16.5.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/42

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja, da Evropska komisija s svojim osnutkom reforme evropske ureditve trga za vino v bistvu predlaga ohranitev posebne ureditve trga za vino. Obžaluje, da Evropska Komisija ni sprejela več predlogov Odbora, ki jih je oblikoval v mnenju z dne 14. decembra 2006 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Za trajnostni evropski vinski sektor  (1).

1.2

EESO znova opozarja, da mora biti najpomembnejši cilj reforme izboljšanje konkurenčnosti evropskih vin in ponovna pridobitev tržnih deležev. Komisija mora pri reformi in predpisih za zunanjo trgovino bolj upoštevati položaj evropskega vinskega sektorja kot vodilnega na svetu.

1.3

Odbor poudarja, da sta vino in vinogradništvo pomembna in bistvena elementa evropske kulture in načina življenja. Vinogradništvo oblikuje družbeno in gospodarsko okolje v mnogih evropskih vinogradniških regijah. Odbor zato poudarja, da se morajo pri reformi tako glede ciljev kot tudi ukrepov upoštevati ne le gospodarske posledice, temveč tudi vplivi na zaposlovanje, socialno strukturo, okolje – zlasti s programi krčenja – ter varstvo potrošnikov in zdravje. Komisija v svojem osnutku to premalo upošteva.

1.4

EESO opozarja, da je vinogradništvo eksistenčnega pomena za 1,5 milijona pretežno malih družinskih podjetij v Evropski uniji in vsaj sezonsko zaposluje več kot 2,5 milijona delavcev. Zato poudarja, da je treba pri reformi dati prednost ukrepom, ki pozitivno vplivajo na dohodek vinogradnikov in možnosti zaposlovanja v evropskem vinogradništvu.

1.5

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije, da bi dobila vsaka država članica proizvajalka vina na razpolago nacionalni proračunski okvir, kot pomemben prispevek k večji subsidiarnosti in upoštevanju regionalnih razlik. Vendar pa je treba razširiti katalog podpornih instrumentov, da bo mogoče doseči cilje reforme.

1.6

Po mnenju EESO so predlogi Evropske komisije v zvezi z ukrepi obveščanja potrošnikov nezadostni. Pozdravlja predloge v zvezi s promocijo na izvoznih trgih, vendar ocenjuje, da je potrebna razširitev na notranji trg.

2.1

Evropska komisija predlaga reformo ureditve trga za vino predvsem na naslednjih področjih:

3.1

EESO v glavnem podpira cilje predloga Evropske komisije. Vendar meni, da so potrebne nekatere prilagoditve in izboljšave predlaganih ukrepov.

3.2

EESO ponavlja, da je treba izboljšati konkurenčnost evropskih vinogradnikov na notranjem in na izvoznih trgih, okrepiti evropski prostor kot poslovno lokacijo, podpirati prizadevanja za kakovost in se vedno bolj osredotočati na razvoj trgov in želje potrošnikov. Komisija v svojem predlogu uredbe teh zahtev ne upošteva dovolj.

3.3

Odbor tudi meni, da je treba konkretneje določiti gospodarske cilje in jih dopolniti s socialnimi cilji in cilji politike zaposlovanja. Sem sodi izboljšanje dohodkov v vinogradniškem sektorju, boljše razvojne možnosti mladih vinogradnikov, trajnostne možnosti zaposlovanja ter primerno plačilo za delovno silo za polni delovni čas in za sezonske delavce.

3.4

EESO še vedno kritično ocenjuje prenos pristojnosti s Sveta EU na Komisijo, npr. pri dovoljenjih za novejše postopke proizvodnje vina, ker Komisija pri pogajanju o dvostranskih sporazumih ni zadovoljivo zastopala interesov evropskih proizvajalcev vina.

3.5

EESO potrjuje svoje mnenje, da je treba povečati sedanja finančna sredstva, da bi upoštevali pristop dveh novih držav proizvajalk vina k EU.

3.6

EESO znova poziva, da je treba bolje in s širšega zornega kota opazovati trg, da bi zbrali kakovostnejše podatke o proizvodnji, prodaji in potrošnji, ki bodo podlaga za ureditev trga za vino. Podatki, ki so se doslej uporabljali, so pomembni, vendar ne zadostujejo. Potrebne so tudi aktualne informacije o spremembah proizvodnih struktur, načinih prodaje in vedenja potrošnikov.

3.7

EESO se strinja s Komisijo, da bi morala nova ureditev trga za vino začeti veljati čim prej. Vendar meni, da je potrebno obdobje postopne odprave, da bi se podjetja po potrebi lahko postopoma prilagodila na nove okvirne pogoje.

3.8

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija spremenila svoj predlog za program krčenja. Meni, da bi bilo koristno izvajati te ukrepe znotraj regionalnih oziroma nacionalnih strukturnih programov, da bi preprečili negativne posledice posameznih krčenj (npr. ledino sredi vinogradniškega območja) in zagotovili nadzorovano izvajanje.

3.9

EESO ponavlja svoje nasprotovanje popolni liberalizaciji predpisov o zasaditvi, saj bi to ogrozilo cilje reforme trga za vino z gospodarskega in socialnega področja ter področja okoljske politike in ohranjanja pokrajine.

4.1.1

EESO pozdravlja, da so bili njegovi pozivi k večjemu upoštevanju regionalnih razlik in doslednejšemu izvajanju načela subsidiarnosti v vinskem sektorju načeloma upoštevani z uvedbo nacionalnega proračunskega okvira. Predlagani podporni ukrepi pa po njegovem mnenju ne zadostujejo.

4.1.2

EESO se strinja s Komisijo, da je treba ohraniti dosleden in ustrezen okvir Skupnosti. Znotraj tega okvira bi morale biti za izbiro ukrepov za svoja vinogradniška območja pristojne države članice. Pri tem imajo lahko pomembno vlogo organizacije proizvajalcev, panožna združenja, nadzorni organi in druge ustanove s podobnimi cilji.

4.1.3

EESO se zavzema za obsežnejši katalog ukrepov, da bi lahko izpolnili cilje tržne ureditve. Sklicuje se na svoja prejšnja mnenja o ureditvi trga za vino (2), v katerih je med drugim že pozval k programom za spodbujanje kakovostnih izdelkov v vinogradništvu, kletarstvu, trženju in obveščanju potrošnikov, k ukrepom v prid prikrajšanih območij in možnosti neposrednih plačil na površino.

4.1.4

EESO znova poudarja, da so za čim večjo učinkovitost potrebni usklajeni in celostni ukrepi. Te ukrepe je zato treba vključiti v obsežne načrte za celotno proizvodno verigo, ki sega od gojenja trte prek predelave do trženja izdelka. Sem spadajo tudi ukrepi za razvoj alternativnih možnosti trženja za vse proizvode iz vinskega grozdja.

4.1.5

EESO znova poziva k oblikovanju posebnega programa za spodbujanje prikrajšanih vinorodnih območij, kot npr. strmih in nagnjenih pobočjih ter območij, ki so izpostavljena skrajnim podnebnim razmeram.

4.1.6

EESO pozdravlja, da je Komisija v nacionalnem proračunskem okviru veliko pozornost namenila ukrepom za spodbujanje izvoza. Poleg tega so potrebni ukrepi za obveščanje potrošnikov na notranjem trgu o vinogradniški kulturi ter zlasti o prednostih zmernega uživanja vina in nevarnostih prekomernega uživanja. Ponavlja svoj poziv k podpori za ustanovitev evropske opazovalne skupine za spremljanje trga.

4.1.7

Odbor meni, da takojšnja ukinitev intervencijskih ukrepov ni sprejemljiva. Zato priporoča, da se v nacionalnem proračunskem okviru za obdobje postopne odprave 2008–2010 ponudi pomoč za destilacijo za proizvodnjo žganja in za zasebno skladiščenje.

4.1.8

EESO meni, da je treba v nacionalnem proračunskem okviru predvideti ukrepe za krizno upravljanje, ki temeljijo na soodgovornosti proizvajalcev. Doslej predvideni ukrepi (zavarovanje pridelka in vzajemni skladi) ne zadostujejo za premagovanje gospodarskih kriz. Zato je treba preveriti, ali so se dosedanje krizne destilacije obnesle in ali je mogoče v okviru nacionalnega proračunskega okvira predvideti krizno destilacijo.

4.1.9

Veljavna prepoved za čezmerno stiskanje grozdja, drozge in vinskih droži se je izkazala za dobro pri zagotavljanju kakovosti vinskih proizvodov in preprečitev morebitne zlorabe. Zato jo je treba ohraniti. Državam članicam je treba dati pooblastilo, da lahko v določenih letih povečajo odstotek pridelka za destilacijo.

4.1.10

EESO se je seznanil s predlogom Komisije za razdelitev proračuna za nacionalni proračunski okvir. Za nove države članice EU, za katere ni preteklih referenc, je treba določiti poseben finančni ključ glede na delež vinogradniških površin.

4.2.1

Odbor je v številnih mnenjih poudaril pomen drugega stebra za prihodnji razvoj podeželja, kamor sodijo tudi evropska vinorodna območja. Ob upoštevanju te temeljne ciljne usmerjenosti pa tudi meni, da se morajo za reševanje posebnih problemov vinskega sektorja ukrepi, ki so predmet razprave v okviru reforme trga za vino, financirati iz proračuna za vino. Zato se proračun ne sme zmanjšati niti s krčenjem niti s prenosom sredstev.

4.3.1

EESO meni, da je nujno potrebna mednarodno priznana opredelitev proizvoda vino. Zato je treba določiti tudi priznane načine proizvodnje. Treba je razjasniti, da tako imenovana sadna vina niso predmet ureditve trga za vino.

4.3.2

EESO se zavzema, da bi se pri strateški usmeritvi dvostranskih ali mednarodnih trgovinskih pogodb bolj dosledno upoštevala skladnost enoloških postopkov s standardi Mednarodnega urada za vinsko trto in vino (OIV). Dovoljevanje kakršnega koli postopka pri uvozu vina, ki je priznan drugje v svetu, je v nasprotju z večjo skladnostjo s standardi OIV za evropska vina in bi vodilo k nadaljnjemu izkrivljanju konkurence. EESO nasprotuje tudi predlogu, da bi se pri izvozu vina dopustili enološki postopki, ki so prepovedani pri trženju na notranjem trgu.

4.3.3

EESO priporoča, naj se tej uredbi priloži seznam dopustnih enoloških postopkov, Svet pa naj bi obdržal pristojnost za posodabljanje teh postopkov in odobritve novih postopkov.

4.3.4

EESO pozdravlja, da je Komisija opustila predvideno dovoljenje, da se iz uvoženega grozdnega mošta ali zgoščenega mošta v Evropi proizvaja vino ali da se proizvodi tretjih držav lahko mešajo z evropskimi izdelki.

4.3.5

EESO Komisijo poziva, da pri predlogih za pravila proizvodnje upošteva različne pogoje v Evropski uniji v zvezi z lokacijo, podnebjem ali vremenom. Opozarja, da je ta tematika zelo občutljiva in ne sme povzročiti razdvojitve evropskega vinogradništva ali celo ustaviti reformnih predlogov. EESO podpira zahtevo po strožjem nadzoru vseh enoloških postopkov za spodbujanje in zagotavljanje kakovosti vin.

4.3.6

Zato EESO predloge Komisije ocenjuje ob upoštevanju svojega prejšnjega mnenja, analize, ki jo je opravila Komisija, predlagane liberalizacije enoloških postopkov, priznanja enoloških postopkov v dvostranskih pogodbah ter v luči ciljev reforme, zlasti povečanja konkurenčnosti in zmanjšanja proizvodnih stroškov. Pri pretehtavanju prednosti in slabosti predloga Komisije se Odbor opredeljuje za načelno nadaljevanje uporabe sedanjih predpisov v zvezi z uporabo saharoze in pomočjo za koncentrate mošta.

4.4.1

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija natančneje izdelala predloge za označevanje vin v skladu z njihovim poreklom. Strinja se s Komisijo, da pojem kakovostnih vin v Skupnosti temelji med drugim na posebnih značilnostih, ki se pripisujejo geografskemu poreklu vina. Zaščita označb porekla ter geografskih označb je pomembna prednostna naloga. Zato bi morala biti tudi uporaba označbe porekla ali geografske označbe vezana na proizvodnjo vina znotraj omejenih geografskih območij.

4.4.2

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija medtem pojasnila in natančneje izdelala predloge, tako da je mogoče ohraniti preizkušene sisteme kakovostne politike, ki ne temeljijo ali ne temeljijo izključno na načelu označb porekla. Zlasti preverjanje kakovosti vina se je v mnogih državah izkazalo kot koristno za proizvajalce in predvsem potrošnike.

4.4.3

Ne glede na to ostaja mnogo vprašanj o združljivosti z Uredbo Komisije št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (3). EESO zato zahteva, naj se predstavi korelacijska tabela, da bi lahko ugotovili, kakšne so posledice za geografske in tradicionalne označbe.

4.5.1

EESO ocenjuje, da so predlogi zelo kompleksni, in pričakuje, da bo Evropska komisija izvedla natančno simulacijo posledic predlaganih sprememb.

4.5.2

EESO opozarja, da je bila pravica označevanja po dolgoletni razpravi šele pred kratkim spremenjena. Odbor zahteva, da Evropska komisija prikaže, kateri novi vidiki so sedaj upoštevani, ki pri pravkar zaključeni razpravi niso bili upoštevani.

4.5.3

EESO pozdravlja poenostavitve v zvezi s predpisi označevanja, če so namenjeni boljšemu obveščanju potrošnikov. Toda takšne spremembe ne smejo povzročiti povečanja nevarnosti izkrivljanja konkurence ali zavajanja potrošnikov in poplave pravnih sporov. S tega vidika je vprašljiv tudi predlog Evropske komisije za neobvezno navedbo sorte vinske trte in letnika za vina brez označbe porekla ali geografske označbe. Ta predlog je sprejemljiv le, če se vzpostavi sistem nadzora in certificiranja za sledljivost teh vin ter se tako zagotovi varstvo potrošnikov in prepreči zavajanje in nelojalna konkurenca.

4.5.4

EESO opozarja, da v vse večji Evropski uniji narašča jezikovna raznolikost, to pa lahko povzroči trgovinske ovire, kot se trenutno dogaja pri navajanju sulfitov. Zato je treba pri navedbi obveznih podatkov, npr. sestavin, predvideti možnost, da se ti navedejo s splošno razumljivimi simboli.

4.6.1

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija spremenila svoj predlog za program krčenja in zmanjšala predvideni proračun. Odbor priznava pomen krčenja kot instrumenta ureditve trga, ki naj bi bil na voljo kot del regionalnih oz. nacionalnih strukturnih programov za omejeno obdobje od tri do pet let znotraj splošnega okvira Skupnosti. Krčenje naj bi bilo na voljo kot prostovoljni ukrep za odstranitev trte na površinah, ki niso ustrezne za vinogradništvo, in za blažitev socialnih posledic umika neuspešnih podjetij.

4.6.2

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija spremenila prvotne časovne načrte za liberalizacijo predpisov o zasaditvi. EESO še vedno zavrača popolno liberalizacijo – tudi če bi do nje prišlo kasneje – saj bi to ogrozilo cilje reforme trga za vino z gospodarskega in socialnega področja ter področja okoljske politike in ohranjanja pokrajine. Selitev vinogradništva iz pokrajin, kjer je vinska trta uveljavljena kultura, na površine, kjer bo gospodarjenje cenejše, ni sprejemljiva zaradi splošne odgovornosti za zaposlovanje, gospodarstvo in infrastrukturo vinogradniških območij, socialno strukturo, okolje in varstvo narave.

4.6.3

Če bodo evropski predpisi o sajenju, povezani s prepovedjo novega sajenja, ukinjeni, je treba oblikovati okvir pooblastitve, da bodo lahko vinorodne regije še naprej uporabljale svoje predpise o pravicah do sajenja in zasaditve ali jih oblikovale v skladu s cilji evropske ureditve trga za vino.

4.7.1

EESO ocenjuje, da predlogi Komisije niso zadostni, da bi ponovno pridobili tržne deleže na notranjem trgu v primerjavi z vini iz tretjih držav, zlasti iz novega sveta.

4.7.2

EESO poziva Komisijo, naj v nacionalnem proračunskem okviru predvidi spodbujanje ukrepov za obveščanje potrošnikov in promocijo ne le na izvoznih trgih, ampak tudi na notranjem trgu. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti izčrpnim informacijam o prednostih zmernega uživanja vina kot sestavnega dela zdrave prehrane in modernega načina življenja.

4.7.3

EESO poudarja, da morajo ukrepi obveščanja in promocije zajemati vse proizvode iz vinskega grozdja.

4.7.4

EESO priporoča, da se komunikacijski ukrepi za vinske proizvode povežejo s turizmom, gastronomijo in drugimi proizvodi iz vinogradniških regij.