32019R2160

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Uredba - 2019/2160 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32019R2160

Uredba (EU) 2019/2160 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (Besedilo velja za EGP)

PE/85/2019/REV/1

UL L 328, 18.12.2019, p. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/2160/oj

Date of document:: 27/11/2019; datum podpisa
Date of effect:: 07/01/2020; začetek veljavnosti datum objave +20 glej člen 2
Date of effect:: 08/07/2022; uporaba glej člen 2
Date of signature:: 27/11/2019
Date of end of validity:: No end date

Author:: Evropski parlament, Svet Evropske unije
Form:: Uredba
Additional information:: velja za EGP

Procedure number:

2018/0042/COD

Link

European Parliament - Legislative observatory

Treaty:

Pogodba o delovanju Evropske unije

Legal basis:

12016E114

Proposal:

52018PC0093 Adopted on: 27/11/2019

Link

Select all documents mentioning this document

Modifies:

Relation	Act	Comment	Subdivision concerned	From
Modifies	32013R0575	razveljavitev	člen 129 odstavek 1 neoštevilčeni odstavek 3	08/07/2022
Modifies	32013R0575	razveljavitev	člen 496	08/07/2022
Modifies	32013R0575	dodatek	člen 129 odstavek 1a	08/07/2022
Modifies	32013R0575	dodatek	člen 129 odstavek 1b	08/07/2022
Modifies	32013R0575	dodatek	člen 129 odstavek 1c	08/07/2022
Modifies	32013R0575	dodatek	člen 129 odstavek 1d	08/07/2022
Modifies	32013R0575	dodatek	člen 129 odstavek 3a	08/07/2022
Modifies	32013R0575	dodatek	člen 129 odstavek 3b	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	priloga III točka 6 točka (c)	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 129 odstavek 1 neoštevilčeni odstavek 1 PT (c)	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 129 odstavek 1 neoštevilčeni odstavek 1 PT (d)	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 129 odstavek 1 neoštevilčeni odstavek 1 PT (f)	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 129 odstavek 1 neoštevilčeni odstavek 1 TEXT	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 129 odstavek 1 neoštevilčeni odstavek 2	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 129 odstavek 3	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 129 odstavek 6	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 129 odstavek 7	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 416 odstavek 2 točka (a) PT (ii)	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 425 odstavek 1	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 427 odstavek 1 točka (b) PT (x)	08/07/2022
Modifies	32013R0575	zamenjava	člen 428 odstavek 1 točka (h) PT (iii)	08/07/2022

Modified by:

Relation	Act	Comment	Subdivision concerned	From	To
Corrected by	32019R2160R(01)	(SL)

Instruments cited:

Link

EUROVOC descriptor:

Subject matter:

Directory code:

06.20.20.25 Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev / Uporaba v posameznih sektorjih / Storitvene dejavnosti / Borze in drugi trgi vrednostnih papirjev

HTML

PDF

Official Journal

18.12.2019

Uradni list Evropske unije

L 328/1

UREDBA (EU) 2019/2160 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 27. novembra 2019

o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 lede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so krite obveznice pod določenimi pogoji deležne ugodnejše obravnave. Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa temeljne elemente kritih obveznic in enotno opredelitev kritih obveznic.

(2)

Komisija je 20. decembra 2013 zaprosila Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6), naj poda mnenje v zvezi z ustreznostjo uteži tveganja kritih obveznic iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013. V skladu z mnenjem EBA z dne 1. julija 2014 je ugodnejša obravnava uteži tveganja, določena v Uredbi (EU) št. 575/2013, načeloma ustrezna bonitetna obravnava. Vendar je EBA priporočila, naj se dodatno preuči dopolnitev zahtev glede primernosti za ugodnejšo obravnavo uteži tveganja, da bi zajemale vsaj področji zmanjšanja likvidnostnega tveganja in presežnega zavarovanja, vlogo pristojnih organov in nadaljnji razvoj obstoječih zahtev o razkritju informacij vlagateljem.

(3)	Glede na mnenje EBA je primerno, da se sprejmejo dodatne zahteve za krite obveznice in s tem okrepi kakovost kritih obveznic, primernih za ugodnejšo kapitalsko obravnavo iz Uredbe (EU) št. 575/2013.

(4)

Pristojni organi lahko delno opustijo uporabo zahteve, da morajo izpostavljenosti do kreditnih institucij v kritnem premoženju ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, in dovolijo, da namesto tega izpostavljenosti do največ 10 % nominalnega zneska neporavnanih kritih obveznic institucije izdajateljice ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2. Vendar se taka delna opustitev uporablja samo po predhodnem posvetovanju z EBA in samo, kadar je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahteve po stopnji kreditne kakovosti 1. Ker je v večini držav članic znotraj in zunaj euroobmočja postalo vedno težje izpolnjevati zahteve, da morajo izpostavljenosti ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, kakor jo določijo zunanje bonitetne agencije, so države članice z največjimi trgi kritih obveznic menile, da je uporaba take delne opustitve nujna. Da bi se poenostavila uporaba izpostavljenosti do kreditnih institucij kot zavarovanja za krite obveznice in odpravile potencialne težave glede koncentracije, je treba spremeniti Uredbo (EU) št. 575/2013 tako, da se določi pravilo, s katerim se brez zahteve po posvetovanju z EBA dovoli, da izpostavljenosti do kreditnih institucij do največ 10 % nominalnega zneska neporavnanih kritih obveznic institucije izdajateljice ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2 namesto stopnji kreditne kakovosti 1. Omogočiti je treba uporabo stopnje kreditne kakovosti 3 za kratkoročne vloge in izvedene finančne instrumente v določenih državah članicah, kadar bi bilo izpolnjevanje zahteve po stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2 prezahtevno. Pristojni organi, določeni v skladu z Direktivo (EU) 2019/2162, bi morali imeti možnost, da po posvetovanju z EBA omogočijo uporabo stopnje kreditne kakovosti 3 za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, da bi odpravili potencialne težave glede koncentracije.

(5)

Krediti, zavarovani z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove, ki listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, so primerna sredstva, ki se lahko uporabijo kot zavarovanje za krite obveznice do največ 10 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic (v nadaljnjem besedilu: prag 10 %). Vendar člen 496 Uredbe (EU) št. 575/2013 pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga 10 %. Poleg tega člen 503(4) navedene uredbe od Komisije zahteva, da pregleda ustreznost odstopanja, ki pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga 10 %. Komisija je 22. decembra 2013 zaprosila EBA za mnenje v zvezi s tem. EBA je v svojem mnenju navedla, da bi uporaba nadrejenih enot, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove, ki listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, kot zavarovanja vzbudila bonitetne pomisleke zaradi dvoslojne strukture programa kritih obveznic, kritega z enotami listinjenja, in bi tako vodila v nezadostno preglednost glede kreditne kakovosti kritnega premoženja. Posledično je EBA priporočila, da se odstopanje od praga 10 % za nadrejene enote, ki je trenutno določeno v členu 496 navedene uredbe, po 31. decembru 2017 odpravi.

(6)

Samo omejeno število nacionalnih okvirov za krite obveznice dovoljuje vključitev vrednostnih papirjev, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine, v kritno premoženje. Uporaba takšnih struktur se zmanjšuje in zanje velja, da programu kritih obveznic dodajajo nepotrebno zapletenost. Zato je ustrezno, da se uporaba takšnih struktur kot primernih sredstev v celoti odpravi.

(7)

Krite obveznice, izdane znotraj združenih struktur kritih obveznic znotraj skupine, ki so skladne z Uredbo (EU) št. 575/2013, se tudi uporabljajo kot primerno zavarovanje. Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ne predstavljajo dodatnega tveganja v bonitetnem smislu, saj ne odpirajo enako zapletenih vprašanj, kot je uporaba kreditov, zavarovanih z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove, ki listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami. V skladu z mnenjem EBA bi bilo treba zavarovanje kritih obveznic z združenimi strukturami kritih obveznic znotraj skupine dovoliti brez omejitev glede na znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice. Zahtevo po uporabi meje 15 % ali 10 % v zvezi z izpostavljenostmi do kreditnih institucij v združenih strukturah kritih obveznic znotraj skupine bi bilo zato treba odpraviti. Te združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ureja Direktiva (EU) 2019/2162

(8)

Načela vrednotenja za nepremičnine, s katerimi so zavarovane krite obveznice, se uporabljajo za krite obveznice, da bi te obveznice izpolnjevale zahteve za ugodnejšo obravnavo. Zahteve glede primernosti za sredstva, ki služijo kot zavarovanje za krite obveznice, se nanašajo na splošne lastnosti glede kakovosti, ki zagotavljajo stabilnost kritnega premoženja, zato bi jih morala določati Direktiva (EU) 2019/2162. V skladu s tem bi morala navedena direktiva zajemati tudi določbe o metodologiji vrednotenja, regulativni tehnični standardi o ocenjevanju hipotekarne kreditne vrednosti pa se ne bi smeli uporabljati v zvezi s temi merili primernosti za krite obveznice.

(9)

Omejitve razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: omejitve LTV) so nujen del zagotavljanja kreditne kakovosti kritih obveznic. Člen 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa omejitve LTV za kredite, zavarovane s hipotekami in z zastavno pravico na ladjah, vendar ne navaja, kako naj se te omejitve uporabljajo. To bi lahko privedlo do negotovosti. Omejitve LTV bi se morale uporabljati kot mehke omejitve kritja. To pomeni, da sicer ni nobenih omejitev glede višine osnovnega kredita, vendar se lahko takšen kredit uporablja kot zavarovanje samo v okviru omejitev LTV, ki veljajo za ta sredstva. Omejitve LTV v odstotkih določajo delež kredita, ki prispeva k zahtevi glede kritja za obveznosti. Zato je primerno opredeliti, da omejitve LTV določajo del kredita, ki prispeva h kritju kritih obveznic.

(10)

Da bi zagotovili večjo jasnost, bi se morale omejitve LTV uporabljati ves čas do zapadlosti kredita. Dejanske omejitve LTV se ne bi smele spremeniti, ampak bi morale ostati pri 80 % vrednosti stanovanjske nepremičnine za stanovanjske kredite, pri 60 % vrednosti poslovne nepremičnine za kredite za poslovne namene z možnostjo povečanja na 70 % navedene vrednosti in pri 60 % vrednosti ladij. Poslovne nepremičnine bi bilo treba razumeti v skladu s splošnim razumevanjem tovrstnih nepremičnin, kot nepremičnine, ki niso stanovanjske, tudi če jih posedujejo neprofitne organizacije.

(11)

Da bi še dodatno izboljšali kakovost kritih obveznic, ki so deležne ugodnejše obravnave, bi za takšno ugodnejšo obravnavo morala veljati minimalna raven presežnega zavarovanja, tj. raven zavarovanja, ki presega zahteve glede kritja iz Direktive (EU) 2019/2162. Takšna zahteva bi zmanjšala najpomembnejša tveganja, ki nastanejo v primeru insolventnosti ali reševanja izdajatelja. Odločitev države članice, da uporabi višjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice, ki jih izdajo kreditne institucije, ki se nahajajo na njenem ozemlju, ne bi smela onemogočiti kreditnim institucijam, da vlagajo v druge krite obveznice z nižjo minimalno ravnjo presežnega zavarovanja, ki so v skladu s to uredbo, in da imajo koristi od določb te uredbe.

(12)

Od kreditnih institucij, ki vlagajo v krite obveznice, se zahteva, da morajo pridobiti določene informacije o teh kritih obveznicah najmanj vsakega pol leta. Zahteve glede preglednosti so nepogrešljivi del kritih obveznic, saj zagotavljajo enotno raven razkritja ter vlagateljem dovoljujejo, da izvedejo potrebno oceno tveganja, kar izboljšuje primerljivost, preglednost in stabilnost trga. Zato je primerno zagotoviti, da se zahteve glede preglednosti uporabljajo za vse krite obveznice z določitvijo teh zahtev v Direktivi (EU) 2019/2162. V skladu s tem bi bilo treba odstraniti takšne zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013.

(13)

Krite obveznice so dolgoročni instrumenti financiranja in so zato izdane z rokom načrtovane zapadlosti več let. Zato je treba zagotoviti, da ta uredba ne vpliva na krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007 ali pred 8. julijem 2022. Za dosego navedenega cilja bi morale biti krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, še naprej izvzete iz zahtev Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s primernimi sredstvi, presežnim zavarovanjem in nadomestnimi sredstvi. Poleg tega bi morale biti druge krite obveznice, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in so bile izdane pred 8. julijem 2022, izvzete iz zahtev glede presežnega zavarovanja in nadomestnih sredstev in bi morale biti do svoje zapadlosti še naprej primerne za ugodnejšo obravnavo, kakor je določena v navedeni uredbi.

(14)

Ta uredba bi se morala uporabljati v povezavi z določbami nacionalnega prava za prenos Direktive (EU) 2019/2162. Da bi se zagotovila usklajena uporaba novega okvira, ki določa strukturne lastnosti izdaje kritih obveznic in spremenjenih zahtev za ugodnejšo obravnavo, bi bilo treba začetek uporabe te uredbe odložiti, da se uskladi z datumom, od katerega morajo države članice začeti uporabljati določbe nacionalnega prava za prenos navedene direktive.

(15)	Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)

člen 129 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se spremeni:

—

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Da bi bile krite obveznice, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162 Evropskega Parlamenta in Sveta (*1), primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5 tega člena, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavkov 3, 3a in 3b tega člena in biti zavarovane s katerim koli od naslednjih primernih sredstev:

—

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali stopnji kreditne kakovosti 2, ali izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, kadar so te izpostavljenosti iz naslova:

(i)	kratkoročnih vlog z originalno zapadlostjo, ki ne presega 100 dni, kadar se te vloge uporabljajo za izpolnjevanje zahtev v zvezi z likvidnostno rezervo kritnega premoženja iz člena 16 Direktive (EU) 2019/2162, ali

(ii)	pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 11(1) navedene direktive, kadar to dovoljujejo pristojni organi;“;

—

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	krediti, zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami do višine manjše izmed zneska zastavne pravice, skupaj z morebitnimi zastavnimi pravicami z boljšim vrstnim redom, in 80 % vrednosti zastavljenih nepremičnin;“;

—

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)

krediti, zavarovani s poslovnimi nepremičninami do višine manjše izmed zneska zastavne pravice, skupaj z morebitnimi zastavnimi pravicami z boljšim vrstnim redom, in 60 % vrednosti zastavljenih nepremičnin. Krediti, zavarovani s poslovnimi nepremičninami, so primerni, kadar se razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, ki znaša 60 %, prekorači do največ 70 %, če skupna vrednost vseh sredstev, zastavljenih kot zavarovanje za krite obveznice, preseže nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic za vsaj 10 % in če terjatev imetnika obveznic izpolnjuje nekatere zahteve glede pravne gotovosti iz poglavja 4. Terjatev imetnika obveznic ima prednost pred vsemi drugimi terjatvami iz naslova zavarovanja;“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za namene odstavka 1a izpostavljenosti, ki so nastale s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova kreditov, zavarovanih z zastavljenimi nepremičninami dolžniških vrednostnih papirjev, ali s prenosom in upravljanjem likvidacijskih iztržkov iz naslova teh kreditov, niso zajete v izračun omejitev iz navedenega odstavka.“;

(iii)

tretji pododstavek se črta;

(b)

vstavijo se naslednji odstavki:

„1a. Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se uporablja naslednje:

(a)	za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, izpostavljenost ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;

(b)	za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2, izpostavljenost ne presega 10 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;

(c)

za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, iz naslova kratkoročnih vlog z zapadlostjo iz točke (c)(i) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena ali iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz točke (c)(ii) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, skupna izpostavljenost ne presega 8 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice; pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 2019/2162, lahko po posvetovanju z EBA dovolijo izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, iz naslova pogodb za izvedene finančne instrumente, če je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahtev po stopnji kreditne kakovosti 1 in 2 iz tega odstavka;

(d)

skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, 2 ali 3, ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice, skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2 ali 3, pa ne presega 10 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice.

1b. Odstavek 1a tega člena se ne uporablja za uporabo kritih obveznic kot primernega zavarovanja, kot je dovoljena v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2019/2162.

1c. Za namene točke (d) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 80 % uporablja za vsak kredit posebej, določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, in se uporablja ves čas do zapadlosti kredita.

1d. Za namene točk (f) in (g) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 60 % ali 70 % uporablja za vsak kredit posebej, določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, in se uporablja ves čas do zapadlosti kredita.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Za nepremičnine in ladje, s katerimi so zavarovane krite obveznice, ki so skladne s to uredbo, morajo biti izpolnjene zahteve iz člena 208. Spremljanje vrednosti zavarovanja v skladu s točko (a) člena 208(3) se izvaja pogosto in najmanj enkrat letno za vse nepremičnine in ladje.“;

(d)

vstavita se naslednja odstavka:

„3a. Poleg tega, da so krite obveznice zavarovane s primernimi sredstvi, navedenimi v odstavku 1 tega člena, velja za krite obveznice minimalna raven presežnega zavarovanja v višini 5 %, kot je opredeljeno v točki 14 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka je skupni nominalni znesek vseh kritnih sredstev, kot so opredeljena v točki 4 člena 3 navedene direktive, vsaj enake vrednosti kot skupni nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic (‚nominalno načelo‘) in je sestavljen iz primernih sredstev, kot določa odstavek 1 tega člena.

Države članice lahko določijo nižjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice ali pooblastijo svoje pristojne organe, da določijo takšno raven, če:

(a)	bodisi izračun presežnega zavarovanja temelji na formalnem pristopu, kjer se upošteva osnovno tveganje sredstev, bodisi za vrednotenje sredstev velja hipotekarna kreditna vrednost, in

(b)	minimalna raven presežnega zavarovanja ni nižja od 2 % na podlagi nominalnega načela iz člena 15(6) in (7) Direktive (EU) 2019/....

Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede višine izpostavljenosti, kot določa odstavek 1a, in se ne štejejo v okvir navedenih omejitev.

3b. Primerna sredstva, navedena v odstavku 1 tega člena, se lahko ob upoštevanju omejitev glede kreditne kakovosti in višine izpostavljenosti, kot določata odstavka 1 in 1a tega člena, vključijo v kritno premoženje kot nadomestna sredstva, kot so opredeljena v točki 13 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162.“;

(e)

odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6. Za krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, zahteve, določene v odstavkih 1, 1a, 3, 3a in 3b, ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.

7. Za krite obveznice, izdane pred 8. julijem 2022, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, kot veljajo na datum njihove izdaje, zahteve, določene v odstavkih 3a in 3b, ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.“;

(2)

v točki (a) člena 416(2) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

gre za krite obveznice, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162, razen tistih iz točke (i) te točke;“;

(3)

v členu 425 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Institucije poročajo o svojih likvidnostnih prilivih. Likvidnostni prilivi se omejijo na 75 % likvidnostnih odlivov. Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz vlog pri drugih institucijah, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 113(6) ali (7) te uredbe.

Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz zapadlih denarnih zneskov, ki jih dolgujejo kreditojemalci in vlagatelji v obveznice, kadar so ti prilivi povezani s hipotekarnimi krediti, financiranimi s kritimi obveznicami, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4), (5) ali (6) te uredbe, ali kritimi obveznicami, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162. Institucije lahko izvzamejo prilive iz promocijskih pretočnih kreditov institucije. Institucija lahko po predhodni odobritvi pristojnega organa, odgovornega za nadzor na posamični podlagi, v celoti ali delno izključi prilive, kadar je ponudnik likvidnosti institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, investicijsko podjetje, ki je nadrejeno ali podrejeno instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali nadrejenega investicijskega podjetja ali ki je z institucijo povezana, kot je določeno v členu 22(7) Direktive 2013/34/EU.“;

(4)

v točki (b) člena 427(1) se točka (x) nadomesti z naslednjim:

„(x)	obveznosti, ki izhajajo iz izdanih vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5) te uredbe, ali iz kritih obveznic, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162;“;

(5)

v točki (h) člena 428(1) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

financirani z obveznicami ujemajočih značilnosti (pretočni model), ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5) te uredbe, ali kritimi obveznicami, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162;“;

(6)	člen 496 se črta;

(7)

v točki 6 Priloge III se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	gre za krite obveznice, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive (EU) 2019/2162, razen tistih iz točke (b) te točke.“.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 8. julija 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 27. novembra 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

T. TUPPURAINEN

(1) UL C 382, 23.10.2018, str. 2.

(2) UL C 367, 10.10.2018, str. 56.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. novembra 2019.

(4) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(5) Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (glej stran ... tega Uradnega lista).

(6) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

Top

All

Choose the experimental features you want to try