1.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 192/1

(1)

Cilj projekta za razvoj in raziskave upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba (v nadaljnjem besedilu: projekt SESAR) je posodobitev upravljanja zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: ATM) v Evropi in predstavlja tehnološki steber enotnega evropskega neba. Uniji naj bi do leta 2030 zagotovil visoko zmogljivo infrastrukturo za kontrolo zračnega prometa, ki bo omogočila varen in okolju prijazen razvoj zračnega prevoza.

(2)

Projekt SESAR sestavljajo trije medsebojno povezani, neprekinjeni in razvijajoči se procesi sodelovanja: opredelitev vsebine in prednostnih nalog, razvoj novih tehnoloških sistemov, komponent in operativnih postopkov koncepta SESAR ter načrti uvajanja naslednje generacije sistemov ATM, ki prispevajo k uresničitvi ciljev enotnega evropskega neba.

(3)

Prva faza opredelitvenega procesa je trajala od leta 2004 do leta 2008, v njej pa je bil oblikovan osrednji načrt SESAR ATM (D5), ki je bil osnova za prvo različico evropskega osrednjega načrta za upravljanje zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: osrednji načrt ATM), ki jo je Svet potrdil 30. marca 2009. V skladu z osrednjim načrtom ATM je razvojni proces projekta SESAR razdeljen v tri stopnje: operacije na podlagi časa (prva stopnja), operacije na podlagi krivulje leta (druga stopnja) in operacije na podlagi učinkovitosti (tretja stopnja). Osrednji načrt ATM je dogovorjeni načrt, po katerem bodo dejavnosti raziskav in razvoja ATM dosegle uvajalno fazo.

(4)

Skupno podjetje SESAR (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje) je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 219/2007 (3) za upravljanje dejavnosti v razvojnem postopku projekta SESAR v okviru finančnega okvira Unije za obdobje 2007–2013. Glavna naloga skupnega podjetja je izvajanje osrednjega načrta ATM.

(5)

V delovnem programu skupnega podjetja, ki ga krije finančni okvir za obdobje 2007–2013, so zajeti vsi elementi prve stopnje in približno 80 % elementov druge stopnje osrednjega načrta ATM. Povezane dejavnosti bi morale biti končane do leta 2016. Ostale dejavnosti druge stopnje in dejavnosti, povezane s tretjo stopnjo, bi se morale začeti izvajati leta 2014 v sklopu finančnega okvira Unije za obdobje 2014–2020. Strošek teh dejavnosti je bil ocenjen na 1,585 milijarde EUR, vključno s 85 milijoni EUR za pionirske raziskave, 1,2 milijarde EUR za uporabne raziskave in predindustrijski razvoj ter 300 milijoni EUR za obsežne predstavitve. Dejavnosti pionirskih raziskav bi morale biti v celoti krite iz proračuna Unije. K proračunu Unije za izvajanje preostalih dejavnosti pa bi morala glede na to prispevati industrija in Eurocontrol, kar je tudi v skladu s pristopom, sprejetim v okviru finančnega okvira Unije za obdobje 2007–2013.

(6)

V skladu s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 219/2007 je treba, da skupno podjetje preneha delovati 31. decembra 2016 ali osem let po tem, ko Svet potrdi osrednji načrt ATM, odvisno od tega, kateri pogoj je izpolnjen prej. Komisija je osrednji načrt ATM Svetu predložila 14. novembra 2008 (4), Svet pa ga je potrdil 30. marca 2009.

(7)

Skupno podjetje izpolnjuje merila za javno-zasebna partnerstva, vzpostavljena v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020) in ki se izvajajo preko posebnega programa, ustanovljenega s Sklepom Sveta 2013/743/EU (6).

(8)

Cilj Uredbe (EU) št. 1291/2013 je povečati učinek na raziskave in inovacije z združevanjem okvirnega programa Obzorje 2020 in sredstev zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na katerih bi raziskave in inovacije lahko prispevale k uresničevanju širših ciljev Unije v zvezi s konkurenčnostjo, in pritegnile zasebne naložbe ter pripomogle k reševanju družbenih izzivov. Ta partnerstva bi morala temeljiti na dolgoročni zavezi, ki vključuje uravnotežen prispevek vseh partnerjev, nositi bi morala odgovornost za dosego svojih ciljev in biti usklajena s strateškimi cilji Unije na področju raziskav, razvoja in inovacij. Upravljanje in delovanje teh partnerstev bi moralo biti odprto, pregledno, učinkovito in uspešno, sodelovanje v njih pa bi morali omogočiti širokemu krogu deležnikov, dejavnih na posameznih področjih. Unija lahko v teh partnerstvih sodeluje s finančnimi prispevki za skupna podjetja, ustanovljena na podlagi člena 187 PDEU v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(9)

Za nadaljnji razvoj dejavnosti, opredeljenih v osrednjem načrtu ATM, je treba podaljšati delovanje skupnega podjetja do leta 2024, kar ustreza finančnemu okviru Unije 2014–2020 in omogoča štiri dodatna leta za dokončanje delovnega programa skupnega podjetja in projektov, ki se bodo začeli izvajati pred koncem tega finančnega okvira. To podaljšanje bi moralo omogočiti izvedbo celotnega osrednjega načrta ATM (drugo in tretjo stopnjo), kot je zastavljen sedaj. V skladu s splošnim ciljem okvirnega programa Obzorje 2020 glede dodatne poenostavitve in doseganja večje skladnosti bi bilo treba v vseh razpisih za zbiranje predlogov v okviru skupnega podjetja upoštevati trajanje okvirnega programa Obzorje 2020.

(10)

V zvezi z dejavnostmi, ki se bodo izvajale v okviru finančnega okvira Unije za obdobje 2012–2020, bi bilo treba pripraviti javni razpis za nove člane. Članom skupnega podjetja, ki ne prispevajo k dejavnostim, ki so financirane iz finančnega okvira Unije 2014–2020, pa bi moralo članstvo prenehati do 31. decembra 2016.

(11)

Skupno podjetje bi moralo biti še naprej odprto za karseda široko udeležbo in zastopanost zainteresiranih strani iz vseh držav članic, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in ju spodbujati s pristopom novih članov ali drugimi oblikami sodelovanja. Poleg tega bi morala udeležba zagotoviti ustrezno ravnotežje med uporabniki zračnega prostora, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, letališči, vojsko, strokovnim osebjem in proizvajalci, ter zagotavljati priložnosti malim in srednjim podjetjem, akademikom in raziskovalnim organizacijam.

(12)

Program Obzorje 2020 bi moral prispevati k odpravi razkoraka med raziskavami in inovacijami v Uniji, saj spodbuja sinergije z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi. Zato bi si moralo skupno podjetje prizadevati za vzpostavitev tesnih povezav z omenjenimi skladi, ki lahko prispevajo zlasti h krepitvi lokalnih, regionalnih ter nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti na področju delovanja skupnega podjetja in podprejo prizadevanja za pametno specializacijo.

(13)

Skupno podjetje bi moralo delovati na odprt in pregleden način s pravočasnim zagotavljanjem vseh zadevnih informacij svojim ustreznim organom, ki primerno obravnavajo občutljiva vprašanja kot so pravice intelektualne lastnine, in s promocijo svojih dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij v širši javnosti. Poslovnik organov skupnega podjetja bi bilo treba objaviti.

(14)

Skupno podjetje bi moralo za zagotovitev odprtosti in preglednosti ter spodbujanje sodelovanja uporabljati tudi elektronska sredstva, ki jih upravlja Komisija. Zato bi bilo treba razpise za zbiranje predlogov skupnega podjetja objaviti tudi na enotnem portalu za udeležence ter prek drugih elektronskih sredstev razširjanja v okviru okvirnega programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija. Poleg tega bi moralo skupno podjetje za vključitev v elektronske sisteme za poročanje in razširjanje v okviru okvirnega programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija, predložiti ustrezne podatke, med drugim o predlogih, prosilcih, dodeljenih nepovratnih sredstvih in udeležencih, v ustrezni obliki in časovnem okviru, ki ustrezata obveznostim Komisije glede poročanja.

(15)

Izkušnje, pridobljene z delovanjem skupnega podjetja kot organa Unije iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (8), kažejo, da je sedanji okvir dovolj prožen in prilagojen potrebam skupnega podjetja. Skupno podjetje bi moralo delovati v skladu s členom 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Skupno podjetje bi tudi moralo sprejeti finančna pravila, ki ne bi smela odstopati od okvirne finančne uredbe, razen v primeru posebnih potreb in s predhodnim soglasjem Komisije.

(16)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira skupno podjetje, bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Ni predvideno, da bo odstopanje v skladu s členom 1(3) navedene uredbe potrebno. Skupno podjetje bi moralo z ustreznimi ukrepi, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati tudi dosledno uporabo teh pravil.

(17)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(18)

Uredbo (ES) št. 219/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 1 se spremeni:

2.

v členu 2a se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Člani osebja skupnega podjetja so začasni in pogodbeni uslužbenci. Skupno trajanje zaposlitve v nobenem primeru ne sme presegati trajanja delovanja skupnega podjetja.“;

3.

člen 4 se spremeni:

4.

člen 4a se spremeni:

5.

člen 5 se spremeni:

6.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za enotno evropsko nebo, ustanovljen z Uredbo (EC) št. 549/2004. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Če odbor ne da mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in uporabi se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) 182/2011.“;

7.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Vmesno vrednotenje in poročilo

Komisija do 30. junija 2017 s pomočjo neodvisnih strokovnjakov vmesno ovrednoti izvajanje te uredbe in rezultate, ki jih je doseglo skupno podjetje, pri čemer preuči predvsem učinek in učinkovitost teh konkretnih rezultatov, doseženih v določenem obdobju, v skladu z osrednjim načrtom ATM. Ovrednotijo se tudi metode dela in splošno finančno stanje skupnega podjetja. Komisija o tem vrednotenju pripravi poročilo, ki vključuje ugotovitve vrednotenja in pripombe Komisije. Komisija navedeno poročilo do 31. decembra 2017 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Rezultati vmesnega vrednotenja skupnega podjetja se upoštevajo pri poglobljeni oceni in vmesni oceni iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1291/2013.“;

8.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.