5.8.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 212/11

A.

ker bo največja negativna posledica sedanje finančne in gospodarske krize za Evropsko unijo drastično povečanje brezposelnosti, ki bo huje prizadelo najbolj ranljive družbene skupine; ker je večja stopnja brezposelnosti povezana s povečanjem revščine in zdravstvenih neenakosti, izključenosti, kriminala, negotovosti in pomanjkanja zaupanja,

B.

ker se je Evropska unija ne glede na sedanjo krizo že soočala s težavami zaradi šibke gospodarske rasti, eksplozivne rasti prebivalstva in težavnega življenja v vedno bolj globaliziranem svetovnem gospodarstvu,

C.

ker je leta 2007 šolanje zgodaj opustilo 15,2 % državljanov Unije v starosti od 18 do 24 let,

D.

ker zaposlitev še vedno ne zagotavlja izhoda iz revščine za številne ljudi v Evropski uniji, pri čemer je revščina leta 2006 grozila 8 % zaposlenih,

E.

ker je leta 2006 revščina grozila 16 % evropskih državljanov, izpostavljeni pa so ji zlasti otroci, velike družine, starši samohranilci, brezposelni, invalidi, mladi, starejše osebe, etnične manjšine in priseljenci,

F.

ker so ženske zaradi ekonomske odvisnosti, razlik v plačilu med spoloma in pogostejši zaposlenosti na slabše plačanih delovnih mestih še vedno bolj izpostavljene revščini kot moški; ker je zaradi tega večja nevarnost, da bi se revščina prenašala v prihodnje generacije,

G.

ker je rast cen v zadnjih letih močno vplivala na proračun gospodinjstev, nesorazmerno bolj pa je prizadela ranljive družbene skupine,

H.

ker so številne raziskave (na primer raziskava ameriške fundacije Russell Sage Foundation o prihodnosti dela) pokazale, da se lahko kmalu vsak četrti zaposleni v najrazvitejših gospodarstvih znajde v skupini slabo plačanih in lahko postane močno izpostavljen revščini; ker se slabo plačane službe zelo razlikujejo, saj gre pogosto za nestandardna delovna razmerja z nizkokvalificiranimi delavci, zaposlenimi za krajši delovni čas, ženskami, priseljenci in mladimi delavci, ki so temu bolj izpostavljeni; ker se trend slabo plačano delo prenaša iz generacije v generacijo, kar omejuje dostop do dobre izobrazbe, dobrega zdravstvenega varstva in drugih osnovnih življenjskih pogojev,

I.

ker člen 2 Pogodbe ES določa, da sta solidarnost in enakost med ženskami in moškimi med temeljnimi načeli Evropske unije,

J.

ker se Evropska unija sooča z demografskimi spremembami, ki jih pogojujeta predvsem daljša življenjska doba in nizka stopnja rodnosti, čeprav se v nekaterih državah slednja počasi obrača navzgor,

K.

ker se bo do leta 2050 delež odvisnega starejšega prebivalstva zaradi demografskih sprememb po pričakovanjih podvojil, kar bo vplivalo zlasti na telesno in duševno zdravje prebivalstva,

L.

ker demografsko poročilo Komisije za leto 2008 o izpolnjevanju socialnih potreb v starajoči se družbi (SEK(2008)2911), ki priznava bistveno vlogo nepoklicnih negovalcev v družbi, poziva Komisijo, naj preuči močne socialne argumente za vključitev negovalcev v prihodnje oblikovanje politike,

M.

ker posledice finančne krize za dejansko gospodarstvo niso povsem znane, vendar bo nemogoče doseči cilj 5 milijonov novih delovnih mest v EU med letoma 2008 in 2009; ker bo posledica gospodarske recesije večja brezposelnost in vsekakor večja razširjenost revščine, pred izzive pa bodo postavljeni tudi evropski socialni modeli,

N.

ker se zaradi finančne in gospodarske krize povečujeta brezposelnost in negotovost, zaradi česar močno trpi socialna kohezija v Evropski uniji, v številnih državah članicah pa prihaja do družbenih napetosti in trenj,

O.

ker se je EU zavezala uresničevanju cilja socialno in okoljsko trajnostnega razvoja in je treba v celoti izkoristiti priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, ki izhajajo iz te zaveze,

P.

ker je lahko socialni dialog pomemben za odpravo krize nezaupanja, ki jo povečuje gospodarska kriza, in ker se veliko ljudi v današnji družbi boji prihodnosti; ker je treba enako prednost nameniti tudi tistim, ki so že izključeni in se jim položaj zaradi sedanje krize slabša,

Q.

ker bolj intervencionistična institucionalna ureditev EU, za katero je značilna določena stopnja prerazporeditve dohodka in skupno pojmovanje evropskega socialnega modela, pozitivno vpliva na kakovost delovnega življenja milijonov moških in žensk v bolj prikrajšanih segmentih naših trgov dela,

R.

ker je spoštovanje nacionalnih pravnih okvirov in konvencij, za katere je značilno iskanje ravnovesja med delovnim pravom in kolektivnimi pogodbami, ki urejajo te modele, osnovni pogoj za usklajene vrednote v raznolikih sistemih,

S.

ker pravila in postopki, ki jih določijo partnerji v kolektivnih pogajanjih, ne veljajo za nestandardna delovna razmerja,

T.

ker bi morala prenovljena socialna agenda temeljiti na načelu, da učinkovita in uspešna socialna politika prispeva k gospodarski rasti in blaginji, pa tudi k ponovni pridobitvi čedalje manjšega zaupanja državljanov v EU,

U.

ker je obžalovanja vredno, da prenovljena socialna agenda ne obravnava vprašanja pravne varnosti socialnih storitev splošnega pomena,

V.

ker je bila izražena precejšnja zaskrbljenost zaradi vloge in prepoznavnosti socialne agende, med drugim tudi zaradi nejasnosti njenega namena in ukrepov, ki ji bodo sledili, pa tudi zaradi vse manjšega pomena odprte metode usklajevanja na socialnem področju,

W.

ker so evropski socialni modeli skupek vrednot v mnogovrstnosti sistemov, za katere so na splošno pristojne države članice; ker je treba cilje socialne Evrope, zapisane v Pogodbi ES, Listini o temeljnih pravicah in Lizbonski pogodbi, poudariti kot splošni cilj Evropske unije, če se naj ta odzove na pričakovanja in pomiri bojazni svojih državljanov; ker je Evropski svet na svojih zaporednih spomladanskih srečanjih ponovil cilj izkoreninjenja revščine in socialne izključenosti, v lizbonski strategiji pa potrebo po okrepitvi socialne razsežnosti; ker uspešnost oziroma neuspešnost nacionalnih socialnih politik in politik zaposlovanja vpliva tudi na druge države članice in je razpravo o reformi evropskega socialnega modela treba postaviti v osrčje te interakcije med EU in državami članicami,

X.

ker je treba glavno pozornost nameniti neuspehu lizbonske strategije pri zmanjševanju števila revnih, ki jih je danes v EU 78 milijonov, ter vedno večji neenakosti; ker mora Evropska unija doseči napredek pri razvoju in izvajanju evropskih in nacionalnih ciljev za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, pa tudi na ključnih področjih, kjer se že uporabljajo kazalniki, če želimo prepričati ljudi, da Evropska unija najprej služi njim in šele nato podjetjem in bankam,

Y.

ker se v številnih postopkih pred Sodiščem Evropskih skupnosti pojmovanje „določb, bistvenih za zaščito političnega, družbenega in gospodarskega reda“, uporablja brez pojasnitve, kdo lahko v zvezi s tem odloča, katere določbe so v državi članici bistvene za zaščito javnega reda,

Z.

ker je Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da države članice ne smejo enostransko določiti pojma javnega reda oziroma da ponudnikom storitev, ki imajo sedež v drugi državi članici, ne morejo naložiti vseh obveznosti na podlagi svojega delovnega prava, in ker ni jasno določeno, kdo je za to pristojen, če ne države članice,

AA.

ker ni jasne razlike med predajanjem dela podizvajalcem ter sumljivim preprodajanjem in zagotavljanjem storitev na podlagi zakonitih pogodb z resničnimi samozaposlenimi osebami; ker je treba obravnavati razliko med goljufivo prakso ter pravimi civilnimi in gospodarskimi poslovnimi razmerji,

1.

poziva Svet in Komisijo, naj ob upoštevanju gospodarske recesije ponovno poudarita pomen močne socialne Evrope, v kateri sta socialna politika in politika zaposlovanja trajnostni, učinkoviti in uspešni; poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno agendo o socialni politiki za obdobje 2010–2015;

2.

poziva Komisijo, naj pripravi skladen politični načrt o dostojnem delu v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

3.

poudarja, da je treba v teh težkih časih ustvarjanje in spodbujanje delovnih mest uvrstiti na prvo mesto v socialni agendi; meni, da je večja prožnost na delovnem mestu zdaj pomembnejša kot kdaj koli;

4.

poziva Komisijo, naj poveže prenovljeno socialno agendo z drugimi pobudami, na primer Evropskim paktom za enakost spolov, Evropskim paktom za mlade ter Zavezništvom za družine, da bi prikrajšane družbene skupine imele boljši dostop do socialnih ugodnosti;

5.

je zaskrbljen, da ukrepi, ki jih je Komisija predlagala v svojem sporočilu o prenovljeni socialni agendi, niso dovolj usklajeni, da bi vplivali na sedanjo raven revščine in izključenosti v Evropski uniji ter obravnavali sedanje izzive za socialno kohezijo;

6.

obžaluje zlasti, da v sporočilu Komisije o prenovljeni socialni agendi ni predlogov o naslednjih vprašanjih, ki so bistvena za ravnovesje med gospodarsko svobodo in socialnimi pravicami:

7.

poudarja, da je treba nadalje razvijati minimalne standarde na področju delavskih pravic; se zaveda, da niti gospodarska svoboda niti pravila konkurence nimajo prednosti pred temeljni socialnimi pravicami;

8.

ugotavlja, da bi morala socialna politika zajemati bistvene ukrepe, kot so boljše ravnovesje med večjimi socialnimi pravicami in tržnimi svoboščinami, boj proti diskriminaciji ter spodbujanje enakosti, posodobitev in reforma evropskih socialnih modelov ob sočasni krepitvi njihovih vrednot;

9.

ugotavlja, da je natančna označitev, katere določbe držav članic so bistvene za zaščito političnega, družbenega in gospodarskega reda, politična zadeva in bi jo bilo treba opredeliti v demokratično zakonitem procesu; zato poziva Komisijo, naj sproži odprto razpravo za pojasnitev pojmovanja, kaj so te splošne določbe o javnem redu, ter po potrebi predlaga zakonodajo;

10.

meni, da zdaj ni pravi čas za zmanjševanje socialnih izdatkov, ampak za okrepitev strukturnih reform; dodaja, da mora Evropska unija podpirati infrastrukturo socialnih modelov v državah članicah, vključno s socialnimi storitvami splošnega pomena, tako, da znova poudari, da morajo biti dostopni za vse, kakovostni in trajni;

11.

obžaluje, da Komisija kljub temu, da je finančna kriza pokazala pomen državnega posredovanja za ohranjanje gospodarskih dejavnosti in krepitev socialne kohezije, ni zagotovila prihodnosti javnih storitev in njihove bistvene vloge v Evropski uniji, saj ni pripravila predloga okvirne direktive o storitvah splošnega pomena;

12.

poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, s katerim bo zagotovila pravno varnost socialnih storitev splošnega pomena;

13.

poudarja, da si je treba prizadevati za posodobitev in prenovo nacionalnih sistemov socialne varnosti za odpravo revščine, da bodo imeli dolgoročno perspektivo, zlasti na področju ustreznega minimalnega dohodka, pokojnin in zdravstvenih storitev; poudarja tudi, da je mogoče izboljšati finančno vzdržnost minimalnih plač in pokojninskih sistemov ter kakovost in učinkovitost zdravstvenih storitev z izboljšanjem njihove organizacije in dostopnosti ter večjim partnerstvom med javnim in zasebnim sektorjem ob upoštevanju načel subsidiarnosti ter s podpiranjem okrepljenih prizadevanj za vzpostavitev sistemov progresivnega obdavčevanja z namenom zmanjšanja neenakosti;

14.

ugotavlja, da so nekatere države članice uvedle koncept minimalne plače; meni, da bi drugim državam članicam lahko koristilo, če bi se seznanile z njihovimi izkušnjami; poziva države članice, naj vsem zajamčijo pogoje za socialno in gospodarsko sodelovanje, zlasti pa naj zagotovijo predpise o zadevah, kot so minimalne plače, ali drugačno pravno in splošno zavezujočo ureditev ali prek kolektivne ureditve, skladne z nacionalnimi tradicijami, ki zaposlenim za poln delovni čas omogočajo dostojno življenje z zasluženim denarjem;

15.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi državljani dostop do osnovnih bančnih storitev;

16.

poudarja, da sta šport in kulturno udejstvovanje pomembna instrumenta za vključevanje v družbo ter prispevata k osebnemu razvoju, spodbujata korist družbe in razvijanje talentov;

17.

poziva Komisijo, naj hitro vključi okoljska in zdravstvena vprašanja v vse politike EU in s tem zagotovi visoko stopnjo varstva zdravja in okolja v skladu določbami Pogodbe ES;

18.

podpira odločenost Komisije, da bo razširila socialno agendo na nova področja; vendar obžaluje, da se okolje prepogosto obravnava samo z zornega kota podnebnih sprememb; pozdravlja izjave, s katerimi je Komisija ponovno podprla trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2, vendar obžaluje, da predlog Komisije ne vsebuje konkretnih ukrepov, ki bi upoštevali socialne in zdravstvene posledice ekološke in podnebne krize;

19.

poudarja, da ekstremne revščine in posledično socialne izključenosti ne moremo razumeti le v gospodarskem smislu na podlagi številk, vendar tudi v smislu človekovih pravic in državljanstva; priznava, da načelo prostega pretoka kapitala in blaga samo po sebi ne bo odpravilo revščine, še posebej ne dolgotrajne revščine, in da skrajna revščina vse prizadete oropa možnosti in onemogoča njihovo udeležbo v življenju skupnosti, saj zaradi nje postanejo brezbrižni do okolice;

20.

pozdravlja predloge, vključene v paket o boljšem ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, ki ga je Komisija predstavila konec leta 2008; spodbuja Komisijo, naj pripravi priporočila za države članice, ki očitno zaostajajo pri izvajanju ciljev Evropskega sveta iz Barcelone leta 2002 glede zagotavljanja varstva otrok za leto 2010; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja pripravljenost delodajalcev v zvezi s prožnejšo organizacijo dela, z boljšo uporabo znanja o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah in novimi oblikami organizacije dela ter s tem spodbuja prilagodljivost delovnega časa in njegovo združljivost s časom, v katerem so odprta podjetja, uprava in šole;

21.

poziva Komisijo, naj pripravi predlog o boljšem usklajevanju zasebnega, družinskega in poklicnega življenja z boljšo uporabo znanja o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah in novih oblikah organizacije dela, pri čemer bo upoštevala potrebe in dobro počutje otrok in obenem spodbujala učinkovitejšo varnost zaposlitve, ki bo potrdila pravico staršev in skrbnikov do prilagodljivih delovnih vzorcev, ki bodo ustrezali njihovim potrebam, ter naj posebno pozornost nameni dostopu za tiste z nizkim dohodkom in z negotovo ali nekakovostno zaposlitvijo;

22.

obžaluje nemoč Evropske unije in politik držav članic glede naraščajoče revščine, zlasti revščine otrok;

23.

spodbuja države članice, da zagotovijo sheme zagotovljenega minimalnega dohodka za socialno vključenost v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

24.

meni, da se je treba z demografskimi izzivi spopasti z preučitvijo položaja žensk, ki živijo v revščini in nimajo enakega in ustreznega dostopa do prehrane, stanovanj, izobraževanja in plače ter težko usklajujejo poklicno, družinsko in zasebno življenje;

25.

poziva k učinkovitejšemu preprečevanju in boju proti zgodnji opustitvi šolanja z geslom „šola se izplača“; poziva k učinkoviti organizaciji izobraževalnih sistemov in šolskih programov, ki bodo prilagojeni trgu dela v prihodnosti ter družbenim potrebam in tehnološkemu napredku; poziva k nadaljnjemu spodbujanju in podpiranju koncepta šol za drugo priložnost ter neformalnega in priložnostnega učenja, ki dokazano omogoča višjo udeležbo mladih in odraslih kot tradicionalno šolsko okolje ter prispeva k zmanjšanju števila oseb v EU, ki ne dokončajo osnovnega šolanja; zaradi tega poziva k dolgo pričakovani odpravi vseh neenakosti glede priložnosti v izobraževalnih sistemih v Evropski uniji, zlasti k odpravi nekakovostnega in ločenega izobraževanja, ki ima nepopravljive negativne posledice za marginalne skupine, zlasti za Rome;

26.

vztraja, da je treba sprejeti učinkovitejše ukrepe za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, da bi državljane, zlasti manj kvalificirane, bolje pripravili na (ponoven) vstop na trg delovne sile, ki bo potekal gladko in brez diskriminacije ter prispeval k socialnim inovacijam; predlaga, da se poudarijo podjetniške spretnosti, zlasti podjetništvo žensk in mladih, informacijsko-komunikacijske tehnologije in komunikacijske spretnosti, finančna pismenost in znanje jezikov;

27.

poudarja, da je treba izboljšati izobraževanje v EU s pospešitvijo dinamike procesa skladnosti in primerljivosti izobraževalnih sistemov v državah članicah, da bi se omogočilo vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij in standardov;

28.

meni, da morajo politike dejavnega socialnega vključevanja odločilno vplivati na izkoreninjenje revščine in socialnega izključevanja pri zaposlenih osebah („zaposleni, ki živijo na pragu revščine“) in osebah, ki niso zaposlene;

29.

poudarja, da je treba spodbujati partnersko sodelovanje med univerzami in poslovnim svetom, saj je pomembno, da med seboj sodelujejo in se podpirajo v korist njihovih organizacij, osebja in študentov; meni, da je treba zgraditi mostove med univerzitetnim študijem in podjetji, poslovni svet mora imeti možnost, da med drugim dopolni študijske programe, ponudi pripravništva, organizira dneve odprtih vrat za študente itd.;

30.

opozarja, da je potreben bolj uravnovešen pristop med prožnostjo, varnostjo in zagotovitvijo dostojnih plač, da bi mlade in starejše, ženske, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine vključili na trg dela; predlaga, da bi države članice pri izvajanju nacionalnih strategij prožne varnosti upoštevale resolucijo Parlamenta z dne 29. novembra 2007 o skupnih načelih prožne varnosti;

31.

meni, da je še posebej v času finančne in gospodarske krize, ki ji pogosto sledijo odpuščanja in prestrukturiranje, izredno pomembna udeleženost delavcev v procesu odločanja v podjetjih, ki vplivajo na njihovo zaposlitev in življenje; pozdravlja nedavno revizijo (15) Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (16); ponovno poziva k nadaljnji krepitvi delovanja evropskih svetov delavcev, kot je to storil v svoji resoluciji z dne 4. septembra 2001 o izvajanju Direktive 94/45/ES (17);

32.

poudarja, da morata socialna politika in politika zaposlovanja spodbujati ustvarjanje delovnih mest, da se je treba z njima hitro odzvati na sedanjo gospodarsko krizo ter da morata zagotoviti možnosti za zaposlitev in izobraževanje, pa tudi ublažiti izgubo prihodka; meni, da bi morali na podlagi teh politik ljudi dejavno spodbujati k iskanju možnosti za zaposlitev ali ustanavljanju njihove podjetniške dejavnosti; zato meni, da bi morale države članice predvideti dostopne možnosti financiranja, kot so kreditna jamstva, manjše obrestne mere ali pavšalni znesek nadomestila za brezposelnosti, ter obenem ublažiti izgubo prihodkov in zagotavljati priložnosti za izobraževanje, s čimer bi brezposelnim pomagali pri iskanju nove zaposlitve; opozarja na celovit pristop Komisije k dejavnemu vključevanju, ki zajema ustrezno dohodkovno podporo, dostop do vključujočih trgov dela in kakovostnih socialnih storitev;

33.

poziva Komisijo, naj sprejme pobude, s katerimi bo omogočila jasno razlikovanje med delodajalci, pravimi samozaposlenimi osebami in malimi podjetniki na eni strani ter delavci na drugi;

34.

poudarja, da je nujno treba podpreti matere, in sicer z družinskim dodatkom za majhne otroke ter vzpostavitvijo primernega okvira za njihovo ponovno vključitev na trg dela, pri tem pa posebno pozornost nameniti samohranilkam zaradi njihove ranljivosti;

35.

poudarja, da socialno gospodarstvo kot oblika podjetništva z združitvijo dobičkonosnosti in solidarnosti pomembno prispeva k zagotavljanju trajnostnega evropskega gospodarstva; dodaja, da podjetja socialnega gospodarstva potrebujejo trden pravni okvir; poudarja tudi, da k temu zelo pomembno prispeva prostovoljno socialno delo, zlasti za odpravo revščine in družbene izključenosti ter zagotavljanje pomoči bolj prikrajšanim skupinam v družbi;

36.

poudarja, da niso vsi sposobni za delo, niti v tem trenutku ni delovnih mest za vse, in ponovno poudarja pomen izvajanja Priporočila 92/441/EGS, ki ga je potrdil Evropski svet na zasedanju dne 11. in 12. decembra 2008, in sicer o zagotavljanju zadostnih sredstev in socialne pomoči za človeka dostojen način življenja, prek razširitve ureditve minimalnega dohodka na vse države članice ter povečanja ravni za zagotovitev dostopa in ustreznosti;

37.

je prepričan, da ima lahko razvoj mikrokredita pomembno vlogo pri podpiranju (dolgotrajno) brezposelnih pri odločitvi za samozaposlitev; poudarja, da so mikrokrediti že v številnih podobnih situacijah pomagali pri ponovnem vključevanju v delovno življenje in da je to v skladu z lizbonsko strategijo; poziva Komisijo, naj izboljša pridobivanje in dostopnost informacij o možnostih za mikrokredite in njihovi razpoložljivosti ter se dejavno osredotoči na tiste skupine v družbi, ki bi od tega lahko imele največje koristi in ki mikrokredite najbolj potrebujejo;

38.

poziva k spodbujanju tesnejše povezanosti izvajanja prožne varnosti in krepitve socialnega dialoga ob upoštevanju nacionalnih tradicij in praks;

39.

vztraja, da je treba odpraviti birokratske omejitve za mala in srednje velika podjetja; poziva, da je treba nadalje izvajati načela, predlagana v sporočilu Komisije o Aktu za mala podjetja za Evropo;

40.

v celoti priznava, da so za politiko plač pristojne države članice, ter predlaga, naj se socialni partnerji na nacionalni ravni posvetujejo o novih metodologijah za določanje politike plač, ki bi spreobrnila padajoči delež med plačami in dobičkom ter vključila večjo finančno udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij z uporabo mehanizmov, ki blažijo vpliv inflacije; meni, da bi lahko tovrstni mehanizmi omogočili usmeritev dodatnega zaslužka zaposlenih v posebne kapitalske sklade podjetij; poziva k razpravi o načinih za spodbujanje podjetij k uporabi teh metodologij ter o pravnih okvirih, ki bi urejali postopen dostop zaposlenih do teh skladov; predlaga socialnim partnerjem, naj se obnovi zavezanost plači za dostojno življenje, ki zagotavlja minimalno plačo, ki je precej nad ravnijo ustreznega dohodka, da bi ljudem omogočili izhod iz revščine in pozitivne koristi dela;

41.

vztraja, da je napredek na področju nediskriminacije in enakih možnosti odvisen tako od dobre zakonodajne podlage kot od vrste orodij politike ter da je treba nediskriminacijo in enake možnosti vključiti v vse vidike prenovljene socialne agende;

42.

poziva Komisijo, naj opravi raziskave o srednje- in dolgoročnem učinku mobilnosti znanja, da bi rezultate uporabili kot močno podlago za ukrepe, s katerimi bi ublažili negativne učinke;

43.

opozarja na negativne posledice (možnost bega možganov) priseljevanja za razvojni proces držav izvora, vključno za družinske vezi, zdravje, izobraževanje in raziskave; opozarja tudi na posledice gospodarske krize v obliki neuravnoteženosti trgov zaposlovanja držav gostiteljic;

44.

poudarja pomen etičnega zaposlovanja iz tretjih držav, zlasti zdravstvenih delavcev, ter poziva države članice, ki še niso pripravile kodeksa ravnanja za mednarodno zaposlovanje, naj to čim prej storijo;

45.

poudarja, da so dolgotrajne posledice priseljevanja na demografske spremembe negotove, saj nanje vplivajo nestabilnost migracijskih tokov, združevanje družin in stopnja rodnosti;

46.

meni, da lahko zakonito zaposlovanje priseljencev prispeva k trajnostnemu razvoju sistemov socialne varnosti, pa tudi priseljencem zagotovi pokojninske in socialne pravice;

47.

poudarja, da bi morala uspešna politika priseljevanja, ki temelji na človekovih pravicah, spodbujati skladno in učinkovito strategijo za vključevanje migrantov na podlagi enakih možnosti, ki bo izhajala iz spoštovanja njihovih temeljnih pravic ter zagotavljala uravnoteženost pravic in obveznosti;

48.

pozdravlja predlog Komisije za uvedbo sankcij za delodajalce, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU; poudarja, da se je treba boriti proti izkoriščanju državljanov tretjih držav, ki v EU prebivajo nezakonito, obenem pa spoštovati pravice najranljivejših; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za zakonito zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU;

49.

pozdravlja predlog direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva (KOM(2008)0414); opozarja, da ta direktiva ne sme povzročiti večje diskriminacije državljanov Unije na podlagi njihovega ekonomskega statusa;

50.

meni, da mora biti okrepljeno izvajanje in uveljavljanje obstoječega delovnega prava v okviru nacionalnega prava in prava Skupnosti ter konvencij Mednarodne organizacije dela prednostna naloga za institucije Evropske unije in države članice;

51.

poudarja, da je treba po vsej Evropski uniji dodatno okrepiti zakone o nediskriminaciji; poziva Komisijo, naj se še naprej zavzema za izmenjavo najboljše prakse med državami članicami v zvezi s spodbujanjem uspešnega vključevanja migrantov; ugotavlja, da so zlasti v času gospodarske krize najbolj prizadeti najranljivejši v družbi, med katerimi so pogosto migranti;

52.

meni, da bi lahko zunanja politika EU bolj proaktivno spodbujala temeljne družbene in okoljske standarde ter da si je treba bolj prizadevati za mehanizme preprečevanja, nadzorovanja in kaznovanja kršitev;

53.

meni, da bi si lahko EU bolj prizadevala za vpliv na mednarodno agendo v zvezi z agendo za dostojno delo in dejavno spodbujati skladnost s konvencijami Mednarodne organizacije dela, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, kar bi lahko prispevalo k doseganju svetovnega miru ter zaščiti njenih interesov in vrednot;

54.

poudarja, da razvoj pravnega okvira Skupnosti, bodisi s primarno bodisi s sekundarno zakonodajo, nikakor ne sme biti v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi iz konvencij Mednarodne organizacije dela;

55.

meni, da bi si morala EU prizadevati za proces globalizacije, ki bi bil bolj socialno vključujoč ter gospodarsko in okoljsko trajnosten; ugotavlja, da način poslovanja gospodarskih družb ne vpliva močno le na gospodarstvo, ampak tudi na družbo, tako v Evropski uniji kot v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju; zato spodbuja Komisijo, da dejavno spodbuja koncept družbene odgovornosti podjetij, bodisi s spodbujanjem „mehkega“ prava bodisi prek zakonodajnih predlogov, kadar je to primerno;

56.

predlaga okrepitev potenciala strukturnih skladov s poenostavitvijo, prožnostjo in izboljšanjem postopkov ter razsežnostjo socialnega vključevanja, da bi države članice čim bolj izboljšale učinkovitost socialne politike in politike zaposlovanja; poziva države članice in regije, naj v celoti vključijo partnerje v skladu s členom 16 Splošne uredbe o strukturnih skladih (18); močno priporoča, da bi bil za izgradnjo zmogljivosti Evropski socialni sklad dostopen partnerjem;

57.

poudarja, da se je treba v prenovljeni socialni agendi jasno zavezati, da bodo strukturni in kohezijski skladi Evropske unije pomagali doseči cilje socialne agende; zato naroča državam članicam, naj uporabijo Evropski socialni sklad in vse druge strukturne sklade za izboljšanje zaposljivosti, pa tudi socialne infrastrukture;

58.

priznava, da so strukturni skladi večinoma še vedno glavni instrument financiranja za izpolnitev socialnih ciljev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sinergijo z drugimi programi in podprejo usklajenost večletnih okvirnih programov, kot so Daphne, Progress, program javnega zdravja ter program Evropa za državljane;

59.

poziva, da se posebno pozornost nameni regijam, ki jih je globalizacija najbolj prizadela, ter regijam v novih državah članicah, ki so v procesu socialne konvergence;

60.

meni, da bi lahko program Progress prispeval k boljši oceni modernizacije evropskih socialnih modelov z ocenjevanjem pilotnih projektov;

61.

meni, da se zaradi prostega pretoka oseb znotraj notranjega trga v nekaterih delih Evropske unije in zlasti v večjih mestih porajajo nove težave v zvezi z zagotavljanjem socialnega varstva v nujnih primerih za ljudi, ki so odvisni od pomoči drugih, in se veča pritisk na (dobrodelne) zasebne in javne službe, ki zagotavljajo nujno pomoč, na primer za brezdomce ali marginalne skupine v družbi;

62.

poudarja, da je mogoče prožno varnost in sprejemanje sprememb s strani državljanov izboljšati na podlagi vzajemnega zaupanja, ki ga je mogoče okrepiti z učinkovitejšim in preglednim socialnim dialogom, pa tudi z zagotovitvijo učinkovitejše participativne demokracije pri pripravi in izvajanju politike;

63.

meni, da je posebej pomembno, da se s socialnim dialogom spodbujajo politike o zdravju in varnosti pri delu ter se na splošno podpirajo izboljšave v zvezi s kakovostjo življenja na delovnem mestu; poziva Komisijo, naj začne razpravo o tem, kako bi lahko osebe, ki niso zaposlene s polnim delovnim časom ( kot so delavci s pogodbo o opravljanju začasnega dela, pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali pogodbo o zaposlitvi za določen čas), vključili v socialni dialog;

64.

glede na to, da rezultati pogajanj evropskih socialnih partnerjev niso dobro znani in razširjeni, poziva, da se spodbuja ozaveščenost o rezultatih socialnega dialoga, da bi s tem izboljšali učinek in spodbujali razvoj tega dialoga;

65.

je prepričan, da bi bilo treba s podpiranjem socialnega dialoga še naprej spodbujati kulturo sodelovanja, ki na trgu dela postopoma nadomešča kulturo na podlagi konfliktov;

66.

je prepričan, da bi morali biti organizacije civilne družbe in tisti, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, bolj neposredno vključeni v razprave o ekonomskem in socialnem modelu na enakopravni podlagi;

67.

meni, da si morajo socialni partnerji prizadevati za delo na podlagi večletnih načrtov z opredeljenimi časovnimi načrt in roki, da bi izdelali dolgoročno trajnostno strategijo;

68.

poziva k široki razpravi med evropskimi zainteresiranimi stranmi, nacionalnimi javnimi organi, delodajalci, delavci in organizacijami civilne družbe o socialni agendi za obdobje po letu 2010;

69.

meni, da bi morale države članice podpreti nove izmerljive, zavezujoče in kvantitativne socialne cilje ter kazalce za lizbonsko strategijo po letu 2010, vključno z zavezo glede odpravljanja revščine in socialne izključenosti, pa tudi glede priprave novega pakta o socialnem napredku, s katerim bi vzpostavili cilje in strukturo za novo socialno trajnostno in globalno pravično Evropsko unijo, ki bi morala kot ključni steber zgraditi in okrepiti odprto metodo usklajevanja na socialnem področju;

70.

meni, da imajo podjetja v EU pomembno vlogo ne le v ekonomskem, temveč tudi socialnem smislu; zato opozarja, da je treba spodbujati družbeno odgovornost podjetij ter čim prej doseči napredek v zvezi z kakovostnim delom, vključno s plačo za dostojno življenje, da bi podkrepili socialni model in preprečili socialni damping;

71.

podpira učinkovit dialog med Parlamentom in organizacijami civilne družbe; meni, da je tak dialog potreben tudi v državah članicah na osrednji, regionalni in lokalni ravni;

72.

ugotavlja, da bi bilo evropsko leto prostovoljstva odlična priložnost za to, da se Evropska unija poveže z organizacijami civilne družbe; poziva Komisijo, naj pripravi podlago, da bo leto 2011 postalo evropsko leto prostovoljstva, in sicer tako, da čim prej predloži zakonodajni predlog v ta namen;

73.

meni, da bi bilo treba organizacije civilne družbe vključiti že v prvo fazo postopkov sprejemanja odločitev; informacije morajo biti javno dostopne, povratne informacije morajo biti obojestranske, udeleženci pa jasno seznanjeni z obsegom sprememb;

74.

poudarja pomen in vrednost postopka posvetovanja kot učinkovitega orodja za vključevanje državljanov, saj jim omogoča, da neposredno prispevajo k procesu oblikovanja politike na ravni Evropske unije; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za večjo ozaveščenost o prihodnjih posvetovanjih EU prek medijev in drugih ustreznih forumov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

75.

meni, da morajo evropske institucije, socialni partnerji na nacionalni ravni in organizacije civilne družbe nujno sprejeti „socialni pakt“, ki bi zajemal socialne ukrepe z realističnimi zavezujočimi cilji in kazalci;

76.

ugotavlja, da se državljanska udeležba začne v otroštvu, in poziva k spodbujanju in podpiranju struktur sodelovanja ter pobud za otroke in mlade na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

77.

poudarja, da je potreben napredek ter dokončna priprava uredbe na področju usklajevanja sistemov socialnega varstva ter direktive o prenosljivosti pokojninskih pravic in predloga direktive o uresničevanju načela enakega obravnavanja ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

78.

poziva k izboljšanju zakonodajnega postopka na ravni EU tako, da se pojasni, zakaj so potrebni ukrepi na tej ravni, pri čemer je treba zagotavljati kakovost vsebine ter izvesti zanesljive in neodvisne analize učinkov, ki bi zajemala socialne, okoljske in gospodarske učinke; poziva zlasti k učinkovitemu izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2003 (19);

79.

poudarja, da mora biti prednostna naloga učinkovito sodelovanje med državami članicami in učinkovito nadzorovanje prenosa zakonodaje EU;

80.

meni, da si je treba v boljšem zakonodajnem postopku na ravni EU dejavno prizadevati za udeležbo organizacij civilne družbe in upoštevati skrbi državljanov, da bi jih približali EU;

81.

meni, da bi morale biti gospodarska, okoljska in socialna politika na ravni EU med seboj bolje povezani, pri čemer bi bilo treba ponovno potrditi prvotne cilje lizbonske strategije ter potrebo po zagotovitvi, da bosta gospodarska politika in politika zaposlovanja dejavno prispevali k odpravi revščine in socialne izključenosti;

82.

poudarja, da je treba sprejeti pravno zavezujočo listino o temeljnih socialnih pravicah;

83.

ugotavlja, da Lizbonska pogodba določa, da je treba pri oblikovanju in izvajanju politike EU upoštevati zelo pomembne vidike socialne politike;

84.

meni, da mora Lizbonska pogodba po letu 2010 vključevati okrepljeno odprto metodo usklajevanja, ter poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja države članice k določitvi nacionalnih količinsko opredeljenih ciljev, in sicer v zvezi z zmanjšanjem revščine in povečanjem socialne vključenosti, ki bi jih podpirali zlasti novi merljivi in količinski kazalniki;

85.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita možnosti za resnično vključevanje Parlamenta v Lizbonsko pogodbo po letu 2010;

86.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.