9.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/1

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 v poglavju III naslova I dela II vsebuje pravila o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte, ki od 1. januarja 2016 razveljavljajo in nadomeščajo prehodno ureditev pravic do zasaditve iz pododdelka II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (3). To poglavje določa pravila o trajanju, upravljanju in nadzoru sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte ter pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov o upravljanju sistema. Prehodna ureditev pravic do zasaditve iz pododdelka II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 se uporablja do 31. decembra 2015 v skladu s členom 230(1)(b)(ii) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(2)

Člen 62 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa splošne zahteve za države članice v zvezi z izdajo dovoljenja za zasaditev vinske trte na podlagi vloge pridelovalca, ki namerava zasaditi ali ponovno zasaditi vinsko trto. Vendar odstavek 4 navedenega člena določa, da so nekatera območja izvzeta iz sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte in s tem tudi iz te splošne zahteve. Treba je določiti pravila o pogojih za uporabo navedenega izvzetja. Območja, namenjena za poskuse ali za matične nasade za cepiče, bi se morala uporabljati samo za določene namene, da bi preprečili izogibanje novemu sistemu, proizvodi vinske trte s takšnih območij pa se ne bi smeli tržiti, razen če države članice menijo, da ni tveganja motenj na trgu. Obstoječi vinogradniški poskusi in matični nasadi za cepiče bi morali biti še naprej dovoljeni v skladu z veljavnimi pravili, da se zagotovi nemoten prehod z ureditve pravic do zasaditve na nov sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte. Območja, katerih vino ali proizvodi vinske trte so namenjeni izključno za porabo na gospodarstvu vinogradnika, bi morala biti upravičena do takšnega izvzetja, saj pod določenimi pogoji ne prispevajo k motnjam na trgu. Iz istega razloga bi bilo to izvzetje treba razširiti tudi na organizacije brez trgovske dejavnosti, ki izpolnjujejo iste pogoje. Tudi območja, ki jih je vzpostavil pridelovalec, ki je izgubil določeno površino, zasajeno z vinsko trto, zaradi obveznega odkupa v javnem interesu v skladu z nacionalnim pravom, bi morala biti upravičena do izvzetja, saj izguba površine, zasajene z vinsko trto, v takih primerih ni odvisna od volje pridelovalca. Vendar bi bilo treba določiti pogoj glede največje površine novega območja, da bi se izognili negativnemu vplivu na splošne cilje sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte.

(3)

V členu 64(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so določena pravila o izdaji dovoljenj za nove zasaditve ter merila za upravičenost in prednostna merila, ki jih lahko uporabljajo države članice. Treba bi bilo določiti posebne pogoje, povezane z nekaterimi merili za upravičenost in prednostnimi merili, da bi vzpostavili enake konkurenčne pogoje za njihovo uporabo ter preprečili izogibanje sistemu dovoljenj s strani pridelovalcev, katerim se izdajo dovoljenja. Poleg tega bi bilo treba dodati tri nova merila: novo merilo za upravičenost v zvezi s prilastitvijo slovesa zaščitenih geografskih označb; novo prednostno merilo za tiste pridelovalce, ki izpolnjujejo pravila sistema in na svojem gospodarstvu nimajo opuščenih vinogradov, ter novo prednostno merilo za neprofitne organizacije s socialnim namenom, ki so prejele zemljišča, zasežena v primeru terorizma in drugih vrst kriminala. Novo merilo za upravičenost je odziv na potrebo po zaščiti slovesa določenih geografskih označb na podoben način, kot je zaščiten sloves določenih označb porekla, in zagotavlja, da jih nove zasaditve ne ogrožajo. Prvo novo prednostno merilo na podlagi dokazov o upoštevanju pravil sistema dovoljenj in dejstva, da niso vložili vloge za dovoljenje za novo zasaditev, daje prednost nekaterim vlagateljem, ki imajo površine, zasajene z vinsko trto, ki se ne uporabljajo za pridelavo, za katere bi lahko vložili vlogo za ponovno zasaditev. Namen drugega novega prednostnega merila je dati prednost neprofitnim organizacijam s socialnim namenom, ki so prejele površine, zasežene v primeru terorizma in drugih vrst kriminala, da bi spodbudili socialno uporabo zemljišč, ki se sicer lahko ne bi več uporabljale za pridelavo.

(4)

Glede na člen 118 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter za obravnavanje naravnih in socialno-ekonomskih razlik in različnih strategij za rast gospodarskih akterjev na navedenih različnih območjih posameznega ozemlja bi bilo treba državam članicam dovoliti različno uporabo meril za upravičenost in prednostnih meril iz člena 64(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter novih meril za upravičenost in prednostnih meril, ki bodo dodana s to uredbo, na regionalni ravni, glede na to, ali gre za določena območja, upravičena do zaščitene označbe porekla, določena območja, upravičena do zaščitene geografske označbe, ali območja brez geografske označbe. Takšne razlike pri uporabi navedenih meril na različnih območjih posameznega ozemlja bi morale vedno temeljiti na razlikah med navedenimi območji.

(5)

Da bi se odzvali na primere izogibanja, ki v tem aktu niso predvideni, bi morale države članice sprejeti ukrepe za preprečitev izogibanja merilom za upravičenost ali prednostnim merilom s strani vlagateljev vlog za dovoljenja, kadar njihove dejavnosti niso zajete v posameznih določbah proti izogibanju iz te uredbe v zvezi s posameznimi merili za upravičenost in prednostnimi merili.

(6)

Člen 66(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa možnost soobstoja vinskih trt, za katere se je pridelovalec zavezal, da jih bo izkrčil, in novo zasajenih vinskih trt. Da bi preprečili nepravilnosti, bi morale države članice imeti možnost, da z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da se načrt o izkrčitvi uresniči, vključno z zahtevo za polog varščine ob izdaji dovoljenja za predvideno ponovno zasaditev. Poleg tega je treba določiti, da se v primeru, da se izkrčitev ne izvede v roku štirih let iz navedene določbe, vinske trte, zasajene na zadevni površini, štejejo za nedovoljene.

(7)

Člen 66(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 državam članicam omogoča, da na podlagi priporočila priznanih in reprezentativnih strokovnih organizacij omejijo ponovno zasaditev na območjih, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo. Treba bi bilo opredeliti razloge za takšne odločitve o omejitvi, da se pojasnijo omejitve njihovega obsega uporabe, hkrati pa zagotoviti skladnost sistema in preprečiti izogibanje navedenemu sistemu. Zlasti bi bilo treba zagotoviti, da avtomatizem pri izdajanju dovoljenj za ponovne zasaditve iz člena 66(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ne ovira možnosti držav članic, da omejijo izdajanje dovoljenj za določena območja v skladu s členom 63(2)(b) in členom 63(3). Kljub temu bi bilo treba pojasniti, da se nekateri posebni primeri ne smejo obravnavati kot izogibanje sistemu.

(8)

Člen 64 Uredbe (EU) št. 1306/2013 določa upravne kazni v primeru neizpolnjevanja meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti, ki izhajajo iz uporabe področne kmetijske zakonodaje. Da bi zagotovili odvračilni učinek, bi morale države članice imeti možnost, da te kazni prilagodijo tržni vrednosti vin, ki se pridelujejo v zadevnih vinogradih. V skladu s členom 71(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba določiti upravne kazni v zvezi z nedovoljenimi zasaditvami, da bi zagotovili odvračilni učinek. Najnižja vrednost navedenih kazni bi morala ustrezati povprečnemu letnemu dohodku na hektar vinogradov na ravni Unije, izmerjenemu kot bruto marža na hektar vinogradov. Vzpostaviti bi bilo treba postopno stopnjevanje od te najnižje vrednosti, in sicer glede na trajanje neskladnosti. Državam članicam bi bilo prav tako treba dati možnost, da uporabijo višje najnižje kazni za pridelovalce na območju, na katerem je najnižja vrednost, določena na ravni Unije, nižja od ocenjenega povprečnega letnega dohodka na hektar zadevne površine. Takšno povečanje najnižje vrednosti kazni bi moralo biti sorazmerno z ocenjenim povprečnim letnim dohodkom na hektar na območju z nedovoljenim vinogradom –

(a)

pridobi dovoljenje v skladu s členom 64 ali 68 Uredbe (EU) št. 1308/2013 za zadevno območje, tako da se grozdje, pridelano na navedenem območju, in proizvodi vinske trte, pridobljeni iz navedenega grozdja, lahko tržijo, bodisi

(b)

tako območje izkrči na lastne stroške v skladu s členom 71(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(a)

površina ne presega 0,1 ha;

(b)

zadevni vinogradnik se ne ukvarja s proizvodnjo vina za trg ali s proizvodnjo drugih proizvodov vinske trte za trg.

(a)

se določena površina, ki bo ponovno zasajena, nahaja na istem območju zaščitene označbe porekla ali geografske označbe kot izkrčena površina in zasaditev vinske trte ustreza isti specifikaciji zaščitene označbe porekla ali geografske označbe kot izkrčena površina;

(b)

je ponovna zasaditev namenjena proizvodnji vin brez geografske označbe, pod pogojem da vlagatelj za nove zasaditve sprejme enake zaveze, kot so tiste iz točke (2) delov A in B Priloge I k tej uredbi.

(a)

6 000 EUR na hektar, če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad v štirih mesecih od datuma, na katerega je obveščen o nepravilnosti, kakor je navedeno v členu 71(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

12 000 EUR na hektar, če pridelovalec izkrči celoten nedovoljeni nasad v prvem letu po preteku štirih mesecev;

(c)

20 000 EUR na hektar, če pridelovalec izkrči celotno nedovoljeno zasaditev po prvem letu po preteku štirih mesecev.