11.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/47

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. avgusta 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku postopka), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih maščobnih alkoholov in njihovih mešanic (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi) s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) v Unijo.

(2)

Protidampinški postopek se je začel po pritožbi, ki sta jo 30. junija 2010 vložila dva proizvajalca Unije, Cognis GmbH in Sasol Olefins & Surfactants GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožnika). Obe družbi sta ustanovljeni po nemški zakonodaji in imata proizvodne obrate v Nemčiji, Franciji in Italiji. Družbi predstavljata velik delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje izdelka v preiskavi v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav in znatni škodi, ki je nastala zaradi tega, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, uvoznike/trgovce in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, znane proizvajalce izvoznike ter predstavnike zadevnih držav izvoznic uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku postopka.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na veliko število uvoznikov, ugotovljeno na podlagi pritožbe, je bilo v obvestilu o začetku postopka predvideno vzorčenje za uvoznike v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Štirje uvozniki so v roku iz obvestila o začetku postopka predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila uvoznikov, ki so se javili, je bilo sklenjeno, da se vzorčenje ne uporabi.

(6)

Komisija je poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, proizvajalcem Unije, uvoznikom ter vsem uporabnikom in dobaviteljem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem zainteresiranim stranem, ki so ga zahtevale v roku iz obvestila o začetku postopka.

(7)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo pet proizvajalcev Unije, dva uvoznika, 21 uporabnikov iz Unije, dva proizvajalca izvoznika iz Indije, dva proizvajalca izvoznika iz Indonezije in z njim povezani trgovci ter trije proizvajalci izvozniki iz Malezije in z njim povezani trgovci.

(8)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za predhodno ugotovitev dampinga, z njim povzročene škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(9)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2009 do 30. junija 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(10)

Zadevni izdelek zajema nasičene maščobne alkohole z ogljikovim številom C8, C10, C12, C14, C16 ali C18 (razen razvejenih izomerov), vključno z enojnimi nasičenimi maščobnimi alkoholi (imenovanimi tudi „čiste frakcije“ ali „single cuts“) in mešanicami, sestavljenimi zlasti iz kombinacije ogljikovih števil C6-C8, C6-C10, C8-C10, C10-C12 (običajno razvrščenimi v C8-C10), mešanicami, sestavljenimi zlasti iz kombinacije ogljikovih števil C12-C14, C12-C16, C12-C18, C14-C16 (običajno razvrščenimi v C12-C14), in mešanicami, sestavljenimi zlasti iz kombinacije ogljikovih števil C16-C18, s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščene v oznake KN ex 2905 16 85, 2905 17 00, ex 2905 19 00 in ex 3823 70 00.

(11)

Izdelek v preiskavi je vmesni izdelek, proizveden iz naravnih (oleokemijskih) ali sintetičnih (petrokemijskih) virov, kot so naravne maščobe in olja, surova nafta, zemeljski plin, kondenzati zemeljskega plina in premog. Večinoma se uporablja kot vhodni material za proizvodnjo sulfatov maščobnih alkoholov, etoksilatov maščobnih alkoholov in etersulfatov maščobnih alkoholov (tako imenovane površinsko aktivne snovi). Površinsko aktivne snovi se uporabljajo za proizvodnjo detergentov ter izdelkov za gospodinjstvo, čiščenje in osebno nego.

(12)

Za izdelek, izvožen v Unijo iz Indije, Indonezije in Malezije, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v teh državah, in izdelek, ki ga proizvajalci Unije izdelujejo in prodajajo v Uniji, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake uporabe. Zato se začasno obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(13)

Med preiskavo so nekatere strani trdile, da eden od pritožnikov v enem od svojih proizvodnih obratov proizvaja izdelek, ki vključuje molekule razvejenega izomera, ki jih opredelitev področja uporabe izdelka ne zajema, zaradi česar take proizvodnje ne gre uvrstiti v podobni izdelek. Začasno se sklene, da je ta trditev utemeljena, zato se podatki o tem proizvajalcu niso uporabili pri analizi škode. Gre omeniti, da sta bili iz opredelitve industrije Unije iz istega razloga izločeni še dve družbi, od katerih ena sodeluje pri preiskavi.

(14)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim obsegom izvoza v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje pomeni vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bil celotni obseg prodaje vsakega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(15)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka zadevnega proizvajalca izvoznika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(16)

Preučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za vsako izvoženo vrsto izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(17)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(18)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(19)

Oba proizvajalca izvoznika v Indiji sta zadevni izdelek izvažala neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke dejansko plačevale ali jih plačujejo za zadevni izdelek.

(20)

Normalna vrednost in izvozna cena proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(21)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v posrednih davkih, stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita ter provizijah, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(22)

Oba proizvajalca izvoznika sta zahtevala, da se pri izračunu dampinške stopnje ne bi smela upoštevati njuna prodaja enemu od pritožnikov v Uniji v OP, ker je prodaja temeljila na precejšnjih količinah in cenah, doseženih z močnimi pogajanji. Vendar ni pravnega razloga, zakaj se tak izvoz zadevnega izdelka ne bi upošteval pri izračunu dampinga. Trditev obeh proizvajalcev izvoznikov se zato zavrne.

(23)

Oba proizvajalca izvoznika sta zahtevala prilagoditev menjalnega tečaja zaradi stalne apreciacije indijske rupije (INR) do eura (EUR) vse od novembra 2009, ki naj bi izkrivljala izračun dampinga. Trditev se je nanašala na prodajo v EUR od januarja 2010 naprej in je vsebovala zahtevo, da se pri preračunu vrednosti navedene prodaje v INR menjalni tečaj meseca, ko je bila prodaja opravljena, zamenja z dva meseca starejšim menjalnim tečajem. Člen 2(10)(j) res določa, da se v nekaterih okoliščinah preračun valut prilagodi. Vendar je bilo ugotovljeno, da je bila apreciacija INR samo v drugi polovici OP. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta obe indijski družbi v navedenem obdobju pogosto višali svoje cene za glavne stranke v Uniji po precej rednem vzorcu in da so se cene pritožnikov v Uniji ravno tako stalno višale v drugi polovici OP. Zato ni jasnega dokaza, da se apreciacija INR ni pravočasno odražala v cenah, ki sta jih indijska proizvajalca izvoznika zaračunavala svojim strankam v EU, ali da se neupravičeno neugodno pozna pri izračunu dampinga. Trditev obeh družb je bila zato zavrnjena.

(24)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za sodelujoča indijska proizvajalca izvoznika določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(25)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki sta jih predložila sodelujoča indijska proizvajalca izvoznika, ter ob upoštevanju razpoložljivih statističnih podatkov v Indiji ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Indijo, določena na enaki stopnji kot najvišja stopnja za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(26)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(27)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim obsegom izvoza v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje pomeni vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bil celotni obseg prodaje vsakega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(28)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka zadevnega proizvajalca izvoznika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(29)

Preučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za vsako izvoženo vrsto izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(30)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(31)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(32)

Kadar koli proizvajalec izvoznik ni imel domače prodaje posebne vrste izdelka, se je normalna vrednost izračunala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(33)

Pri izračunu normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu z uvodnim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka proizvajalca izvoznika v običajnem poteku trgovine.

(34)

Proizvajalca izvoznika sta izvoz v Unijo izvedla neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih trgovskih družb s sedežem v Singapurju in Uniji.

(35)

Kadar so se izdelki v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji ali prek povezanih trgovinskih družb s sedežem v Singapurju, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki se plačujejo za zadevne izdelke.

(36)

Kadar so se izdelki v Unijo izvažali prek povezanih trgovinskih družb s sedežem v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določene na podlagi cen teh povezanih trgovcev pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji.

(37)

Normalna vrednost in izvozna cena proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(38)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v posrednih davkih, stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita ter provizijah, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(39)

Ena družba je zahtevala prilagoditev zaradi razlik v fizikalnih lastnostih, ker da izdelek v preiskavi izvaža v tekoči in trdni obliki v EU, medtem ko ga na domačem trgu prodaja samo v trdni obliki, cene pa so za tekočo obliko nižje od cen za trdno obliko izdelka v preiskavi. Vendar družba ni navedla obsega prilagoditve. Preprosta primerjava izvoznih cen trdnih in tekočih oblik izdelka v preiskavi ne more biti podlaga za odobritev prilagoditve razlik v fizikalnih lastnostih. Poleg tega računovodski sistem družbe ne omogoča pravega ločevanja stroškovnih razlik med trdnim in tekočim izdelkom. Tako ni zanesljivega načina za izračun morebitne prilagoditve in je treba trditev zavrniti.

(40)

Pritožnika sta trdila, da je strošek energije v Indoneziji izkrivljen zaradi zelo nizke in subvencionirane cene energije. Vendar nista predložila nobene utemeljene informacije o tem, kako tak izkrivljeni strošek energije, uporabljene za domačo proizvodnjo in proizvodnjo za izvoz, vpliva na izračun dampinga. Trditev je bila zato zavrnjena.

(41)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za sodelujoča indonezijska proizvajalca izvoznika določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(42)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki sta jih predložila sodelujoča indonezijska proizvajalca izvoznika, ter ob upoštevanju razpoložljivih statističnih podatkov v Indoneziji ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Indonezijo, določena na enaki stopnji dampinga kot najvišja stopnja za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(43)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(44)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim obsegom izvoza v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje pomeni vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Za dva od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bilo ugotovljeno, da je bil celotni obseg prodaje proizvajalcev izvoznikov podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen. Za preostalega sodelujočega proizvajalca izvoznika ni bila ugotovljena nobena neodvisna domača prodaja v OP.

(45)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka zadevnega proizvajalca izvoznika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(46)

Preučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za vsako izvoženo vrsto izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(47)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(48)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(49)

Kadar koli proizvajalec izvoznik ni imel domače prodaje posebne vrste izdelka, se je normalna vrednost izračunala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(50)

Pri izračunu normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu z uvodnim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka proizvajalca izvoznika v običajnem poteku trgovine.

(51)

Za proizvajalca izvoznika brez domače prodaje v OP so temeljili zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobičke na podlagi člena 2(6)(a) osnovne uredbe na tehtanem povprečju dejanskih zneskov, določenih za druga proizvajalca izvoznika, ki sta v preiskavi v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na malezijskem trgu.

(52)

Izvozne prodaje proizvajalcev izvoznikov v Unijo so potekale neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb s sedežem v Uniji.

(53)

Kadar je bil izvoz v Unijo opravljen neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(54)

Kadar so se izdelki v Unijo izvažali prek povezanih družb s sedežem v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določene na podlagi cen teh povezanih družb pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v Uniji.

(55)

Normalna vrednost in izvozna cena proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(56)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in druge tozadevne stroške, stroške pakiranja in stroške kredita, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(57)

En malezijski proizvajalec izvoznik je trdil, da je njegova povezana družba v Uniji pravzaprav proizvajalčev izvozni oddelek. Na tej podlagi je družba trdila, da bodo pri določanju cene franko tovarna preveliki odbitki, če se bodo uporabile polne prilagoditve za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobičke na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe. Glede tega je bilo ugotovljeno, da je povezana družba izdala račune strankam v Uniji in prejela plačila strank iz Unije. Ob tem je treba opozoriti, da je prodaja povezane družbe vsebovala pribitek. Poleg tega so trgovčevi finančni računi pokazali, da je pri uvozu in nadaljnji prodaji imel običajne prodajne, splošne in administrativne stroške. Zato je videti, da povezana družba dejansko opravlja značilne posle uvoznika. Na tej podlagi je bila trditev družbe zavrnjena.

(58)

Pritožnika sta za Malezijo navedla isto trditev glede stroškov energije kot za Indonezijo iz uvodne izjave 40. Ta trditev je bila zavrnjena iz istih razlogov.

(59)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za sodelujoče malezijske proizvajalce izvoznike določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(60)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki so jih predložili sodelujoči malezijski proizvajalci izvozniki, ter ob upoštevanju razpoložljivih statističnih podatkov v Maleziji ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Malezijo, določena na enaki stopnji kot najvišja stopnja za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(61)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(62)

V OP so podobni izdelek proizvajali dva znana in nekaj drugih zelo majhnih proizvajalcev Unije. Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih proizvajalci Unije sporočili pred začetkom preiskave in po njem. Na tej podlagi je bilo ocenjeno, da je celotna proizvodnja Unije v OP znašala med 400 000 in 500 000 ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo skupno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(63)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se eden od pritožnikov ne bi smel šteti za del industrije Unije, ker je v OP uvažal zadevni izdelek. Vendar je bilo ugotovljeno, da je bil odstotek uvoza izdelka te družbe v OP iz zadevnih držav razmeroma majhen in zato nebistven v primerjavi z njeno proizvodnjo podobnega izdelka. Poleg tega je bil ta uvoz večinoma začasne narave. Zato se lahko potrdi, da je glavna dejavnost te družbe proizvodnja in prodaja v EU izdelka v preiskavi, njen glavni interes pa je interes proizvajalca Unije. Zato se začasno sklene, da ta trditev ni utemeljena.

(64)

Potrošnja je bila določena na podlagi celotne prodaje industrije Unije na trgu Unije, lastne uporabe in skupnega uvoza (na podlagi podatkov Eurostata). Ker podatki Eurostata vključujejo tudi nekatere druge izdelke razen zadevnega izdelka, so bile opravljene ustrezne prilagoditve. Informacije so navedene v indeksiranih vrednostih (2007 = 100) zaradi varovanja zaupnosti.

(65)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala za 2 %. Najprej se je od leta 2007 do 2008 potrošnja povečala za 2,2 %, nato pa se je od leta 2008 do 2009 zmanjšala za 4,8 %. Od leta 2009 do konca OP se je potrošnja ponovno povečala za 4,6 %.

(66)

Gospodarski upad je prispeval k zmanjšanju potrošnje od leta 2008, ko so uporabniki zadevnega izdelka doživeli padec povpraševanja za svoje izdelke. Na začetku OP so se razmere trga začele rahlo izboljševati, zaradi česar se je povpraševanje po zadevnem izdelku povečalo v primerjavi s prvo polovico leta 2009.

(67)

Komisija je preučila, ali je treba učinke dampinškega uvoza iz zadevnih držav oceniti kumulativno na podlagi meril iz člena 3(4) osnovne uredbe. Ta člen določa, da se učinki uvoza iz dveh ali več držav, ki so istočasno predmet protidampinških preiskav, ocenijo kumulativno samo, če se ugotovi, da (a) je stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz vsake od teh držav, večja kot de minimis, kot ga opredeljuje člen 9(3) osnovne uredbe, in da obseg uvoza iz vsake od teh držav ni zanemarljiv ter da (b) kumulativna ocena učinkov uvoza ustreza konkurenčnim pogojem med uvoženimi izdelki in konkurenčnimi pogoji med uvoženimi izdelki na eni strani in podobnimi izdelki Skupnosti na drugi strani.

(68)

Stopnje dampinga, ugotovljene v zvezi z uvozom iz vsake zadevne države, so višje od stopnje de minimis, opredeljene v členu 9(3) osnovne uredbe, tj. 2 % izvoznih cen, obseg uvoza iz vsake zadevne države pa je nad pragom enoodstotnega tržnega deleža, določenim v členu 5(7) osnovne uredbe.

(69)

Preiskava je nadalje pokazala, da so bili konkurenčni pogoji med izdelki pri dampinškem uvozu ter med izdelki pri dampinškem uvozu in podobnim izdelkom podobni. Ugotovljeno je bilo, da so v obravnavanem obdobju povprečne uvozne cene iz vseh zadevnih držav padale in sledile istemu gibanju. Poleg tega je izdelek v preiskavi, uvožen iz zadevnih držav, v vseh pogledih enak, medsebojno zamenljiv in se v Uniji trži po primerljivih prodajnih poteh in pod podobnimi komercialnimi pogoji ter je tako medsebojno konkurenčen in konkurenčen izdelku v preiskavi, proizvedenemu v Uniji.

(70)

Na podlagi tega se začasno sklene, da so vsi pogoji za kumulacijo izpolnjeni, zato je treba za analizo škode učinke dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav oceniti skupaj.

(71)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza iz zadevnih držav bistveno povečal za 57 %. Povečanje je bilo največje med letoma 2007 in 2008, ko se je uvoz povečal za 58 %. Izvoz se je potem rahlo zmanjšal leta 2009 in se v OP spet povečal na raven iz leta 2008.

(72)

Povprečne cene uvoza iz zadevnih držav so v obravnavanem obdobju močno nihale in se skupno zmanjšale za 6 %. V celotnem obravnavanem obdobju so bile povprečne cene uvoza iz zadevnih držav ves čas nižje od cen, ki so jih postavljali drugje po svetu in v industriji Unije, zaradi česar se je tržni delež zadevnih držav povečal.

(73)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež zadevnih držav bistveno povečal za 54 %. Povečanje je bilo največje med letoma 2007 in 2008. Med gospodarsko krizo se je uvoz rahlo zmanjšal, zaradi česar se je tržni delež zadevnih držav med letoma 2008 in 2009 zmanjšal za 2 %, vendar so do konca obravnavanega obdobja ta tržni delež dobile nazaj.

(74)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami uvoza iz zadevnih držav, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe carine in stroške po uvozu. Ta primerjava cen je bila izvedena za transakcije na enaki ravni trgovine po morebitnih potrebnih prilagoditvah ter odbitku rabatov in popustov. Rezultati primerjave, izraženi kot odstotek prodajnih cen industrije Unije v obdobju preiskave, so pokazali precejšnje stopnje nelojalnega nižanja cen (do 16 %). Te stopnje nelojalnega nižanja cen kažejo pritisk na cene, ki ga izvaja uvoz iz zadevnih držav na trg Unije.

(75)

Stopnje nelojalnega nižanja cen za zadevne države so bile naslednje:

(76)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije zajela ovrednotenje vseh gospodarskih kazalcev za oceno položaja industrije Unije od leta 2007 do konca OP.

(77)

Od leta 2007 do 2009 se je proizvodnja Unije znatno zmanjšala za 23 % in se rahlo izboljšala med letom 2009 in koncem OP, zaradi česar je upad v obravnavanem obdobju znašal skupaj 17 %. Gre opozoriti, da se je sicer potrošnja Unije med letoma 2008 in 2009 zmanjšala za približno 5 %, vendar je proizvodnja industrije Unije v tem obdobju precej bolj upadala, za 15 %, ter ni imela koristi od oživljanja potrošnje Unije v OP.

(78)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 2 %. Po približno 9-odstotnem povečanju leta 2008 se je zmogljivost v naslednjih letih zmanjševala, zaradi česar se je v obravnavanem obdobju skupaj zmanjšala za 2 %.

(79)

Vendar se je s čedalje manjšim obsegom proizvodnje izkoriščenost razpoložljive zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %. Zmanjšanje je bilo največje leta 2009 med splošno gospodarsko krizo in se je v OP rahlo izboljšalo.

(80)

Podatki o prodaji v naslednji preglednici se nanašajo na obseg in vrednost prodaje prvi nepovezani stranki na trgu Unije.

(81)

Obseg prodaje in tržni delež sta med letom 2007 in OP upadala, in sicer za 18 % oziroma 12 %. Na začetku obravnavanega obdobja, od leta 2007 do 2008, se je kljub povečanju potrošnje Unije obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 15 %, pri čemer je izgubila 12 % tržnega deleža. Leta 2009 se je potrošnja Unije skrčila, zaradi česar se je obseg prodaje industrije Unije dodatno zmanjšal za 6,5 %. V OP se je prodaja Unije s čedalje večjo potrošnjo Unije rahlo povečala. Tržni delež pa se od leta 2008 do konca OP ni spreminjal.

(82)

Cene so se od leta 2007 do 2008 znatno zvišale, in sicer za 20 %. Gre omeniti, da so tudi proizvajalci izvozniki v tem obdobju zvišali cene, vendar dosti manj kot industrija Unije.

(83)

Leta 2009 je industrija Unije morala znižati cene, da bi se odzvala na pritisk povečanega uvoza iz zadevnih držav. Leta 2008 se je uvoz iz zadevnih držav povečal za 57 %, njihove cene pa so bile bistveno nižje od cen industrije Unije. Vendar industrija Unije ni zmogla znižati svojih cen na isto raven kot proizvajalci izvozniki.

(84)

V OP je industrija Unija ohranila raven cen iz leta 2009, zaradi česar so se v obravnavanem obdobju cene na splošno zvišale za 7 %.

(85)

Obseg zalog industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 33 %. Zlasti med letom 2008 in OP se je obseg zalog znatno zmanjšal za 51 %.

(86)

Zaradi zmanjšanja dejavnosti industrije Unije se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju ustrezno zmanjšalo za 13 %. Stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju rahlo povečali, in sicer za 6 %. To se šteje za naravno povečanje in je pod stopnjo inflacije v obravnavanem obdobju.

(87)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo (v tem primeru izguba) od prodaje podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Ugotovljeno je bilo, da je bila dobičkonosnost industrije Unije negativna od začetka zadevnega obdobja leta 2007 in v obravnavanem obdobju so se izgube bistveno povečale. Po zmanjšanju izgub leta 2008, so se spet bistveno povečale leta 2009 med splošno gospodarsko krizo. Gospodarsko oživljanje, ki je bilo opazno v OP, je industriji Unije omogočilo zmanjšati izgube pri prometu, čeprav je bila še vedno daleč od vrnitve k pozitivnim ravnem dobička.

(88)

Gibanje denarnega toka, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, v veliki meri odraža gibanje dobičkonosnosti. Denarni tok je bil leta 2007 negativen in v obravnavanem obdobju kaže znatno zmanjšanje. Enako velja za donosnost naložb, za katero je bil značilen podoben negativen razvoj v skladu z negativnimi rezultati, ki jih je industrija v Uniji dosegla v obravnavanem obdobju.

(89)

Zaradi tega je zmožnost industrije Unije za naložbe postala omejena, saj se je denarni tok v obravnavanem obdobju bistveno poslabšal. Posledično so se v obravnavanem obdobju naložbe zmanjšale za približno 35 %.

(90)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju večinoma ostala stabilna. Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije pa sta v tem obdobju upadla, in sicer za 18 % oziroma 12 %.

(91)

Učinek dejanskih dampinških stopenj na industrijo Unije se glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav ne more šteti kot zanemarljiv.

(92)

Preiskava je pokazala, da se je v obravnavanem obdobju poslabšala večina kazalnikov škode, kot so proizvodnja (– 17 %), izkoriščenost zmogljivosti (– 13 %), obseg prodaje (– 18 %), tržni delež (– 12 %) in zaposlenost (– 14 %). Poleg tega so bili resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot sta denarni tok in dobičkonosnost. To pomeni, da je bila oslabljena zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala, zlasti v OP.

(93)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(94)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav povzročil industriji Unije tako škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(95)

Preiskava je pokazala, da je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju večinoma ostala stabilna, pri čemer se je obseg dampinškega uvoza iz zadevnih držav znatno povečal, in sicer za 57 %.

(96)

Dampinški uvoz iz zadevnih držav je pritiskal na industrijo Unije, zlasti leta 2008, ko se je tak uvoz povečal za 58 %. Tistega leta so bile cene iz zadevnih držav po Eurostatovih podatkih precej nižje od cen industrije Unije. Zaradi tega je industrija Unije izgubila približno 12 % tržnega deleža, medtem ko so zadevne države svojega povečale za 54 %.

(97)

Kot odgovor na ta pritisk je industrija Unije leta 2009 znižala svoje cene. Čeprav se je obseg uvoza iz zadevnih držav zmanjšal (– 6,7 %) z gospodarskim upadom in krčenjem trga EU, so se uvozne cene bolj znižale kot cene industrije Unije, zaradi česar industrija Unije ni mogla dobiti nazaj izgubljenega tržnega deleža.

(98)

V OP je industrija Unije morala še dodatno znižati svoje cene, pri čemer je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen iz zadevnih držav po preverjenih vrednostih izvoza še vedno 3-odstotno. Obseg (+ 4,3 %) in vrednost (+ 3,9 %) prodaje industrije Unije sta se rahlo opomogla, ampak kljub zmanjšanju razlike v ceni v primerjavi z uvoznimi cenami zadevnih držav industrija Unije ni mogla imeti koristi od oživljanja potrošnje in je njen tržni delež ostal nespremenjen. Medtem pa sta se v OP obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav dodatno povečala (za 6,6 % oziroma 2 %).

(99)

Drugi dejavniki, ki so bili upoštevani pri preučitvi vzročnosti, so uvoz iz drugih držav, uspešnost izvoza industrije Unije in vpliv gospodarske krize.

(100)

Na podlagi Eurostatovih podatkov se je obseg uvoza v Unijo izdelka v preiskavi s poreklom iz tretjih držav, ki jih ta preiskava ne zadeva, v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7 %. Tudi zadevni tržni delež teh držav se je zmanjšal, in sicer za 9 %.

(101)

Povprečne cene tega uvoza so bile višje od cen proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav in višje od cen industrije Unije.

(102)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo začasno sklenjeno, da uvoz iz navedenih tretjih držav ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(103)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 55 %. Vpliv tega zmanjšanja pa se je delno izravnal s tem, da se je v istem obdobju povprečna prodajna cena na enoto zvišala za 71 %, zaradi česar se je zmanjšanje vrednosti izvoza omejilo na 24 %. To je v povezavi z dejstvom, da je izvoz v OP znašal le 5 % skupne prodaje, pripeljalo do začasnega sklepa, da izvozna uspešnost ni dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in uvozom iz zadevnih držav.

(104)

Gospodarska kriza je prispevala h krčenju potrošnje v Uniji in pritisku na cene. Nižja raven povpraševanja po izdelku v preiskavi je povzročila zmanjšanje proizvodnje industrije Unije in delno prispevala k znižanju prodajnih cen.

(105)

V običajnih gospodarskih razmerah ter brez močnega pritiska na cene in povečane ravni uvoza zaradi dampinškega uvoza bi industrija Unije mogoče imela nekaj težav pri zmanjšani potrošnji in višjih fiksnih stroških na enoto zaradi manjše izkoriščenosti zmogljivosti, ki jo je doživela med letom 2007 in OP. Dampinški uvoz pa je povečal učinek gospodarskega upada in onemogočil prodajo s ceno nad stroški proizvodnje.

(106)

Glede na navedeno je videti, da je zmanjšanje povpraševanja Unije, povezano z gospodarsko krizo, prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar se ocenjuje, da to ni prekinilo vzročne zveze, ugotovljene za dampinški uvoz z nizkimi cenami iz zadevnih držav.

(107)

Navedena analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež nizkocenovnega dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz izveden po dampinških cenah, ki so bile nižje od cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije za podobne vrste izdelka.

(108)

Ta povečani obseg in tržni delež nizkocenovnega dampinškega uvoza iz zadevnih držav sta sovpadala s splošnim in stalnim zmanjševanjem potrošnje v Uniji v obravnavanem obdobju ter tudi z negativnim razvojem tržnega deleža industrije Unije v istem obdobju. Poleg tega je z letom 2008 ob splošnem upočasnjevanju gospodarstva in zmanjševanju potrošnje Unije izvoznikom iz zadevnih držav uspelo ohraniti tržni delež z zniževanjem cen, pri čemer so še vedno nelojalno zniževali prodajne cene Unije. Istočasno je bil ugotovljen nadaljnji negativni razvoj tržnega deleža industrije Unije in glavnih kazalnikov gospodarskega stanja. Dejansko je v obravnavanem obdobju nenadna rast nizkocenovnega dampinškega uvoza iz Indije, Indonezije in Malezije, ki so nenehno nelojalno zniževale cene industrije v Uniji, privedel do zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Unije, kar je imelo za posledico velike izgube v OP.

(109)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da se ti dejavniki ne zdijo taki, da bi lahko prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(110)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz Indije, Indonezije in Malezije industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(111)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(112)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz Indije, Indonezije in Malezije utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da je v obravnavanem obdobju večina kazalnikov škode pokazala negativno gibanje. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so denarni tok, donosnost naložb in dobičkonosnost. Brez ukrepov se zdi, da je nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije zelo verjetno.

(113)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavile učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen izdelka v preiskavi tako, da bodo odražale stroške različnih sestavnih delov in tržne razmere. Pričakuje se lahko, da se bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njen finančni položaj in dobičkonosnost.

(114)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov na uvoz izdelka v preiskavi s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije v interesu industrije Unije.

(115)

Vprašalniki so bili poslani 21 uvoznikom v Uniji. V preiskavi sta sodelovala samo dva uvoznika iz Združenega kraljestva, ki predstavljata skupaj 0,3 % celotnega uvoza iz zadevnih držav v OP. Samo pri večjem od teh dveh uvoznikov je bil opravljen obisk. Na kraju samem pa ta uvoznik ni dovolil vpogleda v svoje računovodstvo, zaradi česar ni bilo mogoče preveriti relevantnih informacij. Čeprav bi z uvedbo protidampinških ukrepov ta družba imela večje stroške, je bilo jasno, da ne bi povzročila resnih težav njeni dejavnosti, tudi ob istih strankah ali po potrebi ob zamenjavi področja dejavnosti.

(116)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo sklenjeno, da čeprav bi uvedba začasnih protidampinških ukrepov negativno vplivala na navedenega uvoznika, naj bi bil ta sposoben, da vsaj del povečanja stroškov prenese na svoje stranke in/ali da se preusmeri na druge vire dobave. Zato uvedba začasnih ukrepov ne bi smela imeti znatnega negativnega vpliva na uvoznike.

(117)

Uporabniki izdelka v preiskavi so pokazali velik interes za ta primer. Od 97 kontaktiranih uporabnikov jih je 21 sodelovalo v preiskavi. Ti sodelujoči uporabniki so v OP predstavljali približno 25 % uvoza v Unijo izdelka v preiskavi. Te družbe so iz vse Unije in so navzoče v sektorjih izdelkov za osebno nego ter detergentov za domačo in industrijsko rabo.

(118)

Od teh 21 družb je bil obisk opravljen pri petih družbah, ki predstavljajo 18 % skupnega uvoza EU izdelka v preiskavi iz zadevnih držav v OP. Iz preverjenih informacij je razvidno, da je v stroških proizvodnje teh družb delež izdelka v preiskavi znaten in se odvisno od končnega izdelka giblje med 10 % in 20 %.

(119)

Pri treh od petih obiskanih družb približno 15 % vseh zaposlenih dela v sektorjih, ki uporabljajo zadevni izdelek, v eni družbi je ta odstotek okrog 70 %, medtem ko pri drugi tega podatka ni bilo mogoče ugotoviti zaradi zapletene strukture družbe in raznovrstnosti izdelkov.

(120)

V OP je povprečni delež poslovanja z uporabo izdelka v preiskavi predstavljal 22 % celotnega poslovanja obiskanih družb, medtem ko je bila povprečna stopnja dobička pri tem poslovanju okrog 6 %. Na podlagi tega in razmeroma nizke ravni predlaganih ukrepov se ocenjuje, da bo vpliv začasnih protidampinških dajatev na uvoz iz zadevnih držav na splošno precej omejen. Nekateri uporabniki so trdili, da bi uvedba protidampinških ukrepov povzročila težave pri razpoložljivosti izdelka v preiskavi v Uniji, ker da obstajata samo dva velika proizvajalca Unije in je povpraševanje po izdelku v preiskavi čedalje večje. Vendar gre omeniti, da naj razmeroma nizka raven predlaganih ukrepov ne bi onemogočila uvoza izdelka v preiskavi iz zadevnih držav. Poleg tega proizvajalca Unije v obravnavanem obdobju nista proizvajala ob polni zmogljivosti. Pa tudi uvoz je še vedno mogoč iz tretjih držav, za katere niso bili uvedeni ukrepi. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(121)

Ob upoštevanju navedenega se zdi, da čeprav bodo ukrepi za uvoz iz zadevnih držav negativno vplivali na večino uporabnikov, bo splošni vpliv omejen. Zato je bilo začasno sklenjeno, da učinek protidampinških ukrepov zoper uvoz izdelka v preiskavi iz zadevnih držav na podlagi dostopnih informacij ne bo znatno prizadel uporabnikov zadevnega izdelka.

(122)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz izdelka v preiskavi iz zadevnih držav.

(123)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(124)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(125)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje stroške proizvodnje in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v panogi lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(126)

Zato se je stopnja odprave škode izračunala na podlagi primerjave med povprečno ceno dampinškega uvoza in ciljno ceno industrije Unije. Ciljna cena se je določila z izračunom prodajne cene na pragu dobička za industrijo Unije (ker je imela izgubo v OP), tej prodajni ceni pa se je prištela še ciljna stopnja dobička. Industrija Unije je trdila, da bi 15 % bila primerna ciljna stopnja dobička, ampak tega ni znala utemeljiti. Zato se ciljna stopnja dobička začasno določi na 7,7 %, ki ustreza zadnji stopnji dobička, ki ga je eden od pritožnikov imel v zadnjem dobičkonosnem letu pred obravnavanim obdobjem.

(127)

Povprečna stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen je bila določena na 24,2 % za Indijo, 9,1 % za Indonezijo in 25,7 % za Malezijo.

(128)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se sklene, da je treba uvesti začasno protidampinško dajatev za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije, ki bo v skladu s pravilom nižje dajatve enaka ugotovljeni stopnji dampinga ali stopnji odprave škode, pri čemer se upošteva nižja. V vseh primerih razen enega začasne protidampinške stopnje dajatve temeljijo na stopnji dampinga.

(129)

Na podlagi navedenega so predlagane protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, začasno naslednje:

(130)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvajajo te družbe in s tem omenjeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih je proizvedla družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, ter subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, ni mogoče izkoristiti teh stopenj, ampak zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(131)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (4) skupaj z vsemi relevantnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(132)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(133)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve o uvedbi dajatev iz te uredbe začasne in jih bo za določitev kakršnih koli dokončnih ukrepov morda treba ponovno preučiti –