19.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/8

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o Islandiji kot državi kandidatki

(raziskovalno mnenje)

(2011/C 54/02)

Poročevalka: ga. CARR

Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič in komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Fülle sta v pismu z dne 28. aprila 2010 Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravi raziskovalno mnenje o naslednji temi:

Islandija kot država kandidatka.

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 27. oktobra 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 (seja z dne 9. decembra) s 170 glasovi za, 1 glasom proti in nobenim vzdržanim glasom.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Pridobivanje podpore javnosti prošnji Islandije za pristop k EU je v tem trenutku zelo težavna naloga. To je pokazalo tudi javno posvetovanje septembra 2010. Čeprav članstvo v EU ostaja sporna tema, so pristopna pogajanja v zadnjem času očitno vseeno deležna večje podpore: 64 % prebivalcev namreč meni, da je bolje nadaljevati pristopni proces, kot pa umakniti prošnjo. V primerjavi s prejšnjimi raziskavami javnega mnenja je to precejšen porast podpore pristopnemu procesu.

1.2   Po mnenju Odbora je zdaj čas, da se organizacije, ki se zavzemajo za pristop k EU, bolj vključijo v javno razpravo in ponazorijo koristi, ki bi jih članstvo prineslo Islandiji, pa tudi EU. EESO bi lahko prevzel pobudo in organiziral dogodke, pri katerih bi bila v ospredju predvsem vloga organizacij, ki zastopajo „razne dejavnosti“.

1.3   Odbor se odločno zavzema za članstvo Islandije v EU in poudarja, da je sodelovanje islandske civilne družbe v pristopnih pogajanjih izredno pomembno. Socialni partnerji imajo že tradicionalno močno vlogo v političnem procesu na Islandiji in že vzdržujejo stike z EESO ter evropskimi krovnimi organizacijami.

1.4   Odbor poudarja, da morajo biti poleg socialnih partnerjev v pogajanja vključene tudi različne interesne skupine iz širše civilne družbe. Zagotoviti je treba, da bo med pristopnim procesom poleg bolj tradicionalnega socialnega dialoga potekal tudi „civilni dialog“.

1.5   Odbor priporoča, da se tako kot pri drugih državah, ki se pripravljajo na pristop k EU, tudi za Islandijo čim prej ustanovi skupni posvetovalni odbor. Po mnenju Odbora bo to koristen mehanizem za izmenjavo stališč in informacij med civilno družbo Islandije in držav članic EU, za posredovanje skupnih priporočil in mnenj pogajalskim stranem, predvsem pa za okrepitev vloge organizacij, ki sodijo v III. skupino, med pogajanji o članstvu.

1.6   Ker je Islandija politično in gospodarsko visoko razvita država in ker je že članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP), je kljub zlomu gospodarstva med nedavno krizo na splošno dobro pripravljena na prevzem obveznosti, ki jih prinaša članstvo v EU, predvsem na področjih, ki so že vključena v Sporazum EGP. EESO je tudi prepričan, da bi lahko Islandija kot država članica EU prispevala k razvoju različnih politik EU, npr. na področju trajnostnega ribištva in obnovljivih virov energije ter v zvezi z arktično razsežnostjo. Islandija trenutno v institucijah EU, pristojnih za sprejemanje odločitev, nima sedeža.

1.7   Čeprav Islandija uporablja že večji del pravnega reda EU, pa so na nekaterih glavnih področjih še odprta vprašanja, predvsem v zvezi z ribištvom in kmetijstvom. EESO poudarja, da morajo imeti skupine civilne družbe na teh področjih ključno vlogo v pristopnem procesu, v katerega je treba vključiti tudi druge pomembne skupine, ki bodo islandsko vlado podprle pri pogajanjih o pristopu države k EU.

1.8   Nekatere vplivne organizacije civilne družbe so že izrazile svoje nasprotovanje prošnji Islandije za članstvo. V takšni situaciji je izredno pomembno, da organizacije, ki imajo pozitivno stališče do članstva, kmalu sprožijo javno razpravo o koristih članstva tako za Islandijo kot za EU. Ob upoštevanju evropskega pristopa, ki temelji na iskanju soglasja, EESO meni, da bi bila koristna tudi širša razprava na nacionalni in evropski ravni, saj bi pomagala organizacijam in javnosti oblikovati stališča v okviru demokratičnega procesa.

1.9   Negativno javno mnenje na Islandiji glede članstva v EU je deloma posledica nerešenega vprašanja v zvezi z banko Icesave. Zato je še toliko pomembneje, da se civilno družbo vključi v konstruktiven dialog o tem vprašanju. EESO vztraja, da je treba vprašanje v zvezi z banko Icesave rešiti zunaj pristopnih pogajanj in da ne sme postati ovira za pristop Islandije.

2.   Sedanje stanje

2.1   Islandija je za članstvo v EU zaprosila julija 2009, 24. februarja 2010 pa je Komisija objavila pozitivno mnenje o prošnji za pristop. 17. junija 2010 je Evropski svet sklenil, da se pristopna pogajanja lahko začnejo, ter pozval Svet k sprejetju splošnega pogajalskega okvira. Evropski parlament je sklep potrdil 28. junija 2010. Prva medvladna konferenca je bila 27. julija 2010.

2.2   Islandija je v okviru Sporazuma EGP in Schengenskega pridružitvenega sporazuma prevzela že precejšnji del pravnega reda EU; to bo olajšalo postopek pregleda zakonodaje in poznejša pogajanja o posameznih poglavjih. Vendar pa so na nekaterih glavnih področjih, kot so kmetijstvo, ribištvo in monetarna politika, še odprta vprašanja. Pregled usklajenosti zakonodaje se je že začel in se bo predvidoma končal junija 2011.

2.3   Islandija v celoti izpolnjuje politična merila za članstvo v EU, ki jih je določil Evropski svet na vrhu v Københavnu leta 1993. Država ima dobro razvito predstavniško demokracijo z močnimi institucijami ter obsežen sistem za varstvo temeljnih in človekovih pravic ter spoštovanje pravne države.

2.4   Javna uprava je na splošno učinkovita in deluje brez vmešavanja politike. Vendar pa so nedavni finančni pretres spremljale tudi politične spremembe in pokazala se je potreba po upravni reformi. Po mnenju Komisije je finančna kriza odprla vprašanja o možnih navzkrižjih interesov, ki izhajajo iz tesnih stikov med politiko in gospodarstvom; najverjetneje bodo potrebne nadaljnje reforme. Reforma javne uprave se je že začela in v njenem okviru se obravnavajo tudi nekatera vprašanja, na katera je opozorila Komisija.

2.5   Kljub hudim posledicam gospodarske krize ima Islandija dobro delujoče tržno gospodarstvo in se je sposobna soočiti s pritiski konkurence in tržnimi silami v EU. Za boj proti krizi je islandska vlada sprejela stroge varčevalne ukrepe, predlagala pa je tudi ukrepe za večjo razvejanost gospodarstva. Vlada upa, da bo gospodarstvo do konca leta 2010 spet doseglo pozitivno rast. Glavni cilj sedanje vlade je ponovno uravnoteženje državnega proračuna do leta 2013 ob hkratnem odpiranju delovnih mest in spodbujanju inovacij, s čimer bi dosegli, da bi Islandija do leta 2020 ponovno postala konkurenčna država.

2.6   Na splošno Islandija velja za „samodejno“ kandidatko za članstvo, saj ima visoko razvito demokratično kulturo, njena zakonodaja pa je v velikem obsegu usklajena s pravnim redom EU. Pristopna pogajanja bi se zato lahko zaključila razmeroma hitro, seveda če bo Islandija svojo zakonodajo do pristopa v celoti prilagodila pravnemu redu EU. Če bo pogajalski proces uspešen in če se bodo Islandci na referendumu izrekli za članstvo svoje države v EU, bo Islandija s samo 317 000 prebivalci država članica z najmanjšim številom prebivalstva.

2.7   Potem ko je Islandija zaprosila za članstvo, je bilo ustanovljenih deset pogajalskih skupin za različna pogajalska področja. Socialni partnerji in druge ključne organizacije so dobro zastopani in imajo predstavnike v ustreznih skupinah. Čeprav so za pogajanja odgovorni državni uradniki, so bile skupine, ki jih pogajanja najbolj zadevajo, povabljene k sodelovanju pri pripravljalnem delu pogajalskih skupin in so tako neposredno udeležene v procesu.

2.8   Islandska vlada si prizadeva za polno vključevanje civilne družbe v pogajalski proces. Ko je odbor za zunanje zadeve islandskega parlamenta pripravil mnenje o članstvu v EU, so bili organizacije civilne družbe, posamezniki in institucije povabljeni, da izrazijo svoje pripombe, ki so bile tudi upoštevane. Odbor je v svojih sklepih napovedal, da bo za razpravo o vprašanjih v zvezi z EU, o stanju pristopnih pogajanj in pogajalskih izhodiščih na posameznih področjih ustanovljen obsežen forum za posvetovanje.

2.9   Kljub vsem naštetim pozitivnim znakom glede vključevanja civilne družbe v pristopni proces pa sta bančna kriza in spor, povezan z banko Icesave, v nekaterih državah članicah EU zmanjšala verodostojnost Islandije. Stališča Islandcev do EU se spreminjajo. Raziskava javnega mnenja, ki jo je julija 2010 opravil Gallupov inštitut, je pokazala, da 60 % Islandcev podpira umik prošnje za članstvo, toda anketa časopisa Fréttablaðið, izvedena konec septembra, je razkrila, da se 64 % sodelujočih zavzema za zaključek pogajanj, da bi nato lahko o tem vprašanju odločali na referendumu. Čeprav je še prezgodaj za odgovor na vprašanje, ali se je dojemanje EU med Islandci spremenilo, je jasno, da je potreba po bolj konkretnih podatkih o EU in o članstvu v EU ogromna. Vse več ljudi si očitno želi izvedeti več o EU in o pristopnem procesu, da bi njihove prihodnje odločitve lahko temeljile na poznavanju dejstev in jih ne bi zavedli miti in strahovi.

3.   Odnosi z EU

3.1   Na podlagi Sporazuma EGP, ki je stopil v veljavo leto 1994, ima Islandija tesne stike z Evropsko unijo. Sporazum državam članicam Efte zagotavlja sodelovanje na notranjem trgu EU. Po prošnji Islandije za članstvo je EU ustanovila predstavništvo v tej državi; pred tem je to nalogo opravljalo predstavništvo v Oslu.

3.2   V skladu s Sporazumom EGP je morala Islandija precejšni del pravnega reda EU prenesti v nacionalno zakonodajo. Sprejela je večino določb v zvezi s štirimi svoboščinami. Ker je le malo notranjih političnih področij, ki niso zajete v Sporazumu EGP, bi bilo mogoče Islandijo obravnavati kot nekakšno navidezno članico EU. V nacionalno zakonodajo je do julija 2009 prenesla ravno toliko zakonodaje s področja notranjega trga, kot so to v povprečju storile države članice EU.

3.3   Čeprav področje svobode, varnosti in pravice ni zajeto v Sporazumu EGP, Islandija na podlagi Schengenskega pridružitvenega sporazuma sodeluje tudi na tem področju. Ko so nordijske države članice EU zaprosile za vstop v schengensko območje, so to pogojile z zahtevo, da bo poiskana rešitev za ohranitev Nordijske unije potnih listin z Islandijo in Norveško. Obe državi od marca 2001 dalje uporabljata schengenski pravni red.

3.4   Glede sodelovanja v postopku odločanja EU Sporazum EGP zagotavlja predvsem dostop do Komisije. V skladu s členoma 99 in 100 tega sporazuma lahko države EGP in Efte sodelujejo v strokovnih skupinah Komisije in delovnih skupinah komitoloških odborov, vendar pa nimajo formalnega dostopa do organov Sveta ali Evropskega parlamenta.

3.5   Islandski socialni partnerji z EESO sodelujejo v okviru skupnega posvetovalnega odbora EGP, na politični ravni pa je Islandija zastopana v skupnem parlamentarnem odboru EGP. Skupaj z Norveško se udeležuje tudi neformalnih srečanj pred zasedanji Sveta, na katerih se obravnavajo nordijsko-baltska vprašanja. Na teh srečanjih ima Islandija priložnost seznanjati s svojimi stališči.

3.6   Poleg tega, da Islandija ne more v celoti sodelovati v postopku odločanja EU, je glavna razlika med statusom, ki ga ima na podlagi Sporazuma EGP, in položajem, ki bi ga pridobila s članstvom v EU, v tem, da Sporazum EGP ne predvideva ustanovitve nadnacionalnih institucij, pristojnih za sprejemanje zakonov, ki se neposredno uporabljajo v državah članicah, pa tudi ne prenosa sodnih pristojnosti. Kot članica EU pa bi bila Islandija zastopana v vseh institucijah EU in organih odločanja.

3.7   Čeprav ima tesne odnose z EU, je bila Islandija do pred kratkim odločena ostati zunaj Unije. Takšno odločitev na splošno pogojuje več dejavnikov, predvsem želja države, da obdrži nadzor nad ribolovnimi viri. Tudi skupna kmetijska politika je med islandskimi kmeti nepriljubljena, saj se bojijo konkurence cenejših izdelkov s celine. Nacionalistične težnje so v nekaterih skupinah prebivalstva precej močne in nekateri nosilci odločanja praviloma neradi podpirajo nekaj, kar bi lahko veljalo kot grožnja za suverenost države. Kot možni razlogi za politiko Islandije do EU se včasih navajajo tudi geografska odmaknjenost države, posebni odnosi z Združenimi državami na področju varnosti med hladno vojno, majhnost administracije in usmerjenost volilnega sistema v korist podeželja. Poleg tega je – dokler ni izbruhnila finančna kriza – na splošno veljalo, da Sporazum EGP zadovoljivo služi interesom Islandije.

3.8   Kljub naštetim dejavnikom pa se velik delež prebivalstva že več let zavzema za tesnejše vezi z EU. Zlom islandskega finančnega sistema oktobra 2008 je še bolj preobrnil mnenja v državi v koristi članstva v EU in sprejema eura. Julija 2009 je islandski parlament glasoval za to, da država zaprosi za članstvo v EU. Vendar pa se javno mnenje in stališča političnih strank glede tega vprašanja še vedno razhajajo.

3.9   Članstvo Islandije bi koristilo tako njej kot EU. Slednja bi postala geografsko še bolj zaokrožena skupnost, saj bi pridobila trdnejši položaj na arktičnem območju in sodelovala v Arktičnem svetu, Islandija pa bi s pristopom okrepila svoj položaj pri iskanju boljših oblik upravljanja na več ravneh na območju Arktike. Poleg tega bi članstvo do neke mere obnovilo verodostojnost Islandije na mednarodnem prizorišču ter stabiliziralo njeno valuto in gospodarstvo na splošno. Kot članica EU bi Islandija lahko veliko prispevala k politiki severne dimenzije, razvoju in koriščenju obnovljivih virov energije ter okolju bolj prijaznemu gospodarstvu v EU.

3.10   Ker mnoga pomembna področja niso zajeta v sodelovanje v okviru Sporazuma EGP ali Schengenskega sporazuma, se bo treba soočiti še z različnimi izzivi. Nekateri bodo najverjetneje med pogajanji povzročali težave. Posebno kočljivi področji bosta po vsej verjetnosti ribištvo in kmetijstvo; organizacije civilne družbe v teh panogah bodo imele v pristopnem procesu ključno vlogo. Pristop bi moral biti prostovoljen, sporazumen in dvosmerni proces, med katerim se nobena stran ne čuti dolžna, da zaradi druge strani sprejme zaveze, na katere ni pripravljena.

4.   Družbeno-gospodarske razmere

4.1   Islandsko gospodarstvo že tradicionalno temelji predvsem na ribištvu, ki še vedno predstavlja skoraj polovico izvoza blaga na Islandiji. V zadnjem času postajata vse pomembnejša tudi proizvodnja aluminija in turizem. V 90-ih letih se je na Islandiji začel proces deregulacije, liberalizacije in diverzifikacije gospodarstva, pri čemer se je razvil obsežen finančni sektor. Zaradi prekomerne izpostavljenosti, pomanjkanja zadostnega nadzora finančnega sektorja in velikosti bank v primerjavi z nacionalnim gospodarstvom je med svetovno finančno krizo prišlo do zloma islandskega finančnega sektorja. Skupne obveznosti bank so bile več kot desetkrat višje kot BDP države (1), kar je vodilo v globoko recesijo s socialnimi in ekonomskimi posledicami.

4.2   Hud padec islandske krone je povzročil visoko stopnjo inflacije, brezposelnost se je povečala, cene premoženja so padle, mnoga podjetja so morala v stečaj, zmanjšala pa se je tudi zasebna potrošnja. Tudi davki (na kapital, od dohodka, trošarine in DDV) so višji, uveden je bil nov tristopenjski sistem davka od dohodka fizičnih oseb in mnoga nadomestila, na primer za porodniški/očetovski dopust ter otroški dodatek, so zdaj nižja. Ravno tako so se skrčili javni izdatki za izobraževanje in zdravstveno varstvo. Mnoga islandska gospodinjstva so izgubila velik del prihrankov in/ali dohodka. Za ublažitev hude krize je v teku obsežno prestrukturiranje dolga, tako za fizične osebe kot za podjetja. V prvem primeru je bil uveden poseben izvensodni okvir za sanacijo dolga gospodinjstev, ki so se znašla v hudih težavah. (2)

4.3   Javni dolg je med krizo močno narasel. Velik del tega dolga je posledica obveznosti banke Icesave. V skladu z direktivo o sistemih zajamčenih vlog (Direktiva 94/19/ES) mora Islandija vlagateljem vrniti do 20 000 eurov za posamezen račun. Islandija se je sicer strinjala z izpolnitvijo teh obveznosti, vendar pa pri sporu zaradi dolgov banke Icesave ostaja nerešeno še vprašanje, pod kakšnimi pogoji naj bi Islandija povrnila denar britanski in nizozemski vladi, ki sta izplačali vlagatelje iz svojih držav.

4.4   Islandija je začela izvajati različne ukrepe za premostitev krize. Nacionalizirala, prestrukturirala in dokapitalizirala je tri glavne banke v državi. Uveden je bil nadzor plačilne bilance, ki omejuje mednarodne kapitalske tokove in s tem preprečuje odtekanje tuje valute in nadaljnji padec vrednosti islandske krone. Centralna banka je začela oktobra 2009 postopoma odpravljati ta nadzor. Ustanovljeno je bilo novo ministrstvo za gospodarske zadeve; poleg tega so bile uvedene spremembe upravljanja centralne banke, okrepljena pa je tudi vloga organa za finančni nadzor. Vlada je sprožila obsežno preiskavo dogodkov, ki so privedli do krize. V ta namen je imenovala posebno preiskovalno komisijo in posebnega tožilca.

4.5   Poleg tega je za pomoč prosila mednarodno skupnost, vključno z Mednarodnim denarnim skladom (MDS). Nujna denarna pomoč, ki jo je Islandiji pripravljen zagotoviti MDS, znaša 2,1 milijarde USD; preostale nordijske države, Poljska in Ferski otoki pa so dale na voljo še 2,75 milijarde USD. Gospodarski program, ki ga podpira MDS, zajema ukrepe za stabilizacijo menjalnega tečaja, ponovno vzpostavitev zaupanja v monetarno politiko, revizijo davčne politike, omejitev javnega dolga na sprejemljivo raven, prestrukturirane finančnega sektorja in njegovega regulativnega okvira ter ukrepe za lažje prestrukturiranje dolga gospodinjstev in podjetij. Konec septembra 2010 je MDS potrdil tretji pregled islandskega programa za oživitev gospodarstva.

4.6   Toda makroekonomska stabilizacija države še ni zaključena in konsolidacija proračuna bo tudi v prihodnje najtežja naloga. Sprejet je bil štiriletni načrt konsolidacije proračuna, ki naj bi okrepil finančni okvir. Znaki izboljšanja so že vidni. Po ocenah MDS bo islandsko gospodarstvo zahvaljujoč trdnim gospodarskim temeljem države do druge polovice leta 2010 doseglo pozitivno rast. (2) Inflacija se znižuje in tudi menjalniški tečaj se je umiril. Nove komercialne banke so bile dokapitalizirane in izvedene so bile obsežne reforme predpisov na finančnem trgu. Stopnja brezposelnosti v nasprotju z napovedmi ni presegla 10 %.

4.7   Socialni partnerji so imeli ključno vlogo pri načrtu Islandije za oživitev gospodarstva. Vlada in socialni partnerji so junija 2009 podpisali pakt za stabilnost, ki je razviden tudi iz proračuna za leto 2010. Cilj pakta je bil zagotoviti družbeno soglasje za nujne ukrepe prilagajanja, toda ker so pri njem sodelovali predvsem socialni partnerji, so se nekatere organizacije civilne družbe počutile izključene iz tega procesa. Marca 2010 se je islandska konfederacija delodajalcev umaknila iz pakta, kot razlog pa je navedla kršitve pakta in nesposobnost vlade, da bi izpolnila svoje obljube.

4.8   S srednjeročnega do dolgoročnega vidika ima Islandija razmeroma prožen trg dela z visoko stopnjo udeležbe, precej mlado in dobro izobraženo delovno silo ter trdno bazo virov, ki vključujejo bogata ribolovna območja ter znatne vire obnovljive energije. Zato se bo Islandija po vsej verjetnosti sčasoma popolnoma izvlekla iz sedanjih gospodarskih težav. Evropska komisija poleg tega meni, da sodelovanje države v ekonomski in monetarni uniji ne bi smelo povzročati večjih problemov, seveda če bo Islandija svojo zakonodajo na tem področju uskladila s pravnim redom EU.

5.   Civilna družba na Islandiji

5.1   Islandija se lahko pohvali z dolgo zgodovino aktivne udeležbe civilne družbe. Predvsem zaradi majhnosti islandske družbe imajo interesne skupine zelo tesne in pogosto osebne vezi z vlado ter so aktivno udeležene v političnem dogajanju. Nekatere skupine, kot so združenja kmetov in ribičev, ter sindikati imajo že po tradiciji zelo tesne stike z nekaterimi političnimi strankami.

5.2   Da bi zmanjšala omejitve zaradi majhne administracije, islandska vlada tesno sodeluje z interesnimi skupinami, ki so dejavne na ravni EU, in se pogosto opre nanje pri zbiranju informacij ter seznanjanju Bruslja z islandskimi vprašanji. Kljub temu pa interesne skupine bolj zbirajo informacije in oblikujejo strategije, kot pa da bi dejansko vplivale na politiko EU, razen na področjih socialne politike, kjer so socialni partnerji posebej aktivni in neposredno sodelujejo v procesu oblikovanja politik.

5.3   Tako kot v drugih nordijskih državah tudi islandska ustava v členu 74 zagotavlja pravico do ustanavljanja vseh vrst združenj brez predhodnega dovoljenja, ki jih z upravno odločbo ni mogoče razpustiti. Združenja morajo biti prijavljena pri nacionalnem registrskem uradu, kjer dobijo nacionalno registrsko številko za davčne namene, imeti pa morajo tudi uradni naslov. Dejavnosti sindikatov ureja zakon o sindikatih in sporih med delodajalci in delojemalci.

5.4   Mnoge islandske organizacije imajo dolgoletne in trdne vezi s podobnimi organizacijami v nordijskih državah. Te vezi bi lahko islandskim organizacijam pomagale, da med obdobjem pristopa njihove države k EU izmenjujejo primere najboljše prakse in se učijo iz izkušenj partnerskih organizacij.

5.5   Javno posvetovanje z organizacijami civilne družbe na Islandiji je pokazalo, da so dejavnosti teh organizacij usmerjene predvsem navznoter. S tesnejšim sodelovanjem bi jih bilo mogoče prepričati, naj na svojo vlogo na Islandiji, predvsem v zvezi s procesom pristopa k EU, gledajo širše, prav tako pa bi se tudi organizacije v EU lahko učile od islandskih partnerjev.

5.6   Islandija ima uveden nordijski gospodarski in družbeni model, za katerega je značilna država precejšnje blaginje z velikodušnimi nadomestili. Socialni partnerji z obeh strani trga dela aktivno sodelujejo v socialnem dialogu, da bi izmenjevali informacije in reševali različna pomembna družbena in gospodarska vprašanja. Socialna vprašanja večinoma urejajo kolektivne pogodbe in zakonodaja.

5.7   Razvoj na Islandiji je močno podoben razvoju v sosednjih nordijskih državah, za katerega je značilen porast javnih izdatkov. Urbanizacija in spremembe v strukturi družbe so vodile k nastanku različnih interesnih skupin, predvsem sindikatov, zadrug in združenj kmetov. Na začetku je bilo takšnih skupin malo, vendar so bile vplivne in so imele tesne vezi z raznimi političnimi strankami, ki so jim pomagale pri uresničevanju njihovih interesov.

5.8   V drugi polovici 20. stoletja je hkrati z diverzifikacijo družbe naraščalo tudi število interesnih skupin. Zaradi vse večje raznolikosti so oslabile tudi vezi med nekaterimi političnimi strankami in vplivnimi skupinami, vendar pa je neizogibno dejstvo, da bodo v tako majhni družbi, kot je islandska, vedno obstajale tesne vezi med civilno družbo in vlado.

5.9   Čeprav je islandski model v mnogih pogledih podoben tistemu v drugih nordijskih državah, pa se v nekaterih vidikih od njega razlikuje. Razvoj na Islandiji je bil počasnejši kot v drugih nordijskih državah, tudi izdatki za socialno varstvo so bili že tradicionalno nižji. Devetdeseta leta so zaznamovali ukrepi za liberalizacijo in privatizacijo; posledica finančnega zloma so bile precejšnje omejitve v sistemu socialnega varstva. Sicer pa v nordijskih državah model blaginje na splošno podpirajo stranke z leve in desne strani političnega spektra, kar velja tudi za Islandijo, čeprav na političnem prizorišču prevladujejo desnosredinske koalicije. Socialni partnerji so imeli v političnem procesu ključno vlogo.

5.10   Rezultati javnega posvetovanja so pokazali, da so mnenja islandske civilne družbe glede članstva v EU deljena. Nasprotujejo mu predvsem združenja ribičev in kmetov, podpirajo pa ga organizacije, kot sta konfederacija delojemalcev in industrijsko združenje. Mnoge organizacije so do tega vprašanja neopredeljene. Razlog za manj usklajeno stališče civilne družbe je iskati v dejstvu, da je demokracija na Islandiji sicer izredno močno razvita, vendar pa so organizacije širše civilne družbe razmeroma slabo zastopane.

6.   Glavne organizacije in njihovo stališče v razpravi o EU

6.1   Socialni partnerji

6.1.1   Islandska konfederacija delojemalcev (Icelandic Confederation of Labour – ASI) je glavna sindikalna organizacija na Islandiji, ki zastopa delavce na splošno, pa tudi uradnike, zaposlene v maloprodaji, pomorščake, gradbene delavce in delavce v industriji, zaposlene v elektroindustriji ter različne druge poklice v zasebnem sektorju in delu javnega sektorja. Večino zaposlenih v javnem sektorju sicer zastopa federacija zaposlenih v državni in občinskih upravah (Federation of State and Municipal Employees – BSRB). Obe organizaciji sta članici Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Tretja najpomembnejša organizacija je združenje, ki zastopa zaposlene z visokošolsko izobrazbo v javnem in zasebnem sektorju (Association of Academics – BHM).

6.1.2   Podobna organizacija, kot je konfederacija ASI, vendar na strani podjetij, je islandska konfederacija delodajalcev (Icelandic Confederation of Employers – SA), ki je tudi članica organizacije BUSINESSEUROPE. Konfederacija SA ima osem članskih združenj z različnih področij, kot so energija, turizem, finance in ribištvo. Obe organizaciji imata ključno vlogo pri usklajevanju politik na področju zaposlovanja, socialnih zadev, okolja in trga dela. Še ena organizacija, dejavna na ravni EU, ki je ravno tako članica organizacije BUSINESSEUROPE in članica konfederacije SA, je islandsko industrijsko združenje (Federation of Icelandic Industries – SI).

6.1.3   Konfederaciji delodajalcev in delojemalcev sodelujeta v številnih odborih in upravnih organih javnih ustanov, kjer v postopku priprave in izvajanja zakonodaje zastopata interese svojih članov, npr. v upravi Islandije za varnost in zdravje pri delu, svetu za enakost ter svetu za znanost in tehnologijo. Poleg tega imata tesne stike z vlado pri pripravi in podaljševanju kolektivnih pogodb. Socialni partnerji tesno medsebojno sodelujejo na področjih skupnega interesa, kot so enakost, varstvo pri delu in seznanjanje z informacijami.

6.1.4   Poleg tega so socialni partnerji na Islandiji že precej dobro vključeni v politični proces EU. Skrbno spremljajo zakonodajni postopek EU, saj politike, ki jih je sprejme EU, prek Sporazuma EGP vplivajo nanje.

6.1.5   Predstavniki organizacij delavcev in delodajalcev v državah Efte imajo stike z EESO prek posvetovalnega odbora EGP, ki je del institucionalnega ustroja EGP. Ta forum deluje kot povezava med socialnimi partnerji v državah Efte in organizacijami civilne družbe v EU. V nasprotju z EESO so člani posvetovalnega odbora Efte samo sindikati in organizacije delodajalcev. To je gotovo omejitev, saj niso vključene vse strani civilnega dialoga.

6.1.6   Socialni partnerji na Islandiji imajo na splošno precej pozitiven odnos do evropskega povezovanja, čeprav zavzemajo različna stališča. Konfederacija ASI je bila prvotno skeptična do članstva Islandije v EGP, vendar je leta 2000 spremenila svoje stališče zaradi prednosti, ki jih članstvo prinaša islandskim delavcem. Tako konfederacija zdaj podpira pogajanja o članstvu v EU in prevzem eura, saj meni, da je popolna vključitev v EU najboljše jamstvo za zaščito interesov islandskih delavcev in za stabilnost gospodarstva na splošno. Vendar hkrati meni, da bi bilo treba med pristopnimi pogajanji posebno pozornost posvetiti ohranjanju polnega nadzora nad izključno ekonomsko cono Islandije na področju ribištva in da bi bilo treba zagotoviti podporo islandskemu kmetijstvu. Federacija BSRB, ki zastopa zaposlene v javnem sektorju, še ni izoblikovala stališča glede članstva, kar zadeva pristopna pogajanja, pa se zavzema za odprto razpravo.

6.1.7   Konfederacija delodajalcev SA namerava skrbno spremljati pogovore o članstvu, vendar pa je do tega vprašanja neopredeljena, saj se mnenja članskih združenj razhajajo. Industrijsko združenje SI na primer podpira članstvo v EU z obrazložitvijo, da je islandsko gospodarstvo zaradi nihanja vrednosti valute nestabilno in da bi članstvo v EU in prevzem eura povečala konkurenčnost ter delavcem v industrijskih panogah zagotovila boljše delovne pogoje.

6.2   Ribiški sektor

6.2.1   Združenji lastnikov ribiških ladij (Federations of Fishing Vessel Owners – LIU) in obratov za predelavo rib (Fish Processing Plants) močno nasprotujeta članstvu v EU. Krogi, ki so vpleteni v ribiško industrijo, se upirajo izvajanju skupne ribiške politike, saj bi to pomenilo, da bi bile tuje naložbe v tej panogi dovoljene in da bi Bruselj odločal o skupnih ribolovnih kvotah v izključni ekonomski coni Islandije, ki obsega 200 milj. Čeprav bi bila Islandija kot država članica v celoti vključena v postopek odločanja, predstavniki organizacij civilne družbe menijo, da zaradi majhnosti njihova država ne bi imela zadostnega vpliva na odločitve, ki se sprejemajo na ravni EU. Poleg tega bi se Islandija morala odreči svoji pravici, da s tretjimi državami sklepa sporazume o ribolovu čezconskih staležev, ki predstavlja 30 % islandskega ulova. Po mnenju združenja lastnikov ribiških ladij LIU so zavržki in prelov resni problemi v EU, na Islandiji pa je ribištvo donosna panoga. Poleg tega ni zajamčeno, da bo EU ohranila načelo relativne stabilnosti.

6.2.2   Vendar pa je predsednik združenja LIU avgusta 2010 za islandski radio RÚV povedal, da mora Islandija nadaljevati pristopna pogajanja in si prizadevati za „najboljši možen dogovor“. Po njegovem mnenju v tej fazi ne bi imelo smisla, če bi Islandija umaknila prošnjo za pristop k EU.

6.2.3   Leta 2006 se je na Islandiji ponovno začel komercialni lov na kite, kar bo po vsej verjetnosti kočljiva tema, saj je v nasprotju s politiko EU. Če se ne bo našla rešitev, bi bilo to vprašanje lahko resna ovira v procesu pristopa Islandije.

6.2.4   Trenutno poteka pregled skupne ribiške politike in predvidene spremembe bodo to politiko verjetno približale islandskemu modelu. Kljub temu bi pogajanja z Islandijo o članstvu temeljila na sedanji zakonodaji s tega področja, zato obstaja več možnih spornih točk. Ribištvo bo tako po vsej verjetnosti še vedno najpomembnejša tema pristopnih pogajanj. Ribiški lobi ima velik vpliv na politični proces in bo verjetno v razpravi o članstvu v EU imel glavno vlogo, saj je dohodek na prebivalca, ki ga ustvari ta panoga, na Islandiji veliko večji kot v kateri koli državi članici EU.

6.3   Kmetijstvo

6.3.1   Še ena organizacija z dolgo tradicijo političnega sodelovanja je združenje kmetov. Kmetje so že tradicionalno močna sila na Islandiji, ki ima tesne vezi z vlado, čeprav se je njihov vpliv v zadnjih letih zmanjševal hkrati s krčenjem te panoge. Tako združenje lastnikov ribiških ladij LIU kot združenje kmetov skrbno spremljata zakonodajni postopek EU. Združenje kmetov je partnerska organizacija konfederacije COPA/COGECA in zato je njegovo sodelovanje v tej konfederaciji do neke mere omejeno. Ta evropska krovna organizacija se ukvarja predvsem z zadevami, povezanimi z EU.

6.3.2   Združenje kmetov močno nasprotuje članstvu v EU in navaja argument, da bi to pomenilo izgubo številnih delovnih mest v kmetijstvu ter bi precej negativno vplivalo na varnost hrane in zanesljivo preskrbo s hrano v državi. Glavni razlog za ta argument pa je dejstvo, da bi Islandija morala dovoliti neomejen uvoz kmetijskih izdelkov iz EU, kar bi bilo za islandske kmete prehuda konkurenca. Vendar pa je zakonodaja EU s področja živil, ki zagotavlja varnost hrane, (3) že del Sporazuma EGP in bo stopila v veljavo konec leta 2011. Med prenosom svežnja predpisov s področja živil v nacionalno zakonodajo je združenju kmetov uspelo doseči, da je bila v islandski zakonodaji ohranjena prepoved uvoza svežega mesa, čeprav je takšna prepoved očitno v nasprotju s cilji zakonodaje EU. V skladu s členom 19 Sporazuma EGP se je Islandija strinjala z brezcarinskimi kvotami in koncesijami za določene izdelke, kar skrbi združenje kmetov.

6.3.3   Kmetijstvo bo glavna tema pristopnih pogajanj; eden od ciljev Islandije bo izrecna podpora proizvodnji mleka, ovčjereji in drugim tradicionalnim kmetijskim panogam. Dolgoročna nacionalna shema pomoči, podobna shemi za druge regije EU, ki se nahajajo severno od 62. vzporednika, bi lahko pomagala ohranjati kmetijsko dejavnost na področjih z nizko gostoto prebivalstva in težavnimi podnebnimi razmerami.

6.4   Okolje

6.4.1   Na Islandiji delujejo številne okoljske organizacije. Okoljske organizacije v EU običajno pozorno spremljajo okoljsko politiko EU, so dejavne na evropski ravni in članice krovnih organizacij. To očitno že leta ni tako pomembno za islandske okoljske organizacije, čeprav jih ima nekaj tudi mednarodne povezave.

6.4.2   Za to obstaja več možnih razlag. Prvič, evropske interesne skupine podpirajo politike za boj proti lovu na kite, zaradi česar se islandske okoljske organizacije mogoče ne čutijo povezane z njimi. Drugič, islandske okoljske organizacije, kot je Landvernd, se osredotočajo predvsem na erozijo tal in ohranjanje naravnih habitatov na Islandiji. Pogosto nasprotujejo gradnji jezov hidroelektrarn za povečanje proizvodnje aluminija. Čeprav je večina okoljske politike EU vključene v Sporazum EGP, pa ta ne zajema zakonodaje s področja ohranjanja naravnih habitatov. Poleg tega okoljske skupine na Islandiji pesti pomanjkanje sredstev in virov. Mogoče so iz teh razlogov manj aktivne kot podobne organizacije na ravni EU in se na splošno tudi ne udeležujejo razprav o članstvu v EU. Organizacija Landvernd na primer nima uradnega stališča glede članstva v EU, čeprav na splošno zastopa mnenje, da ima okoljska zakonodaja EU pozitiven učinek. Zainteresirana je tudi za pojasnitev vloge, ki jo ima lahko med pristopnimi pogajanji, vključno z nadaljnjim sodelovanjem v programih EU, kot je okvir za varstvo narave.

6.5   Varstvo potrošnikov

6.5.1   Združenje potrošnikov Islandije (The Consumers' Association of Iceland – NS) je neodvisna, nepridobitna in nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1953. Aktivna je na evropski ravni in je članica krovnih organizacij. Tesno sodeluje s centrom za varstvo potrošnikov na Islandiji (European Consumer Centre – ECC-Iceland), ki je del mreže evropskih centrov za varstvo potrošnikov (European Consumer Centre Network). Združenje potrošnikov Islandije nima trdnega stališča glede pristopa Islandije k EU, saj ni niti za niti proti. Vendar pa že dolgo zastopa stališče, da mora Islandija preučiti vse prednosti in slabosti pridružitve EU. Generalna skupščina združenja je leta 2008 sprejela sklep, da bi morala Islandija zaprositi za članstvo, da bi tako lahko opredelili dejanska vprašanja in bi se razprava o EU lahko nadaljevala brez predsodkov in na temelju dejstev. Leta 2008 je združenje pripravilo poročilo o prednostih in slabostih, ki bi jih članstvo v EU prineslo islandskim potrošnikom. Čeprav torej združenje NS ni zavzelo trdnega stališča ali oblikovalo politike za ali proti EU, se je vedno zavzemalo za prošnjo Islandije za pristop in si je prizadevalo za začetek razprav o EU.

6.6   Druge organizacije

6.6.1   Druge pomembne organizacije so društvo invalidov, trgovinska zbornica, ki je članica EUROCHAMBERS, združenje trgovinskega in storitvenega sektorja, ki ravno tako deluje v okviru EUROCHAMBERS, islandska trgovinska federacija in različne druge nevladne organizacije. Te organizacije doslej še niso izoblikovale uradnega stališča o članstvu v EU, čeprav bodo verjetno nekatere evropske politike podpirale, nekaterim pa bodo nasprotovale. Obstajajo tudi posebna proevropska in protievropska gibanja, kot sta Evrópusamtökin in Heimssýn.

---

(1)  Ministrstvo Islandije za zunanje zadeve, obrazložitev, Program Islandije za oživitev gospodarstva, junij 2010: http://www.mfa.is/media/MFA_pdf/Factsheet--Iceland%27s-Economic-Recovery-Program-June.pdf.

(2)  http://www.mfa.is/media/MFA_pdf/Factsheet--Iceland%27s-Economic-Recovery-Program-June.pdf.

(3)  Splošna živilska zakonodaja (ES) št. 178/2002 in povezani zakonodajni akti.

---