10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/1

(1)

Določbe te uredbe so tesno povezane, ker obravnavajo elemente, ki so potrebni za izvajanje ukrepov iz Uredbe (EU) št. 909/2014. Za zagotovitev skladnosti med temi ukrepi in za olajšanje celovitega pregleda ter enostavnega dostopa osebam, za katere te določbe veljajo, je zaželeno vse elemente, ki zadevajo ukrepe iz Uredbe (EU) št. 909/2014, združiti v eno samo uredbo.

(2)

Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da centralne depotne družbe (CDD) naložijo denarne kazni udeležencem v njihovih sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki povzročijo neuspešne poravnave (v nadaljnjem besedilu: udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti).

(3)

Za zagotovitev, da so denarne kazni, naložene udeležencem, ki ne izpolnjujejo obveznosti, učinkovito odvračilne, bi morali biti parametri za izračun ravni denarnih kazni tesno povezani z vrednostjo finančnih instrumentov, ki niso bili izročeni, na katero bi se morale obračunati ustrezne stopnje kazni. Vrednost finančnih instrumentov, ki so osnova za transakcijo, bi morala prav tako biti osnova za izračun stopnje denarne kazni, kadar je poravnava neuspešna zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Višina denarne kazni bi morala zagotoviti spodbudo za udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti, da nemudoma poravnajo posle, ki niso bili poravnani. Za zagotovitev učinkovitega doseganja ciljev, za katere se prizadeva z naložitvijo denarnih kazni, bi bilo treba redno spremljati ustreznost parametrov za izračun teh kazni ter jih po potrebi prilagajati glede na učinek kazni na trg.

(4)

Glede na precejšnje razlike v ceni finančnih instrumentov v poslih z več osnovnimi instrumenti in za olajšanje izračuna denarnih kazni, bi morala vrednost finančnih instrumentov temeljiti na enotni referenčni ceni. CDD bi morale na dani datum uporabiti isto referenčno ceno za izračun denarnih kazni za neuspešne poravnave poslov z enakimi finančnimi instrumenti. Denarne kazni bi zato morale biti rezultat pomnožitve števila finančnih instrumentov, ki so osnova posla, ki ni bil poravnan, z zadevno referenčno ceno. Referenčne cene bi se morale določati na podlagi objektivnih in zanesljivih podatkov ter metodologij.

(5)

Glede na to da bi morala avtomatizacija izračuna denarnih kazni zagotoviti, da jih CDD učinkovito uporabljajo, bi morale ustrezne stopnje kazni temeljiti na enotni razpredelnici vrednosti, ki bi jih moralo biti enostavno avtomatizirati in uporabiti. Stopnje kazni za različne vrste finančnih instrumentov bi morale biti določene na ravneh, ki bi omogočili denarne kazni, ki izpolnjujejo pogoje Uredbe (EU) št. 909/2014.

(6)

Poravnava poslov z delnicami je navadno visoko standardizirana. Kadar imajo delnice likviden trg in jih je zato enostavno kupiti, bi bilo treba za neuspešne poravnave uporabiti najvišjo stopnjo kazni, da se udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti, spodbudi, da pravočasno poravnajo neuspešne posle. Za delnice, ki nimajo likvidnega trga, bi bilo treba uporabljati nižjo stopnjo kazni, saj bi nižja stopnja kazni še vedno morala imeti odvračilen učinek, ne da bi to vplivalo na nemoteno in pravilno delovanje zadevnih finančnih trgov.

(7)

Pri ravni denarnih kazni za neuspešne poravnave poslov z dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo izdajatelji državnih vrednostnih papirjev, bi bilo treba upoštevati značilno velik obseg teh poslov in njihov pomen za nemoteno ter pravilno delovanje finančnih trgov. Zato bi bilo treba za neuspešne poravnave uporabiti najnižje stopnje kazni. Takšna stopnja kazni bi vseeno morala imeti odvračilen učinek in spodbujati pravočasno poravnavo.

(8)

Dolžniški instrumenti, ki jih ne izdajo izdajatelji državnih vrednostnih papirjev, imajo manj likvidne trge, prav tako je obseg poslov s takšnimi instrumenti manjši. Takšni dolžniški instrumenti tudi manj vplivajo na nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov kot dolžniški instrumenti, ki jih izdajo izdajatelji državnih vrednostnih papirjev. Stopnja kazni za neuspešne poravnave bi zato morala biti višja kot za dolžniške instrumente, ki jih izdajo izdajatelji državnih vrednostnih papirjev.

(9)

Za neuspešne poravnave poslov z dolžniškimi instrumenti bi morale veljati nižje stopnje kazni kot za neuspešne poravnave poslov z drugimi finančnimi instrumenti zaradi njihove velikosti, nestandardizirane poravnave, večje čezmejne razsežnosti in pomena za nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov. Takšna nižja stopnja kazni bi vseeno morala imeti odvračilen učinek in spodbujati pravočasno poravnavo.

(10)

Finančni instrumenti, ki niso delnice in dolžniški instrumenti, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (EU) št. 909/2014, kot so potrdila o lastništvu, pravice do emisij in investicijski skladi, ki kotirajo na borzi, navadno nimajo visoko standardizirane poravnave in likvidnih trgov. Z njimi se pogosto trguje tudi izven organiziranega trga vrednostnih papirjev (OTC). Zaradi omejenega obsega in manjše velikosti poslov ter da bi se odražala njihova nestandardizirano trgovanje in poravnava, bi bilo treba za neuspešne poravnave uporabljati podobno stopnjo kazni, kot se uporablja za delnice, ki nimajo likvidnega trga.

(11)

Parametre za izračun denarnih kazni bi bilo treba prilagoditi posebnostim nekaterih mest trgovanja, kot so zagonski trgi MSP, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2). Denarne kazni za neuspešne poravnave ne bi smele ovirati dostopa malih in srednjih podjetij (MSP) do kapitalskih trgov kot alternative bančnim posojilom. Poleg tega Uredba (EU) št. 909/2014 zagonskim trgom MSP dopušča prilagodljivost, da ne uporabijo postopka kritnega nakupa za neuspešne poravnave do 15 dni po načrtovanem datumu poravnave. Posledično se lahko denarne kazni za neuspešne poravnave poslov s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na zagonskih trgih MSP, uporabljajo daljše obdobje kot za druge finančne instrumente. Glede na dolžino trajanja uporabe denarnih kazni, nižjo likvidnost in posebnosti zagonskih trgov MSP bi bilo treba stopnjo kazni za neuspešne poravnave poslov s finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na tovrstnih mestih trgovanja, določiti na specifični stopnji, ki spodbuja pravočasno poravnavo, vendar ne vpliva na nemoteno in pravilno delovanje teh trgov. Primerno je zagotoviti, da se za neuspešne poravnave poslov z nekaterimi finančnimi instrumenti, kot so dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na tovrstnih mestih, uporabljajo nižje stopnje kazni kot za podobne dolžniške instrumente, s katerimi se trguje na drugih trgih.

(12)

Za neuspešne poravnave zaradi pomanjkanja denarnih sredstev bi bilo treba uporabljati enotno stopnjo kazni za vse posle, saj je takšen položaj neodvisen od vrste sredstva in likvidnosti zadevnega finančnega instrumenta ali vrste posla. Da se zagotovi odvračilni učinek in udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti, spodbudi, da pravočasno poravnajo svoje obveznosti tako, da si denarna sredstva izposodijo, je primerno kot osnovo za stopnjo kazni uporabiti stroške izposoje denarnih sredstev. Najprimernejša stopnja kazni bi morala biti uradna obrestna mera centralne banke, ki izdaja valuto poravnave, ki bi morala odražati stroške izposoje za to valuto.

(13)

Uredba (EU) št. 909/2014 dopušča CDD, da opravljajo storitve v Uniji pod nadzorom pristojnih organov njihovih matičnih držav članic. Za zagotovitev ustrezne ravni varnosti pri opravljanju storitev CDD v državah članicah gostiteljicah Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da pristojni in ustrezni organi matične države članice in držav članic gostiteljic sklenejo dogovore o sodelovanju za nadzor dejavnosti CDD v državi članici gostiteljici, kadar postanejo dejavnosti CDD zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevni državi članici gostiteljici.

(14)

Da se lahko zanesljivo ugotovi, ali so postale dejavnosti CDD zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v državah članicah gostiteljicah, je primerno zagotoviti, da merila za ocenjevanje upoštevajo osnovne storitve, ki jih CDD opravljajo v državah članicah gostiteljicah, kot je določeno v Oddelku A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014, glede na to da CDD takšne osnovne storitve opravljajo v svoji funkciji infrastruktur finančnega trga.

(15)

Za ocenjevanje pomembnosti dejavnosti CDD v državah članicah gostiteljicah bi morala merila za ocenjevanje upoštevati obseg osnovnih storitev, ki jih CDD zagotavljajo uporabnikom iz držav članic gostiteljic, vključno z izdajatelji, udeleženci v sistemih poravnave vrednostnih papirjev ali drugimi imetniki računov vrednostnih papirjev, ki jih vodijo CDD. Kadar so osnovne storitve, ki jih CDD zagotavljajo uporabnikom iz držav članic gostiteljic dovolj obsežne, bi se morale dejavnosti CDD v tej državi članici gostiteljici šteti za zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev zaradi dejstva, da bi kakršna koli nepravilnost ali pomanjkljivost pri delovanju teh CDD lahko vplivala na nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevni državi članici gostiteljici. Za zagotovitev celovite ocene je primerno uporabiti merila za ocenjevanje, pri katerih se neodvisno upošteva obseg vsake osnovne storitve, ki jo CDD zagotavljajo uporabnikom iz držav članic gostiteljic.

(16)

Kadar CDD izdajo ali centralno vodijo veliko število vrednostnih papirjev za izdajatelje s sedežem v državah članicah gostiteljicah ali kadar centralno vodijo veliko računov vrednostnih papirjev za udeležence v svojih sistemih poravnave vrednostnih papirjev ali za druge imetnike računov s sedežem v državah članicah gostiteljicah, bi se morale njihove dejavnosti šteti za zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevnih državah članicah gostiteljicah.

(17)

Kadar CDD poravnavajo visoke vrednosti poslov z vrednostnimi papirji, ki jih izdajo izdajatelji s sedežem v državah članicah gostiteljicah, ali kadar poravnajo visoke vrednosti navodil za poravnavo, ki jih prejmejo od udeležencev ali drugih imetnikov računov vrednostnih papirjev s sedežem v državah članicah gostiteljicah, bi se morale njihove dejavnosti šteti za zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevnih državah članicah gostiteljicah.

(18)

Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) omogoča državam članicam, da za namene izvajanja navedene direktive določijo sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih urejajo njihovi zakoni, če države članice menijo, da sistemsko tveganje upravičuje takšno določitev. Kadar CDD upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih določijo države članice gostiteljice v skladu z Direktivo 98/26/ES, bi se njihove dejavnosti torej morale šteti za zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v zadevnih državah članicah gostiteljicah.

(19)

Dejavnosti CDD bi bilo treba ocenjevati dovolj pogosto, da se zadevnim organom omogoči, da brez nepotrebnih zamud sklenejo dogovore o sodelovanju od trenutka, ko postanejo dejavnosti zadevne CDD zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v državah članicah gostiteljicah.

(20)

Ko postanejo dejavnosti CDD zelo pomembne za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v državi članici gostiteljici, bi se moralo šteti, da so zelo pomembne dovolj dolgo, da se zadevnim organom dovoli, da sklenejo učinkovite dogovore o sodelovanju v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014.

(21)

Izračuni v zvezi z ocenami iz te uredbe bi morali temeljiti na objektivnih in zanesljivih podatkih in metodologijah. Glede na to, da nekateri izračuni, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, temeljijo na pravilih iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi bilo treba takšne izračune izvesti samo, kadar se uporablja Uredba (EU) št. 600/2014.

(22)

Ker lahko ukrepi za obravnavo neuspešnih poravnav, povezani z izračunom denarnih kazni, ter nekateri ukrepi za določitev pomembnosti zahtevajo precejšnje spremembe informacijskih sistemov, testiranje trga in prilagoditve pravnih dogovorov med zadevnimi stranmi, vključno s CDD in drugimi tržnimi udeleženci, bi moralo biti na voljo dovolj časa za izvedbo zadevnih ukrepov za zagotovitev, da CDD in druge zadevne strani izpolnijo potrebne zahteve –

(a)

skupna tržna vrednost finančnih instrumentov, ki jih izdajo izdajatelji iz države članice gostiteljice, ki jih CDD prvič evidentira ali jih centralno vodi na računih vrednostnih papirjev, predstavlja najmanj 15 % skupne vrednosti finančnih instrumentov, ki jih izdajo vsi izdajatelji iz države članice gostiteljice, ki jih vse CDD s sedežem v Uniji prvič evidentirajo ali jih centralno vodijo na računih vrednostnih papirjev;

(b)

skupna tržna vrednost finančnih instrumentov, ki jih CDD centralno vodi na računih vrednostnih papirjev za udeležence in druge imetnike računov vrednostnih papirjev iz države članice gostiteljice, predstavlja vsaj 15 % skupne vrednosti finančnih instrumentov, ki jih centralno vodijo na računih vrednostnih papirjev vse CDD s sedežem v Uniji za vse udeležence in druge imetnike računov vrednostnih papirjev iz države članice gostiteljice.

(a)

letna vrednost navodil za poravnavo v zvezi s posli s finančnimi instrumenti, ki jih izdajo izdajatelji iz države članice gostiteljice in ki jih poravna CDD, predstavlja vsaj 15 % skupne letne vrednosti vseh navodil za poravnavo v zvezi s posli s finančnimi instrumenti, ki jih izdajo izdajatelji iz države članice gostiteljice in ki jih poravnajo vse CDD s sedežem v Uniji;

(b)

letna vrednost navodil za poravnavo, ki jih poravna CDD za udeležence in druge imetnike računov vrednostnih papirjev iz države članice gostiteljice, predstavlja vsaj 15 % skupne letne vrednosti navodil za poravnavo, ki jih poravnajo vse CDD s sedežem v Uniji za udeležence in druge imetnike računov vrednostnih papirjev iz države članice gostiteljice;

(c)

CDD upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga ureja zakonodaja države članice gostiteljice in je bil priglašen Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(a)

pri navodilih za poravnavo proti plačilu je to vrednost zadevnega posla z vrednostnimi papirji, kot je bila vnesena v sistem poravnave vrednostnih papirjev;

(b)

pri navodilih za poravnavo brez plačila je to skupna tržna vrednost zadevnega finančnega instrumenta, kot je določena v skladu s členom 7.

(a)

za finančne instrumente iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, sprejete v trgovanje na mestu trgovanja znotraj Unije, je tržna vrednost zadevnega finančnega instrumenta končna cena najpomembnejšega trga v smislu likvidnosti iz člena 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

za finančne instrumente, sprejete v trgovanje na mestu trgovanja znotraj Unije, ki ni mesto trgovanja iz točke (a), je tržna cena končna cena, ki se pridobi z mesta trgovanja znotraj Unije z največjim prometom;

(c)

za finančne instrumente, razen instrumentov iz točk (a) in (b), se tržna vrednost določi po vnaprej določeni metodologiji, ki jo odobri pristojni organ zadevne CDD, pri kateri se upoštevajo merila, povezana z zanesljivimi tržnimi podatki, kot so tržne cene, ki so na voljo na mestih trgovanja ali v investicijskih družbah.

(a)

z odstopanjem od člena 5(2) je tržna vrednost finančnih instrumentov nominalna vrednost teh instrumentov;

(b)

z odstopanjem od člena 6(2)(b) so tržne vrednosti zadevnih finančnih instrumentov nominalne vrednosti teh finančnih instrumentov.

(a)

člena 2 in 3 uporabljata od datuma začetka veljavnosti delegiranega akta, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 7(15) Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

člen 7 uporablja od datuma, navedenega v drugem pododstavku člena 55 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(c)

člen 8 uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.