.

1.4   Vendar so bile te težave že dolgo v središču prizadevanj EU. Kljub vsem prizadevanjem in akcijskim načrtom je napredek zaostal za pričakovanji. Zdaj, v letu 2010, je nesprejemljivo, da 30 % gospodinjstev v EU še vedno nima dostopa do interneta (1) in da se v gospodarski krizi Evropa ne more dovolj opreti na rast digitalnega gospodarstva, ki naj bi nam pomagalo hitro okrevati.

1.5   Čeprav je Evropa eden najbolj omreženih delov sveta, so kompleksnost, nezadostna dostopnost in nizka uporabnost mnogih izdelkov in storitev IKT glavna ovira za vključevanje številnih ljudi, zlasti starejših in invalidov. Evropa se mora osredotočiti na vprašanje, kako bi se bilo mogoče z izboljšanjem načrtovanja izdelkov in storitev IKT odzvati na potrebe starajoče se družbe in invalidov, tudi ob upoštevanju ciljev ustrezne konvencije OZN.

1.6   Odbor izraža razočaranje, da njegovi nenehni pozivi za vključitev dostopa do interneta v opredelitev univerzalne storitve ostajajo brez učinka. Če hoče EU resnično uresničiti svojo digitalno agendo in načelo e-vključenosti (eInclusion), mora ukrepati takoj. Odbor se zaveda izzivov v zvezi s financiranjem, ki jih prinaša ta ukrep, zato priporoča, da se sredstva EU dajo na voljo ponudnikom infrastrukture na podlagi transparentnih, objektivnih in sorazmernih meril.

1.7   EU postaja na področjih napredne infrastrukture za IKT, izdatkov za raziskave in razvoj IKT ter sodelovanja državljanov v digitalnem gospodarstvu vse manj konkurenčna v primerjavi z ZDA, Japonsko in Južno Korejo. To zaostajanje v globalni konkurenčnosti je treba preobrniti z agresivnimi in učinkovito izvajanimi političnimi pobudami.

1.8   Odbor meni, da je za nezadovoljiv napredek pri doseganju evropskih ciljev na področju IKT in digitalnega gospodarstva krivo predvsem neustrezno izvajanje političnih pobud na evropski in nacionalnih ravneh. Teoretično je bilo znano, kaj je treba storiti, vendar pa v praksi to ni bilo uresničeno. Odbor poziva države članice, naj nemudoma izvedejo direktive in priporočila v zvezi z digitalno agendo.

1.9   Odbor tudi meni, da samourejevalne sile trga ne zadoščajo za ustrezno zagotavljanje javne koristi. Zato je potreben uravnotežen regulativni okvir, da bi spodbujali interese večine državljanov, kot je bilo predvideno v strategiji Evropa 2020.

1.10   Sporočilo prihaja ob pravem času: za izvajanje evropske digitalne agende kot dela strategije Evropa 2020 sta potrebna strategija vodenja in koncept upravljanja (2). Odbor pozdravlja določbe o vodenju in upravljanju, ki so vsebovane v sporočilu Komisije in s katerimi je mogoče zagotoviti pravilno in pravočasno izvajanje te pomembne agende. Vendar mora Komisija zdaj pripraviti podroben dokument o uresničevanju strategije za digitalno agendo, da bi se slednja osredotočila na učinkovito izvajanje.

1.11   Odbor podpira akcijski načrt s sedmimi stebri, predstavljen v sporočilu Komisije, in Komisiji čestita za opravljeno delo. Čeprav bo treba podrobnosti tega akcijskega načrta še bolj obdelati, Odbor meni, da je že okvirni načrt dokaj obsežen in večidel pravilen.

1.12   Vendar je Odbor presenečen, da je bila iz tega sporočila izpuščena tako pomembna naložba v prihodnost Evrope na področju IKT, kot je program Galileo. Odbor poziva Evropsko komisijo, naj program Galileo izrecno vključi v akcijski načrt za evropsko digitalno agendo, in v zvezi s tem opozarja na svoja mnenja o programu. (3)

1.13   Odbor z zanimanjem pričakuje zaprosila za posvetovanje, ki bodo v ustreznem času predložena glede posameznih sporočil Komisije o različnih vidikih digitalne agende.

Odbor Komisijo pri pripravi teh sporočil opozarja na svoja številna prejšnja mnenja (4), v katerih je izrazil svoja stališča o potrebi po varni in dinamični informacijski družbi, močni evropski industriji IKT in produktivnem digitalnem gospodarstvu z velikimi možnostmi rasti.

2.   Priporočila

2.1   Hitra internetna povezava, ki je na voljo povsod, mora biti z ustreznimi mehanizmi financiranja vključena v opredelitev univerzalne storitve. (5)

2.2   Poleg tega bi bilo treba zagotoviti več sredstev za razvoj veščin in znanja s področja IKT ter programe ozaveščanja za državljane ter mala in srednje velika podjetja. V državah članicah bi bilo treba vzpostaviti informacijske in svetovalne službe, ki bi malim in srednje velikim podjetjem ter državljanom pomagale, da bi digitalno gospodarstvo razumeli in se vanj vključevali.

2.3   Zaradi svoje zavezanosti e-vključenosti v digitalni agendi bi moral Svet podpirati pobude v vsej EU za seznanjanje učencev, starejših in socialno prikrajšanih državljanov z uporabo širokopasovne tehnologije (npr. z učenjem prek interneta, videokonferencami, storitvami e-uprave itd.). Vsi izobraževalni programi bi morali temeljiti na najboljših praksah.

2.4   Na področju IKT 7. okvirnega programa za raziskave je treba posebno pozornost nameniti razvoju nove generacije izdelkov in storitev, namenjenih izpolnjevanju posebnih potreb starejših, invalidov in slabo pismenih oseb.

2.5   Spodbujanje in podpora odprtih standardov za izdelke in storitve IKT v Evropi bi morali postati izrecni sestavini digitalne agende. Odprti standardi olajšujejo konkurenco ter malim in srednje velikim podjetjem omogočajo rast in mednarodno konkurenčnost.

2.6   Evropska komisija mora poskrbeti ne samo za povečanje sredstev za inovacije na področju IKT ter raziskave in razvoj, temveč tudi za ustrezno prevzemanje odgovornosti in za primerno razmerje med ceno in vrednostjo naložb. Pomembno je, da se pri vlaganjih uporabljajo ustrezne prakse upravljanja, kar pomeni, da morajo naložbe potekati na podlagi pričakovanih gospodarskih in/ali družbenih koristi ter da morajo za vse naložbe veljati stroge računovodske zahteve, da se zagotovi dejansko doseganje načrtovanega dobička.

2.7   Pri upravljanju naložb v raziskave in razvoj je treba zagotoviti dobro usklajevanje med različnimi programi in projekti, da bi čimbolj povečali koristi in se izognili izgubam zaradi podvajanja.

2.8   Prizadevanja na področju raziskav in razvoja bi morala namenjati absolutno prednost trajnostnemu razvoju z naložbami v tehnologije, ki prekinjajo povezavo med gospodarsko rastjo in okoljsko škodo.

2.9   Prednost bi lahko namenjali financiranju inovativnih tehnologij, ki bi temeljile na vodilni vlogi Evrope na področju brezžičnih in mobilnih komunikacij v svetovnem merilu, da bi tako zagotovili univerzalen dostop do hitrega interneta – po možnosti z uporabo radijskih frekvenc, ki se bodo sproščale z zmanjševanjem števila zahtevkov radiotelevizijskih in drugih dejavnosti za radiofrekvenčne pasove (t. i. „nezaseden frekvenčni prostor“). (6)

2.10   Odbor poziva Komisijo, naj program Galileo izrecno uvrsti med cilje in vire digitalne agende. Zagotoviti bi bilo treba tudi sredstva za spodbujanje tehnologije in aplikacij, zmožnih uporabljati zelo natančne globalne navigacijske signale, ki bodo na voljo prek storitev Galilea. (7)

2.11   EU bi morala še naprej financirati raziskave in razvoj na področju interneta stvari. (8) To bo prineslo tehnološki napredek na področjih brezžičnih tehnologij, interneta in Galilea.

2.12   Naložbe v raziskave in razvoj na področju zaščite kritične informacijske infrastrukture bi bilo treba občutno povečati. (9)

2.13   Za učinkovito zaščito kritične informacijske infrastrukture v vsej EU bi morala Evropska unija vzpostaviti primeren regulativni organ, v katerem bi bili med drugim tudi člani Agencije EU za temeljne pravice, in mu dati ustrezna pooblastila. (10)

2.14   V Evropi bi si morali prizadevati za močno industrijo informacijske varnosti, organizirano na skladen in usklajen način, ki bi bila zmožna enakovredno tekmovati z ustrezno, finančno zelo dobro podprto industrijo v ZDA. (11)

2.15   Pri sodelovanju s svetovnimi podjetji s področja IKT za izvajanje digitalne agende mora Evropska komisija varovati interese državljanov.

2.16   Kot splošno politično načelo bi moral imeti javni interes – torej „javna korist“ – enako težo kot zasebni in gospodarski interesi.

2.17   Evropska komisija bi morala sprejeti vse možne ukrepe, da bodo države članice dosledno izvajale regulativni okvir za elektronske komunikacijske storitve (12) ter da bo izvajanje enakomerno, uravnoteženo in splošno v vseh 27 državah članicah.

2.18   Da bi zagotovili ustrezno spoštovanje predpisov, je treba pooblastila regulatorjev komunikacij v državah članicah in na ravni EU okrepiti podobno kot pooblastila in pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) (13).

2.19   Ob upoštevanju vse večjega pomena mobilnih IKT bi se morala Evropa hitro približati bolj tržno usmerjenemu pristopu k upravljanju frekvenc, z okrepljenimi pristojnostmi udeležencev na trgu, uvedbo širšega trgovanja s frekvencami in z manj birokratskih predpisov držav članic o dodeljevanju pasovnih širin. (14)

2.20   Evropska komisija bi morala države članice spodbujati, naj uveljavljajo svoje nacionalne interese za razvoj in uporabo omrežij za prenos na velike razdalje in komutiranih omrežij, da bi uresničile svoje nacionalne cilje, kot je premoščanje širokopasovne vrzeli. To je mogoče doseči s sodelovanjem s telekomunikacijskimi podjetji v javno-zasebnih partnerstvih. (15)

2.21   Na gosto poseljenih območjih v Uniji bi bilo treba namenjati spodbude ponudnikom infrastrukture za namestitev optičnih vlaken do doma (FTTH).

2.22   Eden poglavitnih spodbujevalnikov spletnih dejavnosti je razpoložljivost smiselnih spletnih vsebin in storitev. Vlade, javni organi, storitvena in druga podjetja bi morala pospešiti svoj razvoj v zvezi s spletom in prehod svojih strank na spletno poslovanje.

2.23   Treba bi bilo najti inovativne poti za pospeševanje zagotavljanja visokokakovostnih uporabniških spletnih storitev podjetij za njihove stranke. V zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti napredku na področju uporabe spletnih videovsebin.

2.24   Naložbe bi morale biti usmerjene k razvoju inovativnih rešitev za izzive, ki jih prinaša jezikovna raznolikost v EU. ZDA in druga velika gospodarstva, ki uporabljajo eno samo linguo franco, imajo pri vzpostavljanju enotnega, skladnega spletnega trga za blago in storitve prednost. Jezikovna raznolikost je za uresničevanje strategije Evropa 2020 poseben izziv.

2.25   Razmisliti bi bilo treba tudi o uvedbi evropske elektronske identitete (e-ID) za državljane EU, da bi olajšali izvajanje elektronskih storitev in elektronskega poslovanja.

2.26   Komisija bi morala v vsej EU uresničiti sistem certificiranja in označevanja za e-trgovce, tako da bi potrošniki lahko imeli univerzalno zaščito pri nakupu blaga in storitev prek spleta, ne glede na nacionalne meje. Takšen sistem bi okrepil zaupanje potrošnikov v elektronsko poslovanje.

2.27   Pri čezmejnih nakupih mora biti državljanom omogočeno zaupanje, da so njihovi osebni podatki in denar zaščiteni. Treba je zagotoviti zaščito zasebnosti in varno shranjevanje podatkov.

2.28   Komisija mora vzpostaviti sistem izdajanja dovoljenj za klicne centre, da se zagotovi zaščita zasebnih podatkov in denarja državljanov EU pri poslovanju prek klicnih centrov, zlasti takšnih centrov zunaj EU.

2.29   Pozornost je treba nameniti zagotovitvi zaščite za potrošnike, ki se pri potrjevanju spletnega nakupa zmotijo. Trenutno se potrošniki vse preveč zlahka zmotijo pri potrjevanju rezervacij letalskih vozovnic ali drugih nakupih, kar jih lahko drago stane. Morda bi morala vsa takšna opravila ponujati tudi možnost pritiska na gumb za razveljavitev.

2.30   Posebno pozornost je treba nameniti elektronskemu poslovanju, pri katerem sodelujejo otroci. Treba je določiti ustrezne predpise in kodeks ravnanja.

2.31   EU bi morala financirati krepitev možnosti Europola za boj proti spletnemu kriminalu. Neizprosno mora preganjati tovrstni kriminal in za kršilce v vsej EU uveljaviti enotne stroge kazenske ukrepe.

2.32   Komisija bi morala pripraviti dokument o izvajanju strategije za pripravo poglavja sporočila, ki se nanaša na izvajanje in upravljanje. Odbor meni, da ciljev digitalne agende brez podrobnega in usklajenega načrta izvajanja ne bo mogoče doseči.

2.33   Evropska komisija bi morala v čim večji meri uporabljati instrumente za upravljanje IKT, da bi podprla izvajanje digitalne agende.

2.34   EESO bo ustanovil stalno skupino za stalno obravnavo najpomembnejšega razvoja in izvajanja digitalne agende.

3.   Ozadje

3.1   Evropska digitalna agenda je ena izmed sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 in je namenjena opredelitvi ključne vloge, ki jo bo morala imeti uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), če bo Evropa želela doseči svoje cilje za leto 2020. To pomembno politično pobudo so v celoti podprli ministri za informacijsko družbo EU na neformalnem ministrskem srečanju v Granadi (v Španiji) aprila 2010 (16).

3.2   Potreba po evropski digitalni agendi

3.2.1   Cilj digitalne agende je začrtati pot, da bi čimbolj izkoristili družbeni in gospodarski potencial IKT.

Veliki potencial IKT je mogoče mobilizirati z dobro delujočim uspešnim krogom. Ta proces je na sliki 1 prikazan kot zunanji krog.

Slika 1

Uspešni krog digitalnega gospodarstva

3.2.3   Čeprav je jasno, kakšno moč spreminjanja imajo IKT, pa se je treba za to, da bi jo izkoristili, soočiti z resnimi izzivi. Evropska komisija je ugotovila sedem najpomembnejših ovir; navedene so na sliki 1 v notranjem krogu.

3.2.4   Zaradi teh ovir Evropa zaostaja za svojimi industrijskimi partnerji. 30 % Evropejcev še nikoli ni uporabilo interneta. Stopnja pokritosti s hitrimi optičnimi omrežji je v Evropi samo enoodstotna, medtem ko je na Japonskem 12 in v Južni Koreji 15-odstotna. Izdatki za raziskave in razvoj na področju IKT v EU dosegajo le 40 % izdatkov v ZDA.

3.3   Digitalna agenda vsebuje predloge za ukrepe, ki jih je treba nujno sprejeti, da bi se lotili sedmih največjih ovir, ki krnijo transformacijski potencial IKT, in Evropo spet pripeljali na pot pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

3.4   Pobuda za ukrepe vključuje sto ukrepov in 13 ključnih ciljev na področju dosežkov, ki bi jih bilo treba izvesti v naslednjih desetih letih, vključno z več kot 30 zakonodajnimi pobudami. Agenda sloni na sedmih stebrih in priznava temeljni pomen mednarodne razsežnosti za doseganje svojih ciljev.

3.5   Izvajanje in upravljanje

Naslednji diagram prikazuje strukturo upravljanja, predlagano za vodenje izvajanja digitalne agende:

Slika 2

Cikel oblikovanja politike v okviru evropske digitalne agende

4.   Ugotovitve

4.1   Neustrezno izvajanje političnih pobud je še poslabšalo stagnacijo evropskega digitalnega gospodarstva, ki je posledica razdrobljenosti in prenizkih vlaganj. Temeljnega pomena je, da Evropska komisija uporabi evropsko digitalno agendo kot vodilno pobudo za to, da ustvari dobro strategijo vodenja in učinkovito upravljanje ter tako Evropi zagotovi digitalno gospodarstvo z velikim potencialom rasti, ki ga potrebuje.

4.2   Zaradi povečevanja obsega in intenzivnosti naložb v IKT in krepitve impulzov za digitalno gospodarstvo je treba dodeljevanje sredstev EU dopolniti z boljšim in strožjim upravljanjem in obveznostjo prevzemanja odgovornosti.

4.3   Gospodarnost in učinkovitost izdatkov EU za raziskave in razvoj na področju IKT sta odločilnega pomena, ker moramo čimbolj povečati koristi iz velikih naložb, ki bodo izvedene. Pomembno je, da so programi in projekti raziskav in razvoja različni in da se ne podvajajo po nepotrebnem na nacionalni, mednarodni in panožni ravni.

4.4   Evropa je na področjih programske opreme in spletnih storitev preveč odvisna od svetovnih velikanov IKT. Med deseterico največjih svetovnih podjetij IKT je samo eno evropsko – Nokia; in tudi med deseterico največjih svetovnih podjetij za programsko opremo je samo eno evropsko – SAP.

Odprti standardi so imeli za razvoj in uspeh interneta pomembno vlogo. Evropa bi morala izrecno spodbujati odprte standarde, da bi olajševala konkurenco in odpravljala ovire za vstop novoustanovljenih podjetij – vključno z zasebnimi podjetji in podjetji socialne ekonomije – na trg. Močna podpora za odprte standarde v okviru akcijskega načrta za interoperabilnost in standarde bi koristila tudi razvoju evropskih mednarodno konkurenčnih podjetij IKT.

4.5.1   EU mora v Evropi ustvariti primerno gospodarsko okolje za spodbujanje razvoja inovativnih in močnih podjetij IKT, ki bodo lahko nekoč konkurenčna na svetovnem prizorišču.

4.5.2   Dober „domači trg“ je bistvenega pomena za to, da se bodo dinamična mala in srednje velika podjetja lahko v prihodnosti razvila v svetovne velikane. Lotiti se je treba razdrobljenih digitalnih trgov in manjkajoče interoperabilnosti, da bi tako podprli obstoječi prikriti potencial evropskih podjetij IKT.

4.6   Velikanska sredstva, ki jih ZDA namenjajo za IKT, povzročajo beg možganov iz Evrope. Pričakujejo, da bo ameriški trg IT v obdobju 2011–2015 vreden skupno 530 milijard dolarjev in do leta 2015 dosegel letne izdatke v višini 115 milijard dolarjev. Če želi Evropa dohajati hitrost razvoja v digitalni dobi, se mora agresivno posvetiti vlaganjem v IKT.

Po novici o virusu Stuxnet, ki napada kritične industrijske procese upravljanja (17), se je vprašanje kibernetske varnosti in zaščite kritične informacijske infrastrukture znašlo čisto v vrhu dnevnih redov političnih organov.

4.7.1   Evropa je pri ustvarjanju blaginje in kakovosti življenja svojih državljanov že zdaj močno odvisna od IKT. To vse večjo odvisnost od IKT morajo spremljati vse bolj dognani varnostni ukrepi za zaščito kritične informacijske infrastrukture (elektrike, vode, prometa, varnostnih sistemov itd.) in za zaščito državljanov pred kibernetskim kriminalom.

4.7.2   Odbor opozarja Komisijo na svoje mnenje o zaščiti kritične informacijske infrastrukture (18). Odbor zlasti meni, da EU za ustrezno zaščito pred napadi potrebuje močno vodstvo in primeren organ z zadostnimi pooblastili.

4.8   Zelena knjiga Evropske komisije opozarja na demografske spremembe v Evropi zaradi hitro starajočega se prebivalstva v povezavi z zmanjševanjem števila mladih ljudi. Čeprav to prinaša veliko problemov, se odpirajo tudi nove možnosti, med drugim na področju tehnoloških inovacij za izboljšanje kakovosti življenja starejših in invalidov, blaženja ekonomskih težav vse starejšega prebivalstva ter ustvarjanja novih možnosti za gospodarstvo in podjetja v Evropi. Nove IKT za starejše bodo predvidoma imele pomembno vlogo pri reševanju nekaterih problemov v prihodnosti. Zato mora Evropa načrtovati, katere rešitve lahko tehnologija zagotovi za potrebe starajočega se prebivalstva. IKT lahko starejšim pomagajo, da bodo izboljševali kakovost svojega življenja, živeli bolj zdravo, dlje časa ostali neodvisni in dejavno delovali na delovnem mestu ali v družbi. Na področjih, kot so komuniciranje, nakupovanje, varnost in zdravje, bi bilo mogoče ponujati številne storitve.

4.9   Ker se interesi evropskih državljanov in svetovnih podjetij IKT ne ujemajo vedno, je treba interesom državljanov namenjati enako težo kot interesom podjetij.

4.10   Jezikovna raznolikost je za Evropo pri vzpostavljanju močnega enotnega trga za spletno blago in storitve poseben izziv. Potrebnih je več vlaganj za inovativne rešitve.

4.11   Razpoložljivost kakovostnih spletnih vsebin in storitev je za uporabo interneta temeljnega pomena. Vlade in javni organi v EU so elektronske storitve uvedli le po koščkih. Treba bo še veliko storiti, da bi zamudnikom pomagali pri nadaljnjem izvajanju njihovih programov. Zlasti bi bilo mogoče veliko več storiti na področju elektronske nabave javnega blaga in storitev (e-procurement).

4.12   Spodbujanje čezmejnega elektronskega poslovanja v EU je zelo kompleksna zadeva. Da bi pritegnili nove stranke, mora biti elektronsko trgovanje uporabniku prijazno in varno. Pravna, jezikovna, kulturna in tehnološka razdrobljenost 27 držav članic EU danes povzroča precejšnje ovire pri oblikovanju odprtega elektronskega poslovanja v vsej EU. Teh težav se je sicer treba lotevati korak za korakom, vendar bi bila uvedba elektronske identitete za vsakega državljana in vseevropskega certificiranja spletnih trgovcev pravi kvantni skok za omilitev teh težav.

4.13   Odličen primer certificiranja spletnih trgovin prihaja iz Nizozemske. Poslovno združenje spletnih trgovcev je ustanovilo inštitut za certificiranje, ki ga nadzoruje neodvisen organ. Vsi člani poslovnega združenja morajo upoštevati kodeks ravnanja in uporabljati standardno potrošniško pogodbo, oblikovano po dogovoru z nizozemsko organizacijo za varstvo potrošnikov Consumentenbond. Pri poslovanju s certificiranimi spletnimi trgovci se lahko stranke zatečejo k uporabi razčlenjenega pritožbenega postopka za reševanje sporov. Seznanjenost strank s to certifikacijo je velika, saj certifikacijsko oznako pozna kar 83 % spletnih kupcev. Odbor pričakuje, da bo Komisija sprejela ukrepe za izvajanje cetrifikacijskega sistema za e-trgovce v vsej EU.

4.14   Državljani, ki uporabljajo internet prvič, so še posebej izpostavljeni kibernetskim kriminalcem in brezvestnim trgovcem. Te ranljive uporabnike, tako odrasle kot otroke, je treba zaščititi, da bodo lahko varno deskali po internetu. (19)

4.15   Evropska komisija bi lahko v svoje letno poročilo o napredku vključila posebno poglavje o invalidih, da bi ugotovili in ocenili napredek, ki je bil na tem področju dosežen v okviru evropske digitalne agende.

4.16   V takšnem evropskem spletnem gospodarstvu brez meja mora Europol imeti potrebna sredstva za preverjanje poslovnih in družabnih spletnih dejavnosti, da bi bile varne za vse uporabnike.

---

(1)  Eurostatovo tiskovno sporočilo STAT/09/176.

(2)  EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 konč.

(3)  UL C 256, 27.10.2007, str. 73; UL C 324, 30.12.2006, str. 41; UL C 324, 30.12.2006, str. 37; UL C 318, 23.12.2006, str. 210; UL C 221, 8.9.2005, str. 28; UL C 302, 7.12.2004, str. 35;UL C 48, 21.2.2002, str. 42.

(4)  Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast, še ni objavljeno v UL; UL C 255, 22.9.2010, str. 116, in UL C 77, 31.3.2009, str. 60; Izboljšanje modelov participativnega javno-zasebnega partnerstva pri zagotavljanju e-storitev za vse v EU 27, še ni objavljeno v UL; UL C 255, 22.9.2010, str. 98; UL C 128, 18.5.2010, str. 69; UL C 317, 23.12.2009, str. 84; UL C 218, 11.9.2009, str. 36; UL C 175, 28.7.2009, str. 8; UL C 175, 28.7.2009, str. 92; UL C 175, 28.7.2009, str. 87; UL C 77, 31.3.2009, str. 63; UL C 224, 30.8.2008, str. 61; UL C 224, 30.8.2008, str. 50; UL C 97, 28.4.2007, str. 27; UL C 97, 28.4.2007, str. 21; UL C 325, 30.12.2006, str. 78; UL C 318, 23.12.2006, str. 222; UL C 110, 9.5.2006, str. 83; UL C 123, 25.4.2001, str. 36.

(5)  COM(2005) 203 konč. ter Direktiva EP in Sveta 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami.

(6)  Mnenje, Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast (še ni objavljeno v UL), in http://www.economist.com/blogs/babbage/2010/09/white-space_wireless.

(7)  Storitve Galilea bodo vključevale javne storitve (Open Service, OS), poslovne storitve (Commercial Service, CS), storitve za varstvo človeškega življenja (Safety-of-Life Service, Sol), javne regulirane storitve (Public Regulated Service, PRS) ter iskanje in reševanje (Search and Rescue Service, SAR).

(8)  UL C 255, 22.9.2010, str. 116, in UL C 77, 31.3.2009, str. 60.

(9)  UL C 255, 22.9.2010, str. 98.

(10)  Prav tam.

(11)  Skupno tržno vrednost ameriškega trga kibernetske varnosti ocenjujejo na 55 mrd. dolarjev (2010–2015), skupno letno stopnjo rasti v naslednjih šestih letih pa na 6,2 % – http://www.marketresearchmedia.com/2009/05/25/us-federal-cybersecurity-market-forecast-2010-2015/.

(12)  Direktiva 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, Direktiva 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju ter Direktiva 2002/77/ES o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

(13)  http://easa.europa.eu/.

(14)  Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast (še ni objavljeno v UL); UL C 97, 28.4.2007, str. 27, in UL C 224, 30.8.2008, str. 50.

(15)  Izboljšanje modelov participativnega javno-zasebnega partnerstva pri zagotavljanju e-storitev za vse v EU 27 (še ni objavljeno v UL).

(16)  http://www.eu2010.es/export/sites/presidencia/comun/descargas/Ministerios/en_declaracion_granada.pdf.

(17)  http://www.nytimes.com/2010/09/27/technology/27virus.html in http://www.ft.com/cms/s/0/e9d3a662-c740-11df-aeb1-00144feab49a.html?ftcamp=rss.

(18)  UL C 255, 22.9.2010, str. 98.

(19)  EESO je v zadnjih 15 letih izdal več mnenj o tej temi. Zadnji dve sta o vplivu spletnih strani za družabne stike na državljane in potrošnike (UL C 128, 18.5.2010, str. 69) in o zaščiti otrok, ki uporabljajo internet (UL C 224, 30.8.2008, str. 61).

---