Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 32016R0089

    Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/89 z dne 18. novembra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

    UL L 19, 27.1.2016, p. 1–21 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 22/06/2022; implicitno zavrnjeno 32022R0869

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2016/89/oj

    Date of document:
    18/11/2015; Datum sprejetja
    Date of effect:
    16/02/2016; začetek veljavnosti datum objave +20 glej člen 2
    Date of end of validity:
    22/06/2022; implicitno zavrnjeno 32022R0869
    Author:
    Evropska komisija
    Form:
    Delegirana uredba
    Treaty:
    Pogodba o delovanju Evropske unije
    Legal basis:
    Link
    Link
    Link
    Select all documents mentioning this document
    Modifies:
    Relation Act Comment Subdivision concerned From To
    Modifies 32013R0347 zamenjava priloga VII 16/02/2016
    Modified by:
    Relation Act Comment Subdivision concerned From To
    Corrected by 32016R0089R(01) (HU)
    Implicitly repealed by 32022R0869 23/06/2022
    Instruments cited:
    Link

    27.1.2016   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 19/1

    DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/89

    z dne 18. novembra 2015

    o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (1) ter zlasti člena 3(4) Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Uredba (EU) št. 347/2013 vzpostavlja okvir za določitev, načrtovanje in izvajanje projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvajanje devetih strateških geografskih energetskih infrastrukturnih prednostnih koridorjev, določenih na področju električne energije, plina in nafte, ter treh vseevropskih energetskih infrastrukturnih prednostnih področij za pametna omrežja, elektroenergetske avtoceste in transportno infrastrukturo za ogljikov dioksid.

    (2)

    Na podlagi člena 3(4) Uredbe (EU) št. 347/2013 je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte za uvedbo seznama projektov skupnega interesa Unije (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije).

    (3)

    Projekte, predlagane za vključitev na seznam Unije, so ocenile regionalne skupine, izpolnjujejo pa merila iz člena 4 Uredbe (EU) št. 347/2013.

    (4)

    O osnutkih regionalnih seznamov projektov skupnega interesa so se sporazumele regionalne skupine na srečanjih na tehnični ravni. Po pozitivnih mnenjih Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) z dne 30. oktobra 2015 o doslednosti uporabe meril ocenjevanja ter analizi stroškov in koristi po regijah so organi odločanja regionalnih skupin 3. novembra 2015 sprejeli regionalne sezname. Na podlagi člena 3(3)(a) Uredbe (EU) št. 347/2013 so pred sprejetjem regionalnih seznamov vse predlagane projekte odobrile države članice, katerih ozemlja projekti zadevajo.

    (5)

    Z organizacijami, ki zastopajo zadevne deležnike, vključno s proizvajalci, sistemskimi operaterji distribucijskih omrežij, dobavitelji in potrošniki, ter okoljevarstvenimi organizacijami so potekala posvetovanja o predlaganih projektih za vključitev na seznam Unije.

    (6)

    Projekti skupnega interesa bi morali biti razvrščeni po prednostni strateški vseevropski energetski infrastrukturi v vrstnem redu iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 347/2013. Seznam Unije ne bi smel vključevati razvrstitve projektov.

    (7)

    Projekti skupnega interesa bi morali biti navedeni kot samostojni projekti skupnega interesa ali kot del sklopa več projektov skupnega interesa. Vendar bi določeni projekti skupnega interesa morali biti združeni v sklop, saj so medsebojno odvisni ali si (morebiti) konkurirajo.

    (8)

    Seznam Unije obsega projekte na različnih stopnjah razvoja, vključno s predhodno oceno izvedljivosti, oceno izvedljivosti, izdajo dovoljenj in izgradnjo. Za projekte skupnega interesa, ki so na zgodnji stopnji razvoja, bi lahko bile potrebne študije za dokazovanje tehnične in ekonomske izvedljivosti ter skladnosti z zakonodajo Unije, vključno z okoljsko zakonodajo. V tem smislu bi morali biti morebitni negativni vplivi na okolje ustrezno opredeljeni, ocenjeni in odpravljeni ali ublaženi.

    (9)

    Vključitev projektov na seznam Unije ne posega v rezultat ustrezne okoljske presoje in postopkov izdaje dovoljenj. Na podlagi člena 5(8) Uredbe (EU) št. 347/2013 se lahko projekt, ki ni skladen s pravom Unije, odstrani s seznama Unije. Izvajanje projektov skupnega interesa, vključno z njihovo skladnostjo z zadevno zakonodajo, bi se moralo spremljati v skladu s členom 5 navedene uredbe.

    (10)

    Na podlagi drugega odstavka člena 3(4) Uredbe (EU) št. 347/2013 se seznam Unije pripravi vsaki dve leti, zato seznam Unije, pripravljen z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1391/2013 (2), ne velja več in ga je treba nadomestiti.

    (11)

    Na podlagi člena 3(4) Uredbe (EU) št. 347/2013 je seznam Unije v obliki priloge k navedeni uredbi.

    (12)

    Uredbo (EU) št. 347/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

    Člen 2

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 18. novembra 2015

    Za Komisijo

    Predsednik

    Jean-Claude JUNCKER

    (1)  UL L 115, 25.4.2013, str. 39.

    (2)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1391/2013 z dne 14. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije (UL L 349, 21.12.2013, str. 28).

    PRILOGA

    Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 se nadomesti z naslednjim:

    „PRILOGA VII

    Seznam projektov skupnega interesa Unije (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije), iz člena 3(4)

    A.   NAČELA, KI SE UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI SEZNAMA UNIJE

    (1)   Sklopi projektov skupnega interesa

    Nekateri projekti skupnega interesa so del sklopa zaradi svoje medsebojne odvisnosti in potencialne ali dejanske konkurenčnosti. Vzpostavljene so naslednje vrste sklopov projektov skupnega interesa:

    —

    sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:‘. Tak sklop je bil oblikovan za opredelitev projektov skupnega interesa, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergijo, če se izvajajo skupaj. V tem primeru morajo biti vsi projekti skupnega interesa izvedeni v korist EU,

    —

    sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:‘. Tak sklop odraža negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa, ki so vključeni v sklop. Od trga je odvisno, ali se bo izvedel en, nekateri ali vsi projekti skupnega interesa, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Potreba po projektih skupnega interesa se ponovno oceni v naslednjem postopku opredelitve projektov skupnega interesa, tudi glede na potrebne zmogljivosti, ter

    —

    sklop konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop obravnava isto ozko grlo. Vendar je obseg ozkega grla bolj gotov kot v primeru sklopa potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa, zato je treba izvesti samo en projekt skupnega interesa. Od trga je odvisno, kateri projekt skupnega interesa se bo izvedel, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Kadar je treba, se potreba po projektih skupnega interesa ponovno oceni v naslednjem postopku opredelitve projektov skupnega interesa.

    Za vse projekte skupnega interesa veljajo iste pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

    (2)   Obravnavanje razdelilno-transformatorskih in kompresorskih postaj

    Razdelilno-transformatorske in konverterske postaje električnega sistema ter kompresorske postaje za plin se štejejo za del projektov skupnega interesa, če so na geografski lokaciji prenosnega voda oz. plinovoda. Razdelilno-transformatorske, konverterske in kompresorske postaje se štejejo za samostojne projekte skupnega interesa in so izrecno navedene na seznamu Unije, če se njihova geografska lokacija razlikuje od lokacije prenosnih vodov oz. plinovodov. Zanje veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

    (3)   Opredelitev besedne zveze ‚Se ne šteje več za projekt skupnega interesa‘

    Besedna zveza ‚Se ne šteje več za projekt skupnega interesa‘ se nanaša na projekte s seznama Unije iz Uredbe (EU) št. 1391/2013, ki se ne štejejo več za projekte skupnega interesa zaradi enega ali več naslednjih razlogov:

    —

    v skladu z novimi podatki projekt ne izpolnjuje meril za upravičenost,

    —

    nosilec projekta ga ni ponovno predložil v izbirni postopek za ta seznam Unije,

    —

    projekt se že izvaja ali se bo izvajal v bližnji prihodnosti, zato določb Uredbe (EU) št. 347/2013 zanj ne bi bilo mogoče uporabljati, ali

    —

    projekt je bil v izbirnem postopku razvrščen nižje kot drugi predlagani projekti skupnega interesa.

    Taki projekti niso projekti skupnega interesa, temveč so s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa navedeni na seznamu Unije zaradi preglednosti in jasnosti.

    Morda bodo obravnavani kot ustrezni za vključitev na naslednji seznam Unije, če bodo razlogi za njihovo nevključitev na sedanji seznam Unije odpravljeni.

    (4)   Opredelitev besedne zveze ‚Projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste‘

    ‚Projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste‘ pomenijo projekte skupnega interesa, ki spadajo v enega od prednostnih koridorjev na področju električne energije in v prednostno tematsko področje elektroenergetskih avtocest.

    B.   SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE

    (1)   Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

    Izgradnja prve povezave med Belgijo in Združenim kraljestvom:

    Št.

    Opredelitev

    1.1

    Sklop Belgije in Združenega kraljestva: Zeebrugge–Canterbury (poznan kot projekt NEMO), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    1.1.1

    Povezava Zeebrugge (BE)–bližina Richborougha (UK)

    1.1.2

    Notranji daljnovod bližina Richborougha–Canterbury (UK)

    1.1.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    1.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    Povečanje prenosne zmogljivosti med Dansko, Nemčijo in Nizozemsko:

    1.3

    Sklop Danske in Nemčije: Endrup–Brunsbüttel, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    1.3.1

    Povezava Endrup (DK)–Niebüll (DE)

    1.3.2

    Notranji daljnovod Brunsbüttel–Niebüll (DE)

    1.4

    Sklop Danske in Nemčije: Kassø–Dollern, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    1.4.1

    Povezava Kassø (DK)–Audorf (DE)

    1.4.2

    Notranji daljnovod Audorf–Hamburg sever (DE)

    1.4.3

    Notranji daljnovod Hamburg sever–Dollern (DE)

    1.5

    Danska in Nizozemska: povezava Endrup (DK)–Eemshaven (NL) (poznana kot ‚COBRAcable‘)

    Povečanje prenosne zmogljivosti med Francijo, Irsko in Združenim kraljestvom:

    1.6

    Francija in Irska: povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

    1.7

    Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

    1.7.1

    Francija in Združeno kraljestvo: povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot projekt ‚FAB‘)

    1.7.2

    Francija in Združeno kraljestvo: povezava Tourbe (FR)–Chilling (UK) (poznana kot projekt ‚IFA2‘)

    1.7.3

    Francija in Združeno kraljestvo: povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot projekt ‚ElecLink‘)

    1.8

    Nemčija in Norveška: povezava Wilstrom (DE)–Tonstad (NO) (poznana kot ‚NordLink‘)

    1.9

    Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

    1.9.1

    Irska in Združeno kraljestvo: povezava Wexford (IE)–Pembroke, Wales (UK) (poznana kot ‚Greenlink‘)

    1.9.2

    Irska in Združeno kraljestvo: povezava vozlišč Coolkeeragh in Coleraine (IE)–postaja Hunterston, Islay, Argyll, ter vetrne elektrarne na morju na lokaciji C (UK) (poznana kot ‚ISLES‘)

    1.9.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    1.9.4

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    1.9.5

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    1.9.6

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    1.10

    Povezava med Norveško in Združenim kraljestvom

    1.11

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    1.12

    Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom v Larnu v Združenem kraljestvu

    1.13

    Povezava med Islandijo in Združenim kraljestvom (poznana kot ‚Ice Link‘)

    1.14

    Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot ‚Viking Link‘)

    (2)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

    Št.

    Opredelitev

    2.1

    Avstrija: notranji daljnovod zahodna Tirolska–Zell-Ziller (AT) za povečanje zmogljivosti na avstrijsko-nemški meji

    Povečanje prenosne zmogljivosti med Belgijo in Nemčijo – izgradnja prve povezave med obema državama:

    2.2

    Sklop Belgije in Nemčije: Lixhe–Oberzier (poznan kot projekt ALEGrO), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    2.2.1

    Povezava Lixhe (BE)–Oberzier (DE)

    2.2.2

    Notranji daljnovod Lixhe–Herderen (BE)

    2.2.3

    Nova razdelilno-transformatorska postaja v Zutendaalu (BE)

    2.3

    Sklop Belgije in Luksemburga za povečanje zmogljivosti na belgijsko-luksemburški meji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    2.3.1

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    2.3.2

    Povezava Aubange (BE)–Bascharage/Schifflange (LU)

    2.4

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    2.5

    Sklop Francije in Italije: Grande Ile–Piossasco, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    2.5.1

    Povezava Grande Ile (FR)–Piossasco (IT) (poznana kot projekt ‚Savoie-Piemont‘)

    2.5.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    2.6

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    2.7

    Francija in Španija: povezava Aquitaine (FR)–Baskija (ES) (poznana kot projekt ‚Biskajski zaliv‘)

    2.8

    Koordinirana namestitev in upravljanje prečnega transformatorja v Arkalu (ES) za povečanje zmogljivosti povezave Argia (FR)–Arkale (ES)

    Sklop severnega, južnega in zahodnega koridorja v Nemčiji za povečanje prenosne zmogljivosti in vključevanje energije iz obnovljivih virov:

    2.9

    Nemčija: notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah

    2.10

    Nemčija: notranji daljnovod Brunsbüttel-Grοβgartach–Wilster-Grafenrheinfeld (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah

    2.11

    Sklop Nemčije, Avstrije in Švice za povečanje zmogljivosti na območju Bodenskega jezera, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    2.11.1

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    2.11.2

    Notranji daljnovod na območju točke od Rommelsbacha do Herbertingena (DE)

    2.11.3

    Notranji daljnovod od točke Wullenstetten do točke Niederwangen (DE) in notranji daljnovod od Neuravensburga do nemško-avstrijskega mejnega območja

    2.12

    Nemčija in Nizozemska: povezava Niederrhein (DE)–Doetinchem (NL)

    Sklop projektov za povečanje vključevanja energije iz obnovljivih virov med Irsko in Severno Irsko:

    2.13

    Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

    2.13.1

    Irska in Združeno kraljestvo: povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK)

    2.13.2

    Irska in Združeno kraljestvo: povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK)

    Povečanje prenosne zmogljivosti med Švico in Italijo:

    2.14

    Italija in Švica: povezava Thusis/Sils (CH)–Verderio Inferiore (IT)

    2.15

    Sklop Italije in Švice: povečanje zmogljivosti na italijansko-švicarski meji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    2.15.1

    Povezava Airolo (CH)–Baggio (IT)

    2.15.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    2.15.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    2.15.4

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    Sklop notranjih projektov za večje vključevanje energije iz obnovljivih virov na Portugalskem in izboljšanje prenosne zmogljivosti med Portugalsko in Španijo:

    2.16

    Sklop Portugalske: povečanje zmogljivosti na portugalsko-španski meji in povezovanje proizvodnje nove energije iz obnovljivih virov, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    2.16.1

    Notranji daljnovod Pedralva–Sobrado (PT), prej imenovan Pedralva in Alfena (PT)

    2.16.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    2.16.3

    Notranji daljnovod Vieira do Minho, Ribeira de Pena–Feira (PT), prej imenovan Frades B, Ribeira de Pena–Feira (PT)

    Povečanje prenosne zmogljivosti med Portugalsko in Španijo:

    2.17

    Portugalska in Španija: povezave Beariz–Fontefría (ES), Fontefría (ES)–Ponte de Lima (PT) (prej Vila Fria/Viana do Castelo) in Ponte de Lima–Vila Nova de Famalicão (PT) (prej Vila do Conde) (PT), vključno z razdelilno-transformatorskimi postajami v Bearizu (ES), Fontefríi (ES) in Ponte de Limi (PT)

    Projekti za skladiščenje v Avstriji in Nemčiji:

    2.18

    Povečanje zmogljivosti črpalne hidroelektrarne v Avstriji (Kaunertal na Tirolskem) (AT)

    2.19

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    2.20

    Povečanje zmogljivosti črpalne hidroelektrarne v Avstriji (Limberg III, Salzburg) (AT)

    2.21

    Črpalna hidroelektrarna Riedl na avstrijsko-nemškem mejnem območju

    2.22

    Črpalna hidroelektrarna Pfaffenboden v Mollnu (AT)

    Sklop projektov v severni in zahodni Belgiji za povečanje prenosne zmogljivosti:

    2.23

    Sklop notranjih daljnovodov na severni belgijski meji med Zandvliet–Lillo (BE), Lillo–Mercator (BE), vključno z razdelilno-transformatorsko postajo v Lillu (BE) (poznan kot ‚Brabo‘)

    2.24

    Notranji daljnovod Horta–Mercator (BE)

    Sklopi notranjih daljnovodov v Španiji za povečanje prenosne zmogljivosti v Sredozemlju:

    2.25

    Sklop notranjih daljnovodov za povečanje zmogljivosti med severno Španijo in sredozemskim območjem, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    2.25.1

    Notranja daljnovoda Mudejar–Morella (ES) in Mezquite–Morella (ES), vključno z razdelilno-transformatorsko postajo v Mudejaru (ES)

    2.25.2

    Notranji daljnovod Morella–La Plana (ES)

    2.26

    Španija: notranji daljnovod La Plana/Morella–Godelleta za povečanje zmogljivosti na sredozemski osi sever-jug

    2.27

    Povečanje zmogljivosti med Španijo in Francijo (generični projekt)

    (3)   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

    Okrepitev povezave med Avstrijo in Nemčijo:

    Št.

    Opredelitev

    3.1

    Sklop Avstrije in Nemčije: St. Peter–Isar, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.1.1

    Povezava St. Peter (AT)–Isar (DE)

    3.1.2

    Notranji daljnovod St. Peter–Tauern (AT)

    3.1.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    Okrepitev povezave med Avstrijo in Italijo:

    3.2

    Sklop Avstrije in Italije: Lienz–dežela Veneto, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.2.1

    Povezava Lienz (AT)–dežela Veneto (IT)

    3.2.2

    Notranji daljnovod Lienz–Obersielach (AT)

    3.2.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.4

    Avstrija in Italija: povezava Wurmlach (AT)–Somplago (IT)

    3.5

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.6

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    Okrepitev povezave med Bolgarijo in Grčijo:

    3.7

    Sklop Bolgarije in Grčije: Maritsa vzhod 1–N. Santa, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.7.1

    Povezava Maritsa vzhod 1 (BG)–N. Santa (EL)

    3.7.2

    Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Plovdiv (BG)

    3.7.3

    Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Maritsa vzhod 3 (BG)

    3.7.4

    Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Burgas (BG)

    Okrepitev povezave med Bolgarijo in Romunijo:

    3.8

    Sklop Bolgarije in Romunije: povečanje zmogljivosti (poznan kot ‚Črnomorski koridor‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.8.1

    Notranji daljnovod Dobrudja–Burgas (BG)

    3.8.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.8.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.8.4

    Notranji daljnovod Cernavoda–Stalpu (RO)

    3.8.5

    Notranji daljnovod Gutinas–Smardan (RO)

    3.8.6

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    Okrepitev povezave med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko ter okrepitve notranjega omrežja v Sloveniji:

    3.9

    Sklop Hrvaške, Madžarske in Slovenije: Žerjavenec/Hévíz–Cirkovce, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.9.1

    Povezava Žerjavenec (HR)/Hévíz (HU)–Cirkovce (SI)

    3.9.2

    Notranji daljnovod Divača–Beričevo (SI)

    3.9.3

    Notranji daljnovod Beričevo–Podlog (SI)

    3.9.4

    Notranji daljnovod Podlog–Cirkovce (SI)

    3.10

    Sklop Izraela, Cipra in Grčije: Hadera–regija Atika (poznan kot ‚EUROASIA Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.10.1

    Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

    3.10.2

    Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

    3.10.3

    Notranji daljnovod Korakia, Kreta–regija Atika (EL)

    Okrepitve notranjega omrežja na Češkem:

    3.11

    Sklop Češke: notranji daljnovodi za povečanje zmogljivosti na severozahodnih in južnih mejah, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.11.1

    Notranji daljnovod Vernerov–Vitkov (CZ)

    3.11.2

    Notranji daljnovod Vitkov–Prestice (CZ)

    3.11.3

    Notranji daljnovod Prestice–Kocin (CZ)

    3.11.4

    Notranji daljnovod Kocin–Mirovka (CZ)

    3.11.5

    Notranji daljnovod Mirovka–Cebin (CZ)

    Sklop severnega, južnega in vzhodnega koridorja v Nemčiji za povečanje prenosne zmogljivosti in vključevanje energije iz obnovljivih virov:

    3.12

    Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Bavarska za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom

    3.13

    Notranji daljnovod v Nemčiji Halle/Saale–Schweinfurt za povečanje zmogljivosti koridorja med severom in jugom na vzhodu

    Povečanje prenosne zmogljivosti med Nemčijo in Poljsko:

    3.14

    Sklop Nemčije in Poljske: Eisenhüttenstadt–Plewiska (poznan kot projekt ‚GerPol Power Bridge‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.14.1

    Povezava Eisenhüttenstadt (DE)– Plewiska (PL)

    3.14.2

    Notranji daljnovod Krajnik–Baczyna (PL)

    3.14.3

    Notranji daljnovod Mikułowa–Świebodzice (PL)

    3.15

    Sklop Nemčije in Poljske: Vierraden–Krajnik (poznan kot ‚GerPol Improvements‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa

    3.15.1

    Povezava Vierraden (DE)–Krajnik (PL)

    3.15.2

    Namestitev prečnih transformatorjev na povezavi Krajnik (PL)–Vierraden (DE) in koordinirano upravljanje prečnih transformatorjev na povezavi Mikułowa (PL)–Hagenwerder (DE)

    Povečanje prenosne zmogljivosti med Madžarsko in Slovaško:

    3.16

    Sklop Madžarske in Slovaške: Gönyű–Gabčikovo, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.16.1

    Povezava Gabčikovo (SK)–Gönyű (HU)–Veľký Ďur (SK)

    3.16.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.16.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.17

    Projekt skupnega interesa Madžarske in Slovaške: povezava Sajóvánka (HU)–Rimavská Sobota (SK)

    3.18

    Sklop Madžarske in Slovaške: območje Kisvárda–Velké Kapušany, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.18.1

    Povezava območje Kisvárda (HU)–Velké Kapušany (SK)

    3.18.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.19

    Sklop Italije in Črne gore: Villanova–Lastva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.19.1

    Povezava Villanova (IT)–Lastva (ME)

    3.19.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.19.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.20

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.21

    Italija in Slovenija: povezava Salgareda (IT)–Divača–Beričevo (SI)

    3.22

    Sklop Romunije in Srbije: Resita–Pančevo (poznan kot ‚Mid Continental East Corridor‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    3.22.1

    Povezava Resita (RO)–Pančevo (RS)

    3.22.2

    Notranji daljnovod Portile de Fier–Resita (RO)

    3.22.3

    Notranji daljnovod Resita–Timisoara/Sacalaz (RO)

    3.22.4

    Notranji daljnovod Arad–Timisoara/Sacalaz (RO)

    Črpalne hidroelektrarne v Bolgariji in Grčiji:

    3.23

    Črpalna hidroelektrarna v Bolgariji, Yadenitsa

    3.24

    Črpalna hidroelektrarna v Grčiji, Amfilochia

    3.25

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    3.26

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    (4)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu (‚NMPBET – elektrika‘)

    Št.

    Opredelitev

    4.1

    Danska in Nemčija: povezava Tolstrup Gaarde (DK)–Bentwisch (DE) prek vetrnih elektrarn na morju Kriegers Flak (DK) ter Baltic 1 in 2 (DE) (poznana kot ‚Kriegers Flak Combined Grid Solution‘)

    4.2

    Sklop Estonije in Latvije: Kilingi-Nõmme–Riga (poznan kot 3. povezava), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    4.2.1

    Povezava med Kilingi-Nõmme (EE) in razdelilno-transformatorsko postajo Riga CHP2 (LV)

    4.2.2

    Notranji daljnovod Harku–Sindi (EE)

    4.2.3

    Notranji daljnovod Riga CHP2–Riga HPP (LV)

    4.3

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 4.9

    4.4

    Sklop Latvije in Švedske: povečanje zmogljivosti (poznan kot projekt ‚NordBalt‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    4.4.1

    Notranji daljnovod Ventspils–Tume–Imanta (LV)

    4.4.2

    Notranji daljnovod Ekhyddan–Nybro/Hemsjö (SE)

    Okrepitve v Litvi in na Poljskem, potrebne za delovanje ‚LitPol Link I‘:

    4.5

    Sklop Litve in Poljske: Alytus (LT)–Elk (PL), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    4.5.1

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    4.5.2

    Notranji daljnovod Stanisławów–Olsztyn Mątki (PL)

    4.5.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    4.5.4

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    4.5.5

    Notranji daljnovod Kruonis–Alytus (LT)

    Črpalne hidroelektrarne v Estoniji in Litvi:

    4.6

    Črpalna hidroelektrarna v Estoniji, Muuga

    4.7

    Povečanje zmogljivosti črpalne hidroelektrarne v Litvi, Kruonis

    4.8

    Sklop Estonije in Latvije ter notranje okrepitve v Litvi, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    4.8.1

    Povezava Tartu (EE)–Valmiera (LV)

    4.8.2

    Notranji daljnovod Balti–Tartu (EE)

    4.8.3

    Povezava Tsirguliina (EE)–Valmiera (LV)

    4.8.4

    Notranji daljnovod Eesti–Tsirguliina (EE)

    4.8.5

    Notranji daljnovod med razdelilno-transformatorsko postajo v Litvi in državno mejo (LT)

    4.8.6

    Notranji daljnovod Kruonis–Visaginas (LT)

    4.9

    Različni vidiki vključevanja električnega omrežja baltskih držav v evropsko celinsko omrežje, vključno z njihovim sinhronskim obratovanjem (generični projekt)

    (5)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – plin‘)

    Projekti, ki omogočajo dvosmerne tokove med Irsko in Združenim kraljestvom:

    Št.

    Opredelitev

    5.1

    Sklop, ki omogoča dvosmerne tokove iz Severne Irske v Veliko Britanijo in Irsko ter iz Irske v Združeno kraljestvo, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    5.1.1

    Fizični povratni tok v povezovalni točki Moffat (IE/UK)

    5.1.2

    Nadgradnja plinovoda SNIP (s Škotske v Severno Irsko) za fizični povratni tok Ballylumford–Twynholm

    5.1.3

    Razvoj podzemnih skladišč plina na polotoku Islandmagee v kraju Larne (Severna Irska)

    5.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    5.3

    Terminal in povezovalni plinovod za utekočinjeni zemeljski plin Shannon LNG (IE)

    Projekti, ki omogočajo dvosmerne tokove med Portugalsko, Španijo, Francijo in Nemčijo:

    5.4

    3. povezovalna točka med Portugalsko in Španijo

    5.5

    Vzhodna os med Španijo in Francijo: povezovalna točka med Iberskim polotokom in Francijo pri Le Perthusu, vključno s kompresorskimi postajami pri Montpellierju in Saint-Martin-de-Crauju (poznana kot ‚Midcat‘)

    5.6

    Okrepitve francoskega omrežja z juga na sever: povratni tok iz Francije v Nemčijo na povezovalni točki Obergailbach-Medelsheim (FR)

    5.7

    Okrepitev francoskega omrežja z juga na sever zaradi oblikovanja območja enotnega trga, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    5.7.1

    Plinovod Val de Saône med Etrezom in Voisinesom (FR)

    5.7.2

    Plinovod Gascogne-Midi (FR)

    5.8

    Okrepitev francoskega omrežja za podporo tokovom z juga na sever, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    5.8.1

    Plinovod Est Lyonnais med Saint-Avitom in Etrezom (FR)

    5.8.2

    Plinovod Eridan med Saint-Martin-de-Craujem in Saint-Avitom (FR)

    5.9

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    5.10

    Povratni tok na plinovodu TENP v Nemčiji

    5.11

    Povratni tok med Italijo in Švico na povezovalni točki Passo Gries

    5.12

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    5.13

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    5.14

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    5.15

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    5.16

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    5.17

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    5.18

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    5.19

    Povezava Malte na evropsko plinsko omrežje: plinovod z Italijo pri Geli in/ali plavajoča enota na morju za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina in njegovo ponovno uplinjanje (FSRU)

    5.20

    Plinovod, ki povezuje Alžirijo z Italijo (prek Sardinije) (poznan kot plinovod ‚Galsi‘)

    (6)   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚PSJ Vzhod – plin‘)

    Projekti, ki omogočajo dvosmerne tokove med Poljsko, Češko in Slovaško ter povezujejo terminale za utekočinjeni zemeljski plin na Poljskem in Hrvaškem:

    Št.

    Opredelitev

    6.1

    Sklop Češke in Poljske: nadgradnja povezave in povezane notranje okrepitve na zahodu Poljske, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    6.1.1

    Povezava med Poljsko in Češko (poznana kot ‚Stork II‘): Libhošť–Hať (CZ/PL)–Kedzierzyn (PL)

    6.1.2

    Projekti infrastrukture za prenos med Lwówekom in Kędzierzynom (PL)

    6.1.3

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.1.2

    6.1.4

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.1.2

    6.1.5

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.1.2

    6.1.6

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.1.2

    6.1.7

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.1.2

    6.1.8

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.2.3

    6.1.9

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.1.2

    6.1.10

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.2.3

    6.1.11

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.2.3

    6.1.12

    Plinovod Tvrdonice–Libhošť, vključno z nadgradnjo kompresorske postaje Břeclav (CZ)

    6.2

    Sklop Poljske in Slovaške: povezava in povezane notranje okrepitve na vzhodu Poljske, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    6.2.1

    Povezava med Poljsko in Slovaško

    6.2.2

    Projekti infrastrukture za prenos med Rembelszczyzno in Strachocino (PL)

    6.2.3

    Projekti infrastrukture za prenos med Tworógom in Strachocino (PL)

    6.2.4

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.2.2

    6.2.5

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.2.2

    6.2.6

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.2.2

    6.2.7

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.2.2

    6.2.8

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.2.2

    6.2.9

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.2.2

    6.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.4

    Projekt skupnega interesa za avstrijsko-češko dvosmerno povezavo (BACI) Baumgarten (AT)–Reinthal (CZ/AT)–Brečlav (CZ)

    Projekti, ki omogočajo plinske povezave hrvaškega terminala za utekočinjeni zemeljski plin s sosednjimi državami:

    6.5

    Sklop terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku in plinovodov proti Madžarski in drugam, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    6.5.1

    Postopni razvoj terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku (HR)

    6.5.2

    Plinovod Zlobin–Bosiljevo–Sisak–Kozarac–Slobodnica (HR)

    6.5.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.5.4

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.6

    Zdaj projekt skupnega interesa št. 6.26.1

    6.7

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    Projekti, ki omogočajo plinsko povezavo od južnega plinskega koridorja in/ali terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Grčiji prek Grčije, Bolgarije, Romunije, Srbije ter naprej do Madžarske, vključno s povratnimi tokovi z juga na sever in integracijo sistemov za tranzit in prenos:

    6.8

    Sklop za povezavo med Grčijo, Bolgarijo in Romunijo ter potrebne okrepitve v Bolgariji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    6.8.1

    Povezava med Grčijo in Bolgarijo (poznana kot IGB): Komotini (EL)–Stara Zagora (BG)

    6.8.2

    Potrebna obnova, posodobitev in razširitev bolgarskega prenosnega sistema

    6.8.3

    Povezava severnega obroča bolgarskega prenosnega sistema za plin s plinovodom Podisor–Horia ter povečanje zmogljivosti na odseku Hurezani–Horia–Csanadpalota

    6.8.4

    Plinovod za povečanje zmogljivosti na povezavi severnega obroča bolgarskega in romunskega prenosnega omrežja za plin

    6.9

    Sklop terminala za utekočinjeni zemeljski plin v severni Grčiji, vključno z naslednjim projekti skupnega interesa:

    6.9.1

    Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v severni Grčiji

    6.9.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.9.3

    Kompresorska postaja za plin pri Kipiju (EL)

    6.10

    Projekt skupnega interesa za plinsko povezavo med Bolgarijo in Srbijo (poznan kot ‚IBS‘)

    6.11

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.12

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.13

    6.13.1

    Zdaj projekt skupnega interesa št. 6.24.4

    6.13.2

    Zdaj projekt skupnega interesa št. 6.24.5

    6.13.3

    Zdaj projekt skupnega interesa št. 6.24.6

    6.14

    Zdaj projekt skupnega interesa št. 6.24.1

    6.15

    Povezava nacionalnih prenosnih sistemov z mednarodnimi prenosnimi plinovodi in povratnim tokom pri kraju Isaccea (RO)

    6.15.1

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.15

    6.15.2

    Zdaj del projekta skupnega interesa št. 6.15

    Projekti, ki omogočajo plinsko povezavo od južnega plinskega koridorja prek Italije do severovzhodne Evrope

    6.16

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.17

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.18

    Plinovod Adriatica (IT)

    6.19

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    Projekti, ki omogočajo razvoj podzemnih skladiščnih zmogljivosti za plin v jugovzhodni Evropi

    6.20

    Sklop za povečanje skladiščnih zmogljivosti v jugovzhodni Evropi, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

    6.20.1

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.20.2

    Povečanje podzemnega skladišča za plin Čiren (BG)

    6.20.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    in enim od naslednjih projektov skupnega interesa:

    6.20.4

    Skladišče Depomures v Romuniji

    6.20.5

    Novo podzemno skladišče plina v Romuniji

    6.20.6

    Podzemno skladišče plina Sarmasel v Romuniji

    6.21

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.22

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    6.23

    Madžarska in Slovenija: povezava Nagykanizsa–Tornyiszentmiklós (HU)–Lendava (SI)–Kidričevo

    6.24

    Sklop postopnega povečanja zmogljivosti na dvosmernem prenosnem koridorju Bolgarija–Romunija–Madžarska–Avstrija (poznan kot ‚ROHUAT/BRUA‘), da bi zagotovili 1,75 milijarde kubičnih metrov/leto v prvi fazi in 4,4 milijarde kubičnih metrov/leto v drugi fazi, vključno z novimi viri iz Črnega morja:

    6.24.1

    Romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 1. stopnja: kompresorska postaja pri Csanádpaloti (1. faza)

    6.24.2

    Razvoj nacionalnega prenosnega sistema za plin na ozemlju Romunije na koridorju Bolgarija–Romunija–Madžarska–Avstrija: prenosni plinovod Podișor–Horia GMS ter 3 nove kompresorske postaje (Jupa, Bibești in Podișor) (1. faza)

    6.24.3

    Kompresorska postaja Mosonmagyarovar, GCA (razvoj na avstrijski strani) (1. faza)

    6.24.4

    Plinovod Városföld–Ercsi–Győr (zmogljivost 4,4 milijarde kubičnih metrov/leto) (HU)

    6.24.5

    Plinovod Ercsi–Százhalombatta (zmogljivost 4,4 milijarde kubičnih metrov/leto) (HU)

    6.24.6

    Kompresorska postaja Városföld (zmogljivost 4,4 milijarde kubičnih metrov/leto) (HU)

    6.24.7

    Povečanje prenosne zmogljivosti v Romuniji proti Madžarski do 4,4 milijarde kubičnih metrov/leto (2. faza)

    6.24.8

    Plinovod črnomorska obala–Podișor (RO) za prevzem plina iz Črnega morja

    6.24.9

    Romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 2. stopnja: kompresorska postaja pri Csanádpaloti ali Algyő (HU) (zmogljivost 4,4 milijarde kubičnih metrov/leto) (2. faza)

    6.25

    Sklop infrastrukture za dovajanje novega plina v srednjo in jugovzhodno Evropo z namenom diverzifikacije, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

    6.25.1

    Sistem plinovodov od Bolgarije do Slovaške (poznan kot ‚Vzhodni obroč‘)

    6.25.2

    Sistem plinovodov od Grčije do Avstrije (poznan kot ‚Tesla‘)

    6.25.3

    Nadaljnja širitev dvosmernega prenosnega koridorja Bolgarija–Romunija–Madžarska–Avstrija (poznan kot ‚ROHUAT/BRUA‘, 3. faza)

    6.25.4

    Infrastruktura za razvoj bolgarskega plinskega vozlišča

    6.26

    Sklop Hrvaške, Slovenije in Avstrije pri Rogatcu, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    6.26.1

    Povezava med Hrvaško in Slovenijo (Lučko–Zabok–Rogatec)

    6.26.2

    Kompresorska postaja Kidričevo, 2. faza nadgradnje (SI)

    6.26.3

    Kompresorske postaje v hrvaškem prenosnem sistemu za plin

    6.26.4

    GCA 2014/04, Murfeld (AT)

    6.26.5

    Nadgradnja povezave Murfeld–Ceršak (AT-SI)

    6.26.6

    Posodobitev povezave Rogatec

    (7)   Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‚JPK‘)

    Št.

    Opredelitev

    7.1

    Sklop projektov skupnega interesa, ki vključuje integrirano, namensko in obsežno transportno infrastrukturo ter pripadajočo opremo za prenos najmanj 10 milijard kubičnih metrov/leto plina iz novih virov z območja Kaspijskega morja prek Azerbajdžana, Gruzije in Turčije do trga EU v Grčiji in Italiji, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

    7.1.1

    Plinovod do EU iz Turkmenistana in Azerbajdžana prek Gruzije in Turčije (poznan kot kombinacija ‚Transkaspijskega plinovoda‘ (TCP), ‚Razširitve južnokavkaškega plinovoda‘ (SCP-(F)X) in ‚Transanatolijskega plinovoda‘ (TANAP))

    7.1.2

    Kompresorska postaja za plin pri Kipiju (EL)

    7.1.3

    Plinovod od Grčije do Italije prek Albanije in Jadranskega morja (poznan kot ‚Transjadranski plinovod‘ (TAP))

    7.1.4

    Plinovod od Grčije do Italije (poznan kot ‚Plinovod Poseidon‘)

    7.1.5

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    7.1.6

    Merilno-regulacijske postaje za povezavo grškega prenosnega sistema s TAP

    7.1.7

    Plinovod Komotini–Thesprotia (EL)

    7.2

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    7.3

    7.3.1

    Plinovod iz ciprskega morja do celinskega dela Grčije prek Krete (poznan kot ‚plinovod EastMed‘)

    7.3.2

    Odprava notranjih ozkih grl na Cipru, da se konča izolacija in omogoči prenos plina iz vzhodnosredozemske regije

    7.4

    Sklop povezav s Turčijo, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    7.4.1

    Kompresorska postaja za plin pri Kipiju (EL)

    7.4.2

    Povezava med Turčijo in Bolgarijo (poznana kot ‚ITB‘)

    (8)   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju plina (‚NMPBET – plin‘)

    Št.

    Opredelitev

    8.1

    Sklop za diverzifikacijo oskrbe na območju vzhodnega Baltskega morja, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    8.1.1

    Povezava med Estonijo in Finsko (poznana kot ‚Balticconnector‘) in

    8.1.2

    Eden od naslednjih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin:

    8.1.2.1

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    8.1.2.2

    Paldiski (EE)

    8.1.2.3

    Talin (EE)

    8.1.2.4

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    Okrepitev prenosne infrastrukture v baltskih državah in posodobitev podzemnega skladišča plina v Latviji:

    8.2

    Sklop za nadgradnjo infrastrukture na območju vzhodnega Baltskega morja, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    8.2.1

    Izboljšanje povezave med Latvijo in Litvo

    8.2.2

    Izboljšanje povezave med Estonijo in Latvijo

    8.2.3

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    8.2.4

    Povečanje podzemnega skladišča plina Inčukalns (LV)

    8.3

    Povezava med Poljsko in Dansko (poznana kot ‚Baltic Pipe‘)

    8.4

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    8.5

    Povezava med Poljsko in Litvo (poznana kot ‚GIPL‘)

    8.6

    Terminal za utekočinjeni zemeljski plin Göteborg na Švedskem

    8.7

    Povečanje zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin Świnoujście na Poljskem

    8.8

    Se ne šteje več za projekt skupnega interesa

    (9)   Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‚NV‘)

    Povečanje zanesljivosti oskrbe z nafto v srednjevzhodni Evropi s povečanjem interoperabilnosti in omogočanjem ustreznih alternativnih poti oskrbe:

    Št.

    Opredelitev

    9.1

    Naftovod Adamowo–Brody: naftovod, ki povezuje pretovorni terminal JSC Uktransnafta v Brodyju (UA) in skladišče nafte Adamowo (PL)

    9.2

    Naftovod Bratislava–Schwechat: naftovod, ki povezuje Schwechat (AT) in Bratislavo (SK)

    9.3

    Naftovodi JANAF–Adria: obnova, nadgradnja, vzdrževanje in povečanje zmogljivosti obstoječih naftovodov JANAF in Adria, ki povezujejo hrvaško obmorsko pristanišče Omišalj z južnim odcepom naftovoda Družba (HR, HU, SK); (povezava med Madžarsko in Slovaško se ne šteje več za projekt skupnega interesa)

    9.4

    Naftovod Litvinov (CS)–Spergau (DE): projekt razširitve naftovoda za surovo nafto Družba do rafinerije TRM Spergau

    9.5

    Sklop naftovoda na Pomorjanskem (PL), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

    9.5.1.

    Izgradnja naftnega terminala v Gdańsku

    9.5.2.

    Razširitev naftovoda na Pomorjanskem: zanke in drugi vod na naftovodu na Pomorjanskem, ki povezuje skladišče nafte Plebanka (v bližini Płocka) in pretovorni terminal Gdańsk

    9.6

    TAL Plus: povečanje zmogljivosti naftovoda TAL med Trstom (IT) in Ingolstadtom (DE)

    (10)   Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

    Št.

    Opredelitev

    10.1

    Namen projekta Severnoatlantska zelena cona (IE, UK/Severna Irska) je zmanjšati neizkoriščenost vetra z uporabo komunikacijske infrastrukture, boljšim nadzorom in povezanostjo omrežja ter (čezmejnimi) protokoli za upravljanje povpraševanja.

    10.2

    Namen projekta Green-Me (FR, IT) je povečati integracijo energije iz obnovljivih virov s sistemi za avtomatizacijo, krmiljenje in nadzor v visokonapetostnih in visokonapetostnih/srednjenapetostnih razdelilno-transformatorskih postajah, vključno s komunikacijo s proizvajalci energije iz obnovljivih virov in skladiščenjem v primarnih razdelilno-transformatorskih postajah, ter izmenjavo novih podatkov, kar bo omogočalo boljše upravljanje čezmejnih povezav.

    10.3

    Namen projekta SINCRO.GRID (SI/HR) je odpraviti težave z omrežno napetostjo, regulacijo frekvence in prezasedenostjo, tako da se bosta omogočila nadaljnje uvajanje energije iz obnovljivih virov in nadomestitev energije iz konvencionalnih virov z integracijo novih aktivnih elementov v prenosnih in distribucijskih omrežjih v virtualni čezmejni nadzorni center na podlagi naprednega upravljanja podatkov, optimizacije skupnega sistema in napovedovanja, pri katerem sodelujeta dva sosednja sistemska operaterja prenosnega omrežja in dva sosednja sistemska operaterja distribucijskega omrežja.

    (11)   Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste

    Seznam projektov skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste

    Št.

    Opredelitev

    Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

    1.1.1.

    Povezava Zeebrugge (BE)–bližina Richborougha (UK)

    1.3.1.

    Povezava Endrup (DK)–Niebüll (DE)

    1.3.2.

    Notranji daljnovod Brunsbüttel–Niebüll (DE)

    1.4.1.

    Povezava Kassø (DK)–Audorf (DE)

    1.4.2.

    Notranji daljnovod Audorf–Hamburg sever (DE)

    1.4.3

    Notranji daljnovod Hamburg sever–Dollern (DE)

    1.5

    Danska in Nizozemska: povezava Endrup (DK)–Eemshaven (NL) (poznana kot ‚COBRAcable‘)

    1.6

    Francija in Irska: povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

    1.7.1

    Francija in Združeno kraljestvo: povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot projekt ‚FAB‘)

    1.7.2

    Francija in Združeno kraljestvo: povezava Tourbe (FR)–Chilling (UK) (poznana kot projekt ‚IFA2‘)

    1.7.3

    Francija in Združeno kraljestvo: povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot projekt ‚ElecLink‘)

    1.8

    Nemčija in Norveška: povezava Wilster (DE)–Tonstad (NO) (poznana kot ‚NordLink‘)

    1.10

    Povezava med Norveško in Združenim kraljestvom

    1.13

    Povezava med Islandijo in Združenim kraljestvom (poznana kot ‚Ice Link‘)

    1.14

    Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot ‚Viking Link‘)

    Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

    2.2.1

    Povezava Lixhe (BE)–Oberzier (DE)

    2.5.1

    Povezava Grande Ile (FR)–Piossasco (IT) (poznana kot projekt ‚Savoie-Piemont‘)

    2.7

    Francija in Španija: povezava Aquitaine (FR)–Baskija (ES) (poznana kot projekt ‚Biskajski zaliv‘)

    2.9

    Nemčija: notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah

    2.10

    Nemčija: notranji daljnovod Brunsbüttel-Grοβgartach–Wilster-Grafenrheinfeld (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah

    2.13

    Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

    2.13.1

    Irska in Združeno kraljestvo: povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK)

    2.13.2

    Irska in Združeno kraljestvo: povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK)

    Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

    3.10.1

    Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

    3.10.2

    Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

    3.10.3

    Notranji daljnovod Korakia, Kreta–regija Atika (EL)

    3.12

    Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Bavarska za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom

    Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu (‚NMPBET – elektrika‘)

    4.1

    Danska in Nemčija: povezava Tolstrup Gaarde (DK)–Bentwisch (DE) prek vetrnih elektrarn na morju Kriegers Flak (DK) ter Baltic 1 in 2 (DE) (poznana kot ‚Kriegers Flak Combined Grid Solution‘)“
    Top