23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/78

1.1

Evropski svet je 20. decembra 2000 sklenil, da sproži večletni program za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednje velika podjetja (1). Ta novi referenčni okvir Evropske unije naj bi izboljšal konkurenčnost podjetij v družbi, temelječi na znanju, poenostavil in olajšal njihovo pravno, administrativno in finančno okolje, zlasti pospeševal raziskovanje in inovacije, podjetjem omogočil lažji dostop do storitev in programov Skupnosti ter spodbujal podjetništvo.

1.2

Na začetku leta 2003 je Evropska komisija predstavila zeleno knjigo o podjetništvu v Evropi (2), kjer je poudarila potrebo po ciljni podpori in pozvala k strateškim politikam za spodbujanje industrijskega in predelovalnega sektorja. Dejavnosti v teh sektorjih se v Evropi — zlasti v primerjavi z drugimi deli sveta — že leta nevarno upočasnjujejo.

1.2.1

Za podporo in okrepitev podjetniškega duha v Evropi so bili predlagani naslednji najpomembnejši ukrepi:

1.3

Po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi je Komisija leta 2004 na osnovi zelene knjige predstavila akcijski načrt za podjetništvo (3), v katerem je upoštevala prejete odgovore ter vanj vključila večletni program za podjetja in podjetništvo.

1.4

Glavna vprašanja, kot so industrijska politika, spodbujanje storitev in zaposlovanje kot gonilna sila gospodarske rasti, so na nacionalni ravni in na ravni EU tesno povezana s prednostnimi nalogami na področju zaposlovanja in socialnem področju, ki sta pomembna cilja političnih odločitev Evropske unije. Tudi na tem področju so evropske institucije v zadnjih letih sprožile vrsto pobud, med drugimi pobudo, da države članice pripravijo letni načrt.

1.5

Na vrhu v Luksemburgu leta 1997 je bila sprejeta evropska strategija zaposlovanja (ESZ), ki je pozneje postala osrednji element lizbonske strategije. Prav v tej strategiji je posodobitev evropskega gospodarstva z zmanjšanjem brezposelnosti in ustvarjanjem visokokvalificiranih delovnih mest opredeljena kot cilj, ki pa ga je mogoče doseči le ob zadostnem upoštevanju socialnih politik in politik za zagotavljanje enakih možnosti za vse skupine prebivalstva. To je v bistvu predpogoj, ki mora biti izpolnjen še pred resničnim prestrukturiranjem gospodarstva. Le tako je mogoče doseči večjo stopnjo rasti in „zdravo“ gospodarstvo.

1.6

Ostali sestavni deli tega ambicioznega projekta so Evropski raziskovalni prostor, popolna združitev trgov in oblikovanje okolja, prijaznega za MSP. V predlogu o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007—2013) (4). Komisija sama navaja, da je spodbujanje tehnologij in raziskav neposredno povezano z izkoriščanjem tržnih možnosti za nove izdelke, storitve in poslovne prakse. Spodbujati je treba tudi pripravljenost za tveganje in preizkušanje novih idej na trgu. Premajhna inovativnost je eden od glavnih vzrokov za nerazveseljivo rast v Evropi.

1.7

Glede socialne kohezije je bil izražen poziv k takojšnjim ukrepom na področju izobraževanja in usposabljanja ter socialnega varstva. Za zagotovitev usklajenega oblikovanja politik v vseh državah članicah je bila predvidena odprta metoda usklajevanja, s katero bi udeleženci izmenjali in razširjali najboljše prakse in rezultate na različnih področjih.

1.8

Zahvaljujoč vmesni oceni lizbonske strategije je Evropska komisija leta 2005 predstavila sporočilo o skupnih ukrepih za rast in zaposlovanje (5), v katerem se je osredotočila na dve pomembni točki: dosego trdne in trajne gospodarske rasti in ustvarjanje še več in boljših delovnih mest. Veljalo je, da je te cilje s sinergijo med Skupnostjo in nacionalnimi ravnmi mogoče uresničiti.

2.1

Spremembe v gospodarstvu in proizvodnih sektorjih so postale stalen in hiter proces: različne industrijske panoge in akterji v njih se prilagajajo in uvajajo inovacije, da bi lahko sledili razvoju trga, trudijo se ostati konkurenčni in ustvariti še več možnosti za rast in dobiček.

2.1.1

Na takšnem trgu, kot je evropski, kjer se podjetja razvijajo in spreminjajo z vratolomno hitrostjo in kjer se tradicionalni sektorji (proizvodnja, trgovina, distribucija in drugi) prekrivajo, je pogosto težko potegniti črto med različnimi vrstami dejavnosti. Poleg tega je pri ocenjevanju in razvrščanju podjetij vedno težje določiti glavnino njihovih dejavnosti (ali je to trgovina, kmetijstvo, proizvodnja, domača obrt, storitve itd.).

2.1.2

Obseg socialnega gospodarstva se je tako povečal, da sedaj predstavlja velik in še vedno naraščajoč del evropskega trga. To pa pomeni, da statistični podatki tem stalnim spremembam in novostim težko sledijo. Predstavniki Eurostata potrjujejo, da je področje socialnega gospodarstva težko opredeliti, saj te dejavnosti niso vedno registrirane kot poslovne dejavnosti. Kljub temu Odbor meni, da so potrebna vsa prizadevanja za ocenjevanje tega sektorja, ki ima vedno večji pomen in je odločilen za dosego ciljev lizbonske strategije. Pomanjkanje takšnih podatkov je ovira za boljše razumevanje razvoja v poslovnem svetu in na trgu.

2.1.3

Izkazalo se je, da je vzpostavitev aktualne strukturne statistike podjetij v Evropski uniji, ki bo zlasti osredotočena na dejavnosti podjetij, njihovo konkurenčnost in rezultate, pomemben cilj. Ob poudarjanju pomena statistične podpore ne smemo pozabiti, da so za zbiranje in poznejšo obdelavo podatkov lahko — zlasti v malih podjetjih — potrebne tudi precejšnje naložbe v človeške in finančne vire.

2.1.4

Gospodarska rast je za vse države Evropske unije absolutna prednostna naloga, kar so Evropski svet in druge evropske institucije vedno znova poudarjale ob neštetih priložnostih. Gospodarsko rast mora na vsak način spremljati ustvarjanje novih in boljših delovnih mest. V vseh sektorjih, zlasti pa v predelovalnem in storitvenem, je treba to doseči na način, ki bo sam po sebi spodbujal rast in državljanom Evrope omogočil, da izkoristijo njegove prednosti.

2.2

Evropski model razvoja se od drugih razlikuje po pomenu socialne razsežnosti in samem pojmu trajnostne gospodarske rasti. To morajo Evropske institucije vedno upoštevati pri oblikovanju zakonodaje v okviru svojih pristojnosti.

2.3

Za pripravo resnično učinkovitega, koristnega in usklajenega zakonodajnega okvira je torej potrebna zelo jasna predstava o resničnem stanju evropske industrije. Politične odločitve bi morale temeljiti na analizi resničnega stanja in z njim povezanih težav ter ponuditi rešitve, ki upoštevajo največje možno število dejavnikov, pri tem pa poskušati predvideti politične, gospodarske, pravne, socialne, nacionalne in regionalne posledice odločitev.

2.4

Statistični podatki so brez dvoma odločilen instrument za temeljito in učinkovito analizo resničnega stanja. Delo Eurostata že od njegove ustanovitve naprej predstavlja dragoceno in nepogrešljivo podporo postopka odločanja in političnih procesov Evropske unije.

2.4.1

Statistični podatki so bistvenega pomena, ker omogočajo opredelitev, proučitev in opis številnih in raznolikih vidikov realnosti. Razpoložljivost statističnih informacij je zelo pomembna za oblikovanje in oceno politik, upravljanje javnih storitev in funkcij, boljši zakonodajni okvir in redno spremljanje uspeha in napredka, doseženega s sprejetimi politikami.

2.5

To velja za vsa področja, ki so v pristojnosti Evropske unije. Zato je naloga Eurostata, da ob podpori in pomoči statističnih uradov držav članic pripravlja in zagotavlja najnovejše in zanesljive podatke. Podatki s področja ekonomije in financ, kmetijstva, demografskih politik, socialne varnosti, trgovine, znanstvenih raziskav, okolja, prevoza in — nič manj pomembni — podatki o industriji ter ustreznih tržnih kazalnikih so bili v zadnjih letih odločilnega pomena.

2.5.1

Pobude Komisije in Sveta na teh področjih v zadnjih letih jasno pričajo o pomenu, ki se pripisuje evropskemu podjetništvu in njegovemu razvoju.

3.1

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 58/97, sprejeta 20. decembra 1996, je bila v zadnjih desetih letih spremenjena kar štirikrat. Obravnavano besedilo je najnovejši predlog spremembe, katere cilj je izboljšati usklajenost analiz ter uporabnost politik in strategij za podporo evropski industriji in proizvodnji.

3.1.1

Kot odgovor na povečane potrebe po statistikah Komisija predlaga vrsto izboljšav, pri tem pa posebno pozornost posveča storitvam, ki so bile zaradi svojega gospodarskega pomena in potenciala, ki na ravni EU še ni v celoti izkoriščen, v zadnjih mesecih v središču precej obširne razprave. Komisija je pripravila tudi prilogo o demografiji podjetij in poslovnih storitvah.

3.2

Komisija je potrdila, da za vrsto dejavnosti, zlasti na področju poslovnih storitev, ni podrobnih in najnovejših statističnih podatkov. Novi predlog je torej priložnost za prilagoditev veljavnih določb, tako da bo gospodarske in proizvodne dejavnosti mogoče primerjati z dejavnostmi na področju storitev.

3.2.1

Poleg tega Komisija meni, da so za strateška priporočila v zvezi s podjetniškimi pobudami potrebni usklajeni podatki o demografiji podjetij (ustanovitev podjetja, poslovanje in prenehanje dejavnosti) in njihovem vplivu na zaposlovanje. „Demografski“ podatki o podjetjih so že vključeni v strukturne kazalce, ki se uporabljajo za spremljanje ciljev lizbonske strategije. S tega vidika je treba preučiti spremembo, ki jo predlaga Komisija.

3.3

Klasifikacija NACE, ki jo službe Komisije običajno uporabljajo za pripravo vseh statistik o gospodarskih dejavnostih, je v predlogu opredeljena kot referenčni instrument za zbiranje statističnih podatkov (6). Tudi ta klasifikacija je bila že spremenjena in posodobljena, kar naj bi izboljšalo razumevanje gibanj v gospodarstvu in proizvodnji EU.

3.4

Referenčni kazalnik NACE REV. 1.1 je zgolj posodobljena klasifikacija NACE REV. 1 in ne prinaša bistvene reorganizacije. Namen te revizije je bil:

3.4.1

Najnovejša revidirana različica NACE, ki prinaša nove spremembe, je trenutno v drugem branju v Evropskem parlamentu in bo sprejeta v prihodnjih mesecih.

3.5

Zbiranje statistik, razvrščenih glede na področje uporabe (člen 2), je — kot je določeno v členu 3 predloga uredbe — organizirano v modulih:

3.5.1

Zadnji trije moduli v tem predlogu za spremembo uredbe so novi. Za vsak modul je pripravljena ločena priloga s podatki o tem modulu in njegovi uporabi.

3.6

Poleg tega so za nekatere module v načrtu pilotne študije. Takšne študije so vedno spremljale zbiranje statistik za module; v tem primeru je treba opozoriti, da so predvidene tudi ad hoc pilotne študije za sektorje zdravja in izobraževanja. To so prostovoljne študije, katerih cilj je — v skladu z obrazložitvijo Eurostata — natančnejša ocena vpliva tržnih dejavnosti na te sektorje.

4.1

EESO se zaveda, da statistični podatki odločilno prispevajo k določanju prednostnih nalog industrijske politike v okviru lizbonske strategije. Komisija v okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost 2007—2013 (7) znova potrjuje pomen primerjalnih analiz kot koristnega instrumenta za oblikovanje politik, poleg študij in izmenjave dobre prakse med nacionalnimi in regionalnimi oblastmi.

4.2

Zaradi tega EESO meni, da je revizija Uredbe 58/97 pomembna, vendar predlaga nekaj sprememb.

4.3

Naslov „stroški socialnega zavarovanja“ v skupnem modulu (priloga I) je obstajal že v prejšnjih različicah. Vendar pa se zdi, da je ta postavka zaradi novega razvoja na notranjem trgu nejasna in jo je težko razložiti. Socialna varnost je v državah članicah organizirana na različne načine, z različnimi sistemi in praksami: sama opredelitev „sistema socialne varnosti“ je za 25 držav članic EU težka naloga in bi jo bilo treba verjetno dodatno obrazložiti in opredeliti.

4.4

Podatki o zaposlovanju so v prilogi I, pa tudi v naslednjih prilogah, neupravičeno omejeni in ne odražajo zapletenosti trgov dela v vseh državah članicah EU. Dejansko se omejujejo na število zaposlenih s skrajšanim in polnim delovnim časom; v resnici pa obstaja veliko več oblik zaposlovanja. Poleg tega ni razčlenitve na osnovi spola, razen za bančni sektor (priloga VI).

4.4.1

Analiza „poslovnega vodenja“ je bila že v predhodnih različicah Uredbe 58/97 (člen 1) vključena med cilje statističnega zbiranja. Zato bi bila ta sprememba lahko tudi priložnost za skrbnejšo in bolj poglobljeno preučitev politike zaposlovanja v podjetjih, saj ima ta politika za Evropsko unijo velik pomen.

4.5

Glede pilotnih študij Odbor izraža dvom o metodi, ki jo je izbrala Komisija. Ta meni, da je treba analizirati sektorje, kot sta sektor zdravja in izobraževanja, „da se preskusi izvedljivost pokritja tržnih in netržnih dejavnosti na teh področjih“. Odbor meni, da strukturna statistika podjetij ne bi smela vključevati tako občutljivih sektorjev, zlasti če upoštevamo začasen predlog Komisije o „direktivi o storitvah“, ki ta dva sektorja izključuje. Glede na nove predloge direktiv na področju storitev na notranjem trgu EESO meni, da bi bilo smiselno, če bi Komisija predvidela nove statistike posebej za te sektorje.

4.6

Komisija se je odločila, da iz priloge II (modul za strukturno statistiko industrije) izključi podatke o skupnih izdatkih in izdatkih za osebje, ki dela na področju razvoja in raziskav. Z vidika lizbonske strategije je izključitev teh podatkov ovira za boljše razumevanje razvoja v poslovnem svetu ter narave in ciljev naložb.

4.7

Komisija se je odločila, da izključi podatke o nabavi energetskih proizvodov. Toda ti podatki so precej pomembni, saj dajejo široko sliko porabe in uporabe energije v podjetjih; poleg tega člen 1 osnutka direktive navaja, da se zbirajo podatki o „uporabljenih faktorjih proizvodnje“; nobenega dvoma ni, da je energija eden od teh dejavnikov. Svet in Evropski parlament tem kazalnikom v zadnjih izjavah — tudi v zadnji zeleni knjigi o evropski strategiji o trajnostni, konkurenčni in varni energiji (8) — dajeta veliko prednost.

4.8

Priloga VIII za strukturo, dejavnosti in dosežke sektorja poslovnih storitev je nova, priloga IX pa velja za statistiko o demografiji podjetij. Zbiranje statističnih podatkov za ti dve področji zahteva veliko pogostejše spremljanje. Poleg tega podatki o zaposlovanju v modulu o demografiji podjetij niso razčlenjeni glede na način zaposlitve ali spol, čeprav bi bilo zelo koristno poznati naravo in strukturo zaposlenih ob ustanovitvi in prenehanju delovanja podjetij.

5.1

Evropska unija potrebuje boljše statistične podatke za podporo trenutnim industrijskim politikam za posamezne sektorje.

5.2

Zaradi tega EESO poudarja osrednjo vlogo Eurostata kot instrumenta za spremljanje politik Evropske unije. EESO meni, da je treba okrepiti njegovo delo ter razširiti in izboljšati mreže za zbiranje podatkov v državah članicah.

5.3

EESO v celoti podpira predlog spremembe Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 o strukturni statistiki podjetij.

5.4

Statistike so pomembno orodje na ravni Skupnosti in tudi na nacionalni ravni, zato bi morali razmisliti o podpornih ukrepih, ki bi stalno izboljševali učinkovitost, pravočasnost in zanesljivost tega orodja.

5.4.1

Zbiranje statistik bi moralo v največji možni meri temeljiti na najnovejših podatkih, ki so že na voljo upravnim organom in drugim pristojnim telesom. Upravno breme zbiranja statistik mora biti v skladu z velikostjo zadevnega podjetja. V nekaterih državah so za zbiranje podatkov za MSP odgovorna poslovna združenja na lokalni ali regionalni ravni. Koristno bi bilo, če bi države članice izmenjale takšne dobre prakse.

5.5

Potrebne so najnovejše in vedno bolj usmerjene statistike o strukturi in proizvodnih dejavnostih podjetij, ki upoštevajo obseg in različnost dejavnosti (proizvodnja, trgovina, distribucija), ki jih včasih izvaja isto podjetje.

5.6

Odbor meni, da je pomembno vzpostaviti dober sistem, v okviru katerega se Eurostat, socialni partnerji, univerze in podjetja lahko posvetujejo in nabirajo izkušnje. Ta mehanizem bi bilo treba izboljšati in razširiti v okviru foruma Evropskega svetovalnega odbora za statistične informacije na gospodarskem in socialnem področju (CEIES-Eurostat), v katerem bi sodeloval en predstavnik uporabnikov iz vsake države članice.

5.7

Tesnejše sodelovanje med Eurostatom in socialnimi partnerji, na primer glede stroškov socialne varnosti, bi namesto enega poglavja omogočilo podrobnejšo razčlenitev obveznosti podjetij na tem področju, ki v vseh 25 državah članicah EU niso enake.

5.8

Čeprav so podatki o zaposlovanju del drugih usmerjenih statistik, bi lahko — če bi bili podrobnejši — zagotavljali jasnejšo sliko o dejavnostih podjetij. Odbor opaža, da mora strukturna statistika podjetij, tudi statistika o demografiji, vedno izhajati iz skrbne analize kakovosti zaposlovanja. Zaposlovanje je osrednji dejavnik za uspešno poslovanje podjetja, zato so statistike o delovnih razmerjih, ki razlikujejo le med skrajšanim in polnim delovnim časom, popolnoma neprimerne, zlasti z vidika stalnih sprememb na trgu dela. Poleg tega se Odboru ne zdi koristno ločevati strukturne statistike podjetij od podatkov o zaposlovanju, saj sta ti dve področji neločljivo povezani.

5.9

Delež socialnega gospodarstva v evropskem gospodarstvu je z vsakim letom večji. EESO predlaga, da Komisija s pilotno študijo in ob pomoči Eurostata preuči ta sektor in njegov vpliv na podjetništvo.

5.10

EESO dvomi, da je smiselno pripraviti podrobno oceno področij zdravja in izobraževanja na osnovi pilotne študije. Glede na občutljivost teh področij in temeljnega pomena, ki ga imata za vse državljane, EESO meni, da bi bilo napačno, če bi ju vključili v strukturno statistiko podjetij. Glede na nove predloge direktiv na področju storitev na notranjem trgu EESO meni, da bi bilo smiselno, če bi Komisija predvidela nove statistike posebej za te sektorje.

5.11

Glede nakupa energije in naložb v človeške vire na področju raziskav in razvoja je sicer zagotovljeno ad hoc zbiranje statistik, vendar EESO meni, da je — z vidika ciljev lizbonske strategije in tudi najnovejših prizadevanj in pobud Evropske unije v okviru energetske politike — pomembno oceniti njihov pomen za delovanje podjetij s kakovostnega in količinskega vidika.

5.12

Glede statistik o okoljskih vrednostih Odbor poudarja pomen zbiranja podatkov o ravnanju z industrijskimi odpadki, čiščenju odpadnih voda in sanaciji onesnaženih območij. Nadalje bi bilo treba ugotoviti, ali dejavnosti v zvezi z odstranjevanjem industrijskih odpadkov izvaja podjetje samo ali pa jih izvajajo zunanji sodelavci, pri tem pa upoštevati stroške teh postopkov.

5.13

V prilogi IV o strukturnih statistikah gradbeništva bi bilo treba razlikovati med različnimi dejavnostmi: gradnjo stanovanj, javnimi gradbenimi deli, prometnimi omrežji in infrastrukturo.

5.14

Statistike, pripravljene na regionalni osnovi, bi morale dobiti večji pomen. Ti podatki lahko pokažejo, na katerih območjih so se razvile industrijske in podjetniške dejavnosti, katere dejavnosti prevladujejo, v katerih regijah je največ naložb v raziskovanje in v katerih je bilo ustanovljenih oz. zaprtih največ podjetij.