This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32016R0099
Commission Implementing Regulation (EU) 2016/99 of 16 October 2015 laying down implementing technical standards with regard to determining the operational functioning of the colleges of supervisors according to Directive 2013/36/EU of the European Parliament and of the Council (Text with EEA relevance)
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/99 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z določitvijo operativnega delovanja kolegijev nadzornikov v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP)
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/99 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z določitvijo operativnega delovanja kolegijev nadzornikov v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP)
UL L 21, 28.1.2016, p. 21–44
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
28.1.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 21/21 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/99
z dne 16. oktobra 2015
o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z določitvijo operativnega delovanja kolegijev nadzornikov v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (1), ter zlasti členov 51(5) in 116(5) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Postopek priprave in posodabljanja sheme za subjekte skupine v Uniji in tretjih državah bi moral voditi konsolidacijski nadzornik, ki bi moral zagotoviti, da imajo potencialni člani kolegija možnost podati pripombe in prispevati k tej nalogi, tako da se zagotovi, da so vsi subjekti skupine učinkovito identificirani in da shema odraža točne in najnovejše informacije o subjektih, vključno s podružnicami skupine. Da bi olajšali pripravo sheme, zagotovili, da so vse potrebne informacije zbrane in se odražajo v shemi za skupino institucij, ter da bi zmanjšali stroške zagotavljanja skladnosti za konsolidacijskega nadzornika ali pristojne organe matične države članice in druge člane kolegija, bi bilo treba pri pripravi sheme uporabiti skupno predlogo. |
(2) |
Če namerava konsolidacijski nadzornik pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedež nepomembne podružnice, nadzorne organe tretjih držav in druge relevantne organe povabiti k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalcev, mora zagotoviti, da so člani kolegija o tej nameri obveščeni vnaprej in da imajo dovolj časa, da ta predlog ocenijo, ga sprejmejo ali mu ugovarjajo. Za zagotavljanje ustreznega poteka postopka bi moral konsolidacijski nadzornik najprej povabiti organe, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo v kolegiju, in šele nato povabiti potencialne opazovalce kolegija. |
(3) |
Preden potencialni opazovalci kolegija sprejmejo povabilo konsolidacijskega nadzornika, bi morali poznati pogoje sodelovanja, kot so jih sprejeli konsolidacijski nadzornik in člani kolegija. Konsolidacijski nadzornik mora pogoje sodelovanja opazovalcev vključiti v pisne dogovore kolegija o usklajevanju in sodelovanju. |
(4) |
Postopek sklepanja in spreminjanja pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju bi moral voditi konsolidacijski nadzornik, ki bi moral zagotoviti, da imajo člani kolegija možnost podati pripombe in prispevke k predlaganim dogovorom, vključno s pogoji sodelovanja opazovalcev. Da bi zagotovili skladnosti dogovorov, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov, v smislu strukture in zajetih določb ter hkrati omogočili primerno prožnost za vključevanje posebnih dogovorov in sporazumov za posamezne kolegije, bi jih bilo treba oblikovati na podlagi skupne predloge. |
(5) |
Konsolidacijski nadzornik bi moral pri organizaciji posvetovanj s člani kolegija o različnih operativnih vidikih dela kolegija jasno sporočiti primeren rok, do katerega pričakuje pripombe in mnenja članov kolegija. |
(6) |
Ob upoštevanju različnih nadzornih nalog, ki jih morajo opraviti konsolidacijski nadzornik in drugi člani kolegija, ter njihove kompleksnosti bi morala biti minimalna pogostost sestankov kolegija določena na enkrat letno. |
(7) |
Glede na to, da so kolegiji nadzornikov lahko organizirani v različne podstrukture, je bistveno zagotoviti, da so vsi člani kolegija pravočasno in ustrezno obveščeni o razpravah in sklepih, ki jih sprejmejo posamezne podstrukture. |
(8) |
Za zagotavljanje zaupnosti informacij, ki jih izmenjujejo konsolidacijski nadzornik ali pristojni organi matične države članice in člani kolegija, bi bilo treba kolegije nadzornikov spodbujati k uporabi varnih komunikacijskih sredstev. |
(9) |
Učinkovito in uspešno delovanje kolegijev nadzornikov zahteva, da člani kolegija izmenjujejo vse informacije, ki jih potrebujejo, da lahko ocenijo in sprejmejo ukrepe za zaščito interesov depozitarjev in vlagateljev v svojih državah članicah ter za zaščito finančne stabilnosti znotraj Unije. Če torej konsolidacijski nadzornik meni, da določena informacija ni relevantna za člana kolegija, mora svojo odločitev utemeljiti tako, da se predhodno posvetuje z navedenim članom in mu posreduje vse potrebne elemente za oceno relevantnosti. |
(10) |
Če redno pregledovanje dovoljenja za uporabo notranjih modelov razkrije pomanjkljivosti v skladu s členom 101 Direktive 2013/36/EU, je pomembno, da konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupine, na katere vplivajo te pomanjkljivosti, sodelujejo, da ocenijo resnost teh slabosti in odločijo o ustreznih ukrepih. Vse odločitve o uvedbi kapitalskih pribitkov ali preklicu odobrenega modela bi morali skupaj sprejeti konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija. |
(11) |
Za hitrejše prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti, ki se vključijo v poročilo o oceni tveganja skupine ter poročilo o oceni likvidnostnega tveganja, je pomembno, da se konsolidacijski nadzornik in člani kolegija vnaprej dogovorijo o sklopu kazalnikov, ki se izmenjajo vsaj enkrat letno. Za zagotavljanje doslednosti in primerljivosti bi bilo treba te kazalnike izračunati na podlagi nadzorniških podatkov, ki jih pristojni organi zbirajo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014 (2). |
(12) |
Postopek priprave in posodabljanja okvira kolegija za izredne razmere bi moral voditi konsolidacijski nadzornik ali pristojni organi matične države članice, ki bi morali zagotoviti, da imajo člani kolegija možnost podati pripombe in prispevke k predlaganemu okviru. |
(13) |
V izrednih razmerah bi bilo treba zagotoviti učinkovito in uspešno sodelovanje med konsolidacijskim nadzornikom in vsemi člani kolegija, odgovornimi za nadzor subjektov skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, ter da se ocenjevanje izrednih razmer, nadzorniški odziv na izredne razmere ter spremljanje in posodabljanje nadzorniškega odziva izvajajo usklajeno ob ustrezni vključitvi konsolidacijskega nadzornika in vseh članov kolegija, odgovornih za nadzor subjektov skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere. Poleg tega mora konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija obveščati o glavnih elementih sprejetih sklepov ali izmenjanih informacij za reševanje izrednih razmer. |
(14) |
Določbe te uredbe so tesno medsebojno povezane, saj urejajo operativno delovanje kolegijev nadzornikov. Za zagotovitev skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se vsi izvedbeni tehnični standardi, ki se zahtevajo s členoma 51(5) in 116(5) Direktive 2013/36/EU, vključijo v eno uredbo. |
(15) |
Glede na to da je večina kolegijev nadzornikov v EU oblikovana v skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU, je bolj smiselno najprej določiti operativno delovanje kolegijev v skladu s členom 116 Direktive 2013/36/EU, nato pa delovanje kolegijev v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU, pri čemer so prvi bolj splošni, drugi pa posebni primer. |
(16) |
Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA). |
(17) |
EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa operativno delovanje kolegijev nadzornikov (v nadaljnjem besedilu: kolegij), oblikovanih v skladu s členom 116 in členom 51(3) Direktive 2013/36/EU.
POGLAVJE 2
OPERATIVNO DELOVANJE KOLEGIJEV, OBLIKOVANIH V SKLADU S ČLENOM 116 DIREKTIVE 2013/36/EU
ODDELEK 1
Ustanovitev in delovanje kolegijev
Člen 2
Priprava in posodobitev sheme za skupino institucij
1. Konsolidacijski nadzornik predloži osnutek sheme, pripravljene v skladu s členom 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/98 (4), organom, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo v kolegiju v skladu s členom 3(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 (v nadaljnjem besedilu: potencialni člani kolegija), in jih pozove, naj predložijo svoja stališča, ter navede ustrezen rok za predložitev teh stališč.
2. Konsolidacijski nadzornik za dokončanje sheme in brez poseganja v izvajanje člena 51 Direktive 2013/36/EU upošteva vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo potencialni člani kolegija.
3. Po dokončanju konsolidacijski nadzornik shemo za skupino sporoči vsem potencialnim članom kolegija.
4. Konsolidacijski nadzornik shemo posodobi tako, da postopek, opredeljen v odstavkih 1 do 3, uporabi vsaj enkrat na leto ali pogosteje, če pride do večjih sprememb v strukturi skupine.
5. Konsolidacijski nadzornik za pripravo in posodabljanje sheme za skupino institucij uporabi predlogo v Prilogi I.
Člen 3
Ustanovitev kolegija
1. Konsolidacijski nadzornik kolegij ustanovi po naslednjih korakih:
(a) |
konsolidacijski nadzornik pošlje vabila organom, navedenim v členu 3(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98; |
(b) |
konsolidacijski nadzornik člane kolegija, ki so sprejeli vabilo, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena, obvesti o svoji nameri, da bo pristojnim organom nepomembnih podružnic poslal vabilo za sodelovanje v kolegiju v vlogi opazovalcev v skladu s členom 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/98; |
(c) |
konsolidacijski nadzornik člane kolegija, ki so sprejeli vabilo, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena, obvesti o svoji nameri, da bo nadzornim organom tretjih držav poslal vabilo za sodelovanje v kolegiju v vlogi opazovalcev v skladu s členom 3(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/98; |
(d) |
konsolidacijski nadzornik člane kolegija, ki so sprejeli vabilo, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena, obvesti o svoji nameri, da bo vsem organom iz člena 3(4), Delegirane uredbe (EU) 2016/98, poslal vabilo za sodelovanje v kolegiju v vlogi opazovalcev. |
Za namene iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka se obvestilu priloži predlog konsolidacijskega nadzornika o pogojih za sodelovanje opazovalcev v kolegiju, ki morajo biti vključeni v pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju v skladu s členom 5(c) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
Poleg tega se obvestilu za namene točke (c) prvega pododstavka priloži mnenje konsolidacijskega nadzornika o oceni enakovrednosti zahtev o zaupnosti in varovanju poslovnih skrivnosti, ki se uporabljajo za nadzorni organ tretje države.
V obvestilu iz drugega pododstavka je postavljen primeren rok, do katerega lahko vsak član kolegija, ki se ne strinja, pisno izrazi utemeljen ugovor na kateri koli vidik predloga ali mnenja konsolidacijskega nadzornika.
2. Po dogovoru vseh članov kolegija o predlogu, ki ga konsolidacijski nadzornik sklene, če mu do roka ni nihče nasprotoval, konsolidacijski nadzornik organu iz točke (b), (c) ali (d) odstavka 1 pošlje vabilo, naj postane opazovalec kolegija. Vabilu so priloženi pogoji za sodelovanje opazovalcev, kot so jih sprejeli člani kolegija in kot so vključeni v pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.
3. Organi, ki prejmejo vabilo, naj postanejo člani ali opazovalci, ta status pridobijo, ko vabilo sprejmejo. Organi, ki prejmejo vabilo, naj postanejo opazovalci, sprejmejo tudi pogoje sodelovanja opazovalcev, kot jih je sporočil konsolidacijski nadzornik.
4. Organi iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 lahko zaprosijo za status opazovalca kolegija. Zadevno zahtevo naslovijo na konsolidacijskega nadzornika. Če se konsolidacijski nadzornik odloči, da bo te organe povabil k sodelovanju v kolegiju v vlogi opazovalca, uporabi postopke iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1, kot je primerno.
Člen 4
Priprava in posodabljanje seznamov kontaktnih oseb
1. Konsolidacijski nadzornik v korespondenci s člani in opazovalci kolegija s pomočjo predloge v Prilogi II vzdržuje in deli seznam popolnih kontaktnih podatkov, vključno s kontaktnimi podatki izven delovnega časa za primer izrednih razmer. Seznama kontaktnih oseb in kontaktnih oseb v izrednih razmerah se priložita pisnim dogovorom o usklajevanju in sodelovanju iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
2. Člani kolegija konsolidacijskemu nadzorniku posredujejo svoje kontaktne podatke in ga nemudoma obvestijo o vseh spremembah teh podatkov.
3. Konsolidacijski nadzornik članom kolegija posreduje vsako posodobljeno različico seznamov kontaktnih oseb in kontaktnih oseb v izrednih razmerah.
Člen 5
Sklenitev in spremembe pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju
1. Konsolidacijski nadzornik pripravi svoj predlog za sklenitev pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju v skladu s členom 115 Direktive 2013/36/EU in členom 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
2. Konsolidacijski nadzornik svoj predlog sporoči članom kolegija in jih pozove, naj predložijo svoja stališča, ter navede ustrezen rok za predložitev teh stališč.
3. Za dokončanje pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju konsolidacijski nadzornik upošteva vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasni, zakaj jih ni vključil.
4. Konsolidacijski nadzornik po dokončanju dogovorov o usklajevanju in sodelovanju te posreduje članom kolegija.
5. Izvajanje pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju se preskusi s simulacijo ali na drug način, če konsolidacijski nadzornik in člani kolegija menijo, da je to potrebno.
6. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija v primeru sprememb elementov pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju v skladu s členom 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 preučijo, ali je navedene dogovore treba spremeniti.
Pisni dogovori o usklajevanju in sodelovanju se spremenijo tako, da odražajo spremembe v članstvu kolegija.
Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija v rednih razmikih, ki jih je treba določiti v dogovorih, pregledujejo elemente pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju, ki se nanašajo na okvir kolegija pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah.
7. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju spremenijo v skladu s postopkom iz odstavkov 1 do 4.
8. Konsolidacijski nadzornik za sklenitev in spremembe pisnih dogovorov o usklajevanju in sodelovanju uporabi predlogo iz Priloge II.
Člen 6
Operativni vidiki sestankov in dejavnosti kolegija
1. Kolegiji se fizično sestanejo vsaj enkrat letno. Vendar lahko konsolidacijski nadzornik s soglasjem vseh članov kolegija ob upoštevanju specifičnosti skupine določi drugačno pogostost fizičnih sestankov.
2. Konsolidacijski nadzornik jasno določi cilje sestankov kolegija. Konsolidacijski nadzornik zagotovi, da se ti cilji odražajo v dnevnem redu sestankov, in pozove vse člane kolegija, naj predlagajo dodatne točke dnevnega reda. Konsolidacijski nadzornik upošteva vse predloge o točkah dnevnega reda, ki jih podajo člani kolegija, in na zahtevo pojasni, zakaj jih ni vključil v dnevni red.
3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki so vključeni v določeno dejavnost ali sestanek kolegija, dokumente in prispevke k delovnim dokumentom izmenjajo dovolj zgodaj, da vsem udeležencem sestanka kolegija omogočijo aktivno sodelovanje v razpravah.
ODDELEK 2
Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja
Člen 7
Splošni okvir za izmenjavo informacij med konsolidacijskim nadzornikom, člani kolegija in opazovalci
1. Ko konsolidacijski nadzornik od člana kolegija prejme informacije iz člena 9(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/98, jih posreduje:
(a) |
drugim članom kolegija; |
(b) |
opazovalcem, kot je po njegovem mnenju ustrezno in v skladu s pogoji njihovega sodelovanja v kolegiju. |
2. Če konsolidacijski nadzornik meni, da informacije iz odstavka 1 niso relevantne za določenega člana kolegija, se s tem članom predhodno posvetuje in mu posreduje ključne točke informacij, tako da lahko navedeni član določi njihovo dejansko relevantnost.
3. Kadar je kolegij organiziran v različne podstrukture, konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija pravočasno izčrpno obvesti o sprejetih in izvedenih ukrepih v različnih podstrukturah kolegija.
4. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija se dogovorijo o sredstvih za izmenjavo informacij in ta dogovor navedejo v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
Člen 8
Redno pregledovanje dovoljenja za uporabo notranjih pristopov
1. Če nobena od institucij z dovoljenjem države članice, vključno z EU nadrejeno institucijo, ne izpolnjuje več zahtev za uporabo notranjih pristopov v skladu s členi 143(1), 151(4) ali (9), členom 283, členom 312(2) ali členom 363 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali če je kateri koli zadevni član kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 ugotovil pomanjkljivosti v skladu s členom 101 Direktive 2013/36/EU, konsolidacijski nadzornik in navedeni član kolegija sodelujeta in se posvetujeta, da se skupaj dogovorita o preklicu dovoljenja za uporabo pristopa, o uvedbi zahtev po kapitalskih pribitkih ali o omejitvi uporabe notranjega modela, kot je navedeno v členu 11(2)(c) in (d) te delegirane uredbe.
2. Odločitev o preklicu odobrenega modela skupaj sprejmejo konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija, ki nadzorujejo subjekte, ki uporabljajo odobreni model in na katere vplivajo neučinkovitosti, ugotovljene v skladu z odstavkom 1. Sodelovanje med konsolidacijskim nadzornikom in navedenimi člani kolegija sledi postopku iz določb Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/100 (5).
3. Odločitev o uvedbi kapitalskih dodatkov se sprejme s postopkom skupnega odločanja v skladu s členom 113(1)(a) Direktive 2013/36/EU.
4. Konsolidacijski nadzornik vse druge člane kolegija obvesti o sprejetju sklepov v skladu z odstavkom 1, če meni, da bodo takšne informacije verjetno vplivale na druge dejavnosti kolegija ali da so ključne za izvajanje nalog drugih članov kolegija.
Člen 9
Obveščanje o nepomembnih razširitvah in spremembah notranjih modelov
1. Konsolidacijski nadzornik o nepomembnih razširitvah ali spremembah modelov, ki vplivajo na katero koli institucijo, ki ima dovoljenje v državi članici, vključno z EU nadrejenimi družbami, nemudoma obvesti vse zadevne člane kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
2. Zadevni član kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 konsolidacijskega nadzornika obvesti o vseh nepomembnih razširitvah ali spremembah, ki vplivajo na katero koli institucijo, ki je pod nadzorno pristojnostjo navedenega zadevnega člana kolegija.
3. Če ima zadevni član kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 pomisleke v zvezi z razvrstitvijo razširitve ali spremembe kot nepomembne, te pomisleke sporoči konsolidacijskemu nadzorniku, ki bo te informacije delil z drugimi zadevnimi člani kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
Če ima konsolidacijski nadzornik pomisleke v zvezi z razvrstitvijo razširitve ali spremembe kot nepomembne, te pomisleke sporoči vsem zadevnim članom kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
Konsolidacijski nadzornik in zadevni člani kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 razpravljajo o podrobnostih navedenih pomislekov, da bi dosegli skupno stališče o pomembnosti razširitve ali spremembe.
4. Če konsolidacijski nadzornik in posamezni člani kolegija v smislu člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 menijo, da je zadevna institucija razširitve ali spremembe notranjega modela nepravilno razvrstila kot nepomembne, o tem nemudoma obvestijo navedeno institucijo.
Člen 10
Izmenjava informacij o znakih zgodnjega opozarjanja, morebitnih tveganjih in ranljivostih
1. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, ki sodelujejo pri pripravi poročila o oceni tveganja skupine iz člena 113(2)(a) Direktive 2013/36/EU ali poročila o oceni likvidnostnega tveganja skupine iz člena 113(2)(b) navedene direktive za namene sprejemanja skupnih odločitev o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu z navedenim členom, se dogovorijo o kazalnikih za prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnega tveganja in ranljivosti iz člena 12 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
Navedeni kazalniki se izračunajo na podlagi informacij, ki jih pristojni organi zberejo od nadzorovanih institucij v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 680/2014.
Dogovorjeni kazalniki se opredelijo v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju v skladu s členom 5(l) Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
2. Vsak član kolegija iz odstavka 1 konsolidacijskemu nadzorniku sporoči vrednosti dogovorjenih kazalnikov za institucije pod njegovo nadzorno pristojnostjo.
3. Konsolidacijski nadzornik razširi vrednosti iz odstavka 2 in vrednosti dogovorjenih kazalnikov za EU nadrejene družbe ter na konsolidirani ravni za vsakega člana kolegija iz člena 1.
4. Konsolidacijski nadzorniki in člani kolegija iz člena 1 vrednosti dogovorjenih kazalnikov izmenjujejo vsaj enkrat na leto ali pogosteje, če se navedeni pristojni organi tako dogovorijo.
Člen 11
Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija
1. Ko so sprejete skupne odločitve o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU, člani kolegija konsolidacijskemu nadzorniku zagotovijo svoje podatke za pripravo programa nadzorniškega pregleda kolegija iz člena 116(1)(c) Direktive 2013/36/EU v skladu s členom 16 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
2. Konsolidacijski nadzornik po prejemu prispevkov članov kolegija pripravi osnutek programa nadzorniškega pregleda kolegija.
3. Konsolidacijski nadzornik osnutek programa nadzorniškega pregleda kolegija posreduje članom kolegija in jih pozove, naj predložijo svoja stališča o področjih skupnega dela, ter navede primeren rok za predložitev teh stališč.
4. Za dokončanje programa nadzorniškega pregleda kolegija konsolidacijski nadzornik upošteva vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasni, zakaj jih ni vključil.
5. Ko je program nadzorniškega pregleda kolegija dokončan, ga konsolidacijski nadzornik posreduje članom kolegija.
6. Program nadzorniškega pregleda kolegija se posodobi vsaj enkrat na leto ali pogosteje, če je to potrebno zaradi ugotovitev procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU ali zaradi skupne odločitve o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije v skladu s členom 113 navedene direktive.
7. Konsolidacijski nadzornik program nadzorniškega pregleda kolegija posodobi po postopku iz odstavkov 1 do 5.
ODDELEK 3
Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah
Člen 12
Priprava in posodabljanje okvira kolegija za izredne razmere
1. Konsolidacijski nadzornik pripravi svoj predlog za oblikovanje okvira kolegija za izredne razmere v skladu s členom 17 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
2. Konsolidacijski nadzornik svoj predlog predloži članom kolegija in jih pozove, naj predložijo svoja stališča, ter navede primeren rok za predložitev teh stališč.
3. Konsolidacijski nadzornik upošteva vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasni, zakaj jih ni vključil.
4. Konsolidacijski nadzornik članom kolegija sporoči končno različico okvira kolegija za izredne razmere.
5. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija vsaj enkrat na leto proučijo, ali je treba okvir kolegija za izredne razmere posodobiti.
6. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija okvir kolegija za izredne razmere posodobijo v skladu s postopkom iz odstavkov 1 do 4.
Člen 13
Izmenjava informacij v izrednih razmerah
1. Če konsolidacijski nadzornik izve za izredne razmere, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na institucijo ali podružnico skupine, ki je pridobila dovoljenje oziroma ima sedež v državi članici, na to nemudoma opozori EBA in člana kolegija, ki nadzoruje institucijo ali podružnico, na katero vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.
2. Če član kolegija izve za izredne razmere, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na institucijo ali podružnico skupine, ki je pridobila dovoljenje oziroma ima sedež v državi članici, na to nemudoma opozori konsolidacijskega nadzornika.
3. Konsolidacijski nadzornik zagotovi, da so vsi drugi člani kolegija ustrezno obveščeni o glavnih elementih naslednjih točk:
(a) |
usklajena nadzorniška ocena izrednih razmer iz člena 14; |
(b) |
usklajen nadzorniški odziv iz člena 15, vključno s sprejetimi ali načrtovanimi ukrepi, ter njegovo spremljanje, kot je opredeljeno v členu 16; |
(c) |
ukrepi za zgodnje posredovanje, sprejeti v skladu s členi 27, 28 in 29 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), kot je primerno, ob upoštevanju potrebe po usklajevanju teh ukrepov v skladu s členom 30 navedene direktive ali določitev pogojev za reševanje v skladu s členom 32 navedene direktive. |
4. Kadar bo usklajen nadzorniški odziv na izredne razmere iz člena 15 verjetno učinkovitejši, če pri njem sodelujejo organ za reševanje na ravni skupine, organ za reševanje podrejenih družb ali organ za reševanje v jurisdikcijah, v katerih so pomembne podružnice, centralne banke, pristojna ministrstva in sistemi zajamčenih vlog, konsolidacijski nadzornik razmisli o vključitvi navedenih organov.
5. Če so izredne razmere omejene na določen subjekt skupine, položaj v sodelovanju s konsolidacijskim nadzornikom vodi član kolegija, ki je odgovoren za nadzor navedenega zadevnega subjekta skupine.
Člen 14
Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer
1. Za namene člena 19 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 konsolidacijski nadzornik usklajuje pripravo osnutka usklajene nadzorniške ocene izrednih razmer, in sicer na podlagi lastne ocene in ocene članov kolegija, ki nadzorujejo subjekte skupin, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.
2. Osnutek usklajene nadzorniške ocene izrednih razmer zajema subjekte skupine, na katere te izredne razmere vplivajo ali bodo verjetno vplivale. Konsolidacijski nadzornik ustrezno upošteva stališča in ocene članov kolegija, ki so odgovorni za nadzor navedenih subjektov skupin.
3. Če so izredne razmere omejene na določen subjekt skupine, nadzorniško oceno izrednih razmer skupaj s konsolidacijskim nadzornikom opravi član kolegija, ki je odgovoren za nadzor navedenega subjekta skupine.
Člen 15
Usklajevanje nadzorniškega odziva na izredne razmere
1. Za namene člena 20 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 konsolidacijski nadzornik vodi pripravo usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere ob upoštevanju skupine in subjektov skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere. Konsolidacijski nadzornik ustrezno upošteva stališča in ocene članov kolegija, ki so odgovorni za nadzor navedenih subjektov skupin.
2. Če so izredne razmere omejene na določen subjekt skupine, nadzorniški odziv na izredne razmere skupaj s konsolidacijskim nadzornikom opravi član kolegija, ki je odgovoren za nadzor navedenega subjekta skupine.
3. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija naloge iz odstavkov 1 in 2 opravijo nemudoma.
4. Priprava usklajene nadzorniške ocene izrednih razmer iz člena 14 in priprava usklajenega nadzorniškega odziva na te izredne razmer lahko potekata vzporedno.
Člen 16
Spremljanje in posodabljanje usklajenega nadzorniškega odziva na izredne razmere
1. Za namene člena 21 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 konsolidacijski nadzornik usklajuje spremljanje izvajanja dogovorjenih ukrepov, določenih v usklajenem nadzorniškem odzivu iz člena 15.
2. Člani kolegija, ki so odgovorni za nadzor subjektov skupin, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, konsolidacijskega nadzornika po potrebi obveščajo o razvoju izrednih razmer in izvajanju dogovorjenih ukrepov, povezanih s posameznimi subjekti skupin.
3. Konsolidacijski nadzornik članom kolegija, vključno z EBA, zagotovi vse zadnje informacije o spremljanju usklajenega nadzorniškega odziva, ki zajemajo skupino in subjekte, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.
4. Konsolidacijski nadzornik in člani kolegija, odgovorni za nadzor subjektov skupin, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, preučijo potrebo po posodobitvi usklajenega nadzorniškega odziva, pri čemer upoštevajo informacije, ki si jih izmenjujejo med spremljanjem izvajanja odziva.
5. Zahteve iz odstavkov 1 do 4 se uporabljajo takoj.
POGLAVJE 3
OPERATIVNO DELOVANJE KOLEGIJEV, OBLIKOVANIH V SKLADU S ČLENOM 51(3) DIREKTIVE 2013/36/EU
ODDELEK 1
Ustanovitev in delovanje kolegijev
Člen 17
Priprava in posodabljanje sheme za institucijo, ustanovitev kolegija, priprava in posodabljanje seznamov kontaktnih oseb ter sklenitev in spremembe pisnih dogovorov o sodelovanju in usklajevanju
Za kolegije, oblikovane v skladu s členom 51(3) Direktive 2013/36/EU, pristojni organi matične države članice pripravijo in posodabljajo shemo za institucijo, ustanovijo kolegij, oblikujejo in posodabljajo sezname kontaktnih oseb ter sklenejo in spreminjajo pisne dogovore o sodelovanju in usklajevanju v skladu s členi 2 do 5 v ustreznem obsegu.
Člen 18
Operativni vidiki sestankov in dejavnosti kolegija
1. Pristojni organi matične države članice redno sodelujejo s člani kolegija, in sicer v obliki sestankov ali drugih dejavnosti.
2. Pristojni organi matične države članice organizacijo sestankov in dejavnosti kolegija ter njihove cilje sporočijo članom kolegija, vključno z EBA.
3. Pristojni organi matične države članice jasno določijo cilje sestankov kolegija. Pristojni organi matične države članice zagotovijo, da se ti cilji odražajo v dnevnem redu sestankov, in pozovejo vse člane kolegija, naj predlagajo dodatne točke dnevnega reda. Pristojni organi matične države članice upoštevajo vse predloge o točkah dnevnega reda, ki jih podajo člani kolegija, in na zahtevo pojasnijo, zakaj jih niso vključili v dnevni red.
4. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija, ki so vključeni v določeno dejavnost ali sestanek kolegija, dokumente in prispevke k delovnim dokumentom pošljejo dovolj zgodaj, da vsem sodelujočim v kolegiju omogočijo aktivno sodelovanje v razpravah.
ODDELEK 2
Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja
Člen 19
Splošni okvir za izmenjavo informacij med pristojnimi organi matične države članice, člani kolegija in opazovalci
1. Za namen člena 28(3) Delegirane uredbe (EU) 2016/98 člani kolegija informacije posredujejo pristojnim organom matične države članice.
2. Pristojni organi matične države članice informacije iz odstavka 1 posredujejo:
(a) |
članom kolegija; |
(b) |
opazovalcem, kot se zdi primerno pristojnim organom matične države članice in v skladu s pogoji njihovega sodelovanja v kolegiju. |
3. Če pristojni organi matične države članice menijo, da informacije iz odstavka 1 niso relevantne za določenega člana kolegija, se s tem članom predhodno posvetujejo in mu posredujejo ključne točke informacij, tako da lahko navedeni član določi njihovo dejansko relevantnost.
4. Kadar je kolegij organiziran v različne podstrukture, pristojni organi matične države članice vse člane kolegija pravočasno izčrpno obvestijo o sprejetih in izvedenih ukrepih v različnih podstrukturah kolegija.
5. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija se dogovorijo o sredstvih za izmenjavo informacij in ta dogovor navedejo v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
Člen 20
Priprava in posodobitev programa nadzorniškega pregleda kolegija
1. Za pripravo programa nadzorniškega pregleda kolegija iz člena 99 Direktive 2013/36/EU v skladu s členom 31 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 člani kolegija predložijo svoje prispevke pristojnim organom matične države članice.
2. Pristojni organi matične države članice po prejemu prispevkov članov kolegija pripravijo osnutek programa nadzorniškega pregleda kolegija.
3. Pristojni organi matične države članice osnutek programa nadzorniškega pregleda kolegija posredujejo članom kolegija in jih pozovejo, naj predložijo svoja stališča o področjih skupnega dela, ter navedejo primeren rok za predložitev teh stališč.
4. Za dokončanje programa nadzorniškega pregleda kolegija pristojni organi matične države članice upoštevajo vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasnijo, zakaj jih niso vključili.
5. Ko je program nadzorniškega pregleda kolegija dokončan, ga pristojni organi matične države članice posredujejo članom kolegija.
6. Program nadzorniškega pregleda kolegija se posodobi vsaj enkrat na leto ali pogosteje, če je to potrebno zaradi ugotovitev procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97 Direktive 2013/36/EU.
7. Pristojni organi matične države članice program nadzorniškega pregleda kolegija posodobijo po postopku iz odstavkov 1 do 5.
ODDELEK 3
Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah ter končne določbe
Člen 21
Priprava in posodabljanje okvira kolegija za izredne razmere
1. Za oblikovanje okvira kolegija za izredne razmere pristojni organi matične države članice pripravijo predlog v skladu s členom 32 Delegirane uredbe (EU) 2016/98.
2. Pristojni organi matične države članice svoj predlog predložijo članom kolegija in jih pozovejo, naj predložijo svoja stališča, ter navedejo primeren rok za predložitev teh stališč.
3. Pristojni organi matične države članice upoštevajo vsa stališča in pridržke, ki jih izrazijo člani kolegija, in po potrebi pojasnijo, zakaj jih niso vključili.
4. Pristojni organi matične države članice članom kolegija sporočijo končno različico okvira kolegija za izredne razmere.
5. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija vsaj enkrat na leto proučijo, ali je treba okvir kolegija za izredne razmere posodobiti.
6. Pristojni organi matične države članice in člani kolegija okvir kolegija za izredne razmere posodobijo v skladu s postopkom iz odstavkov 1 do 4.
Člen 22
Izmenjava informacij v izrednih razmerah
1. Če pristojni organi matične države članice izvejo za izredne razmere, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na institucijo, na to nemudoma opozorijo EBA in člane kolegija.
2. Če član kolegija izve za izredne razmere, ki vplivajo ali bodo verjetno vplivale na podružnico v njegovi jurisdikciji, na to nemudoma opozori pristojne organe matične države članice.
Člen 23
Usklajevanje nadzorniške ocene izrednih razmer
Za namene člena 34 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 pristojni organi matične države članice pošljejo nadzorniško oceno izrednih razmer članom kolegija, ki nadzorujejo podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere.
Člen 24
Usklajevanje in spremljanje nadzorniškega odziva na izredne razmere
1. Za namene člena 35 Delegirane uredbe (EU) 2016/98 pristojni organi matične države članice oblikujejo usklajen nadzorniški odziv na izredne razmere. Pristojni organi matične države članice ustrezno upoštevajo stališča članov kolegija, ki nadzorujejo podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale te izredne razmere.
2. Pristojni organi matične države članice po potrebi usklajujejo spremljanje izvajanja ukrepov, določenih v usklajenem nadzorniškem odzivu.
3. Člani kolegija pristojne organe matične države članice obvestijo o poteku izrednih razmer in izvajanju vseh dogovorjenih ukrepov, povezanih s podružnicami v njihovi jurisdikciji.
4. Pristojni organi matične države članice članom kolegija, vključno z EBA, zagotovijo vse posodobitve o spremljanju nadzorniškega odziva.
5. Priprava nadzorniške ocene izrednih razmer iz člena 23 in priprava nadzorniškega odziva na te razmere lahko potekata vzporedno.
Člen 25
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. oktobra 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 176, 27.6.2013, str. 338.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).
(3) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).
(4) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/98 z dne 16. oktobra 2015 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov (glej stran 2 tega Uradnega lista).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/100 z dne 16. oktobra 2015 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov glede postopka skupnega odločanja v zvezi z vlogo za nekatera bonitetna dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (glej stran 45 tega Uradnega lista).
(6) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
PRILOGA I
Predloga za pripravo sheme
EU nadrejena institucija/EU nadrejeni finančni holding/EU nadrejeni mešani finančni holding/institucija |
|
Skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk (v milijonih eurov) |
|
Ali je določen kot globalno sistemsko pomembna institucija (GSPI) ali druga sistemsko pomembna institucija (DSPI)? |
|
Ali je bila kdaj dovoljena opustitev v skladu s členom 7 ali 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 (opustitev kapitalskih zahtev)? (D/N) |
|
Ali je bila kdaj dovoljena opustitev v skladu s členom 8 ali 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 (opustitev likvidnostnih zahtev)? (D/N) |
|
Institucije z dovoljenjem v državi članici/Subjekti finančnega sektorja z dovoljenjem v državi članici |
Ali je institucija/subjekt finančnega sektorja pomemben za skupino? (D/N) |
Ali je institucija/subjekt finančnega sektorja pomemben za državo članico, v kateri ima dovoljenje? (D/N) |
Skupni znesek sredstev in zunajbilančnih postavk institucije/subjekta finančnega sektorja (v milijonih eurov) |
Merila, uporabljena za določanje pomembnosti za državo članico, kot je ustrezno |
Merila, uporabljena za določanje pomembnosti za skupino, kot je ustrezno |
Ali je bila kdaj dovoljena opustitev v skladu s členom 7 ali 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 (opustitev kapitalskih zahtev)? (D/N) |
|||||||
Pristojni organ/drug organ |
Država članica |
Institucija/subjekt finančnega sektorja |
Koda identifikatorja pravnih subjektov, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov) |
Ali je institucija/subjekt finančnega sektorja določen kot DSPI? |
Neposredno nadrejena družba institucije/subjekta finančnega sektorja |
Koda identifikatorja pravnih subjektov, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov) |
Ali je neposredno nadrejena družba določena kot DSPI? |
||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kolegij za reševanje: |
Države članice in opazovalke: |
Organi člani in opazovalci: |
|
||||||||||
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|||||||||||
|
|
|
|||||||||||
|
|
|
|||||||||||
|
|
|
|||||||||||
Skupina za krizno upravljanje (CMG): |
Države članice: |
Organi člani: |
|
||||||||||
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|||||||||||
|
|
|
|||||||||||
|
|
|
|||||||||||
|
|
|
|
Ime konsolidacijskega nadzornika ali pristojnega organa matične države članice: |
|
|||||||||
Naslov konsolidacijskega nadzornika ali pristojnega organa matične države članice: |
|
||||||||||
Kontaktna oseba (ime, elektronska pošta, telefonska številka) konsolidacijskega nadzornika ali pristojnega organa matične države članice: |
|
||||||||||
|
|||||||||||
Ali je bila kdaj dovoljena opustitev v skladu s členom 8 ali 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 (opustitev likvidnostnih zahtev)? (D/N) |
Ali je zadevni organ član ali opazovalec kolegija? Če je in je del posebne podstrukture kolegija, to navedite. |
Podružnice s sedežem v državi članici |
Ali je podružnica pomembna za skupino? (D/N) |
Merila, uporabljena za določanje pomembnosti, kot je ustrezno |
Ali je podružnica pomembna za državo članico v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU? (D/N) |
Ali je zadevni organ član ali opazovalec kolegija? Če je in je del posebne podstrukture kolegija, to navedite. |
|||||
Pristojni organ/drug organ |
Država članica |
Podružnica |
Institucija, v okviru katere je ustanovljena podružnica |
Koda identifikatorja pravnih subjektov institucije, v okviru katere je ustanovljena podružnica, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov) |
Ali je institucija, v okviru katere je ustanovljena podružnica, določena kot DSPI? (D/N) |
||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Institucije z dovoljenjem in podružnice s sedežem v tretji državi |
Ali je institucija/podružnica pomembna za skupino? (D/N) |
Merila, uporabljena za določanje pomembnosti, kot je ustrezno |
Ali vsi člani kolegija zahteve o zaupnosti in varovanju poslovnih skrivnosti, ki se uporabljajo za nadzorne organe tretjih držav, ocenjujejo kot enakovredne? (D/N) |
Ali je nadzorni organ tretje države opazovalec kolegija? Če je in je del posebne podstrukture kolegija, to navedite. |
|||||
Nadzorni organ tretje države |
Tretja država |
Institucija/podružnica |
Koda identifikatorja pravnih subjektov institucije, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov) |
Neposredno nadrejena družba institucije |
Koda identifikatorja pravnih subjektov neposredno nadrejene družbe, če ta koda obstaja (predhodniki identifikatorja pravnih subjektov ali globalni sistem identifikatorja pravnih subjektov) |
||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ali obstaja neevropska struktura kolegija? (D/N) (če obstaja, navedite ime kolegija in nadzornika gostitelja): |
Države članice: |
Organi člani: |
|
|
|
||||
Naziv kolegija |
|
|
|
|
|
||||
|
|
|
|
|
|||||
|
|
|
|
|
|||||
|
|
|
|
|
|||||
|
|
|
|
|
PRILOGA II
Predloga za pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju nadzornega kolegija, ustanovljenega za
skupino <XY>/institucijo <A>