10.2.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 116/2009

z dne 18. decembra 2008

o izvozu predmetov kulturne dediščine

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (EGS) št. 3911/92 z dne 9. decembra 1992 o izvozu predmetov kulturne dediščine (1) je bila večkrat (2) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Za ohranitev notranjega trga so za varstvo predmetov kulturne dediščine potrebna pravila o trgovini s tretjimi državami.

(3)	Zdi se, da bi bilo treba sprejeti ukrepe, zlasti za zagotovitev, da za izvoz predmetov kulturne dediščine na zunanjih mejah Skupnosti veljajo enotne kontrole.

(4)

V takem sistemu bi bilo treba predložiti dovoljenje, ki ga pred izvozom predmetov kulturne dediščine iz te uredbe izda pristojna država članica. Za to je potrebna jasna opredelitev področja uporabe takih ukrepov in postopkov za njihovo izvajanje. Izvajanje sistema bi moralo biti kolikor mogoče preprosto in učinkovito.

(5)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(6)

Glede na izkušnje organov držav članic z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (4), bi bilo treba za to vprašanje uporabiti navedeno uredbo.

(7)	Namen Priloge I k tej uredbi je jasno določiti kategorije predmetov kulturne dediščine, ki bi morale biti v trgovini s tretjimi državami posebej zavarovane, vendar njen namen ni posegati v opredelitev nacionalnih bogastev v smislu člena 30 Pogodbe s strani držav članic –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev

Brez poseganja v pristojnosti držav članic po členu 30 Pogodbe se izraz „predmeti kulturne dediščine“ v tej uredbi nanaša na predmete, naštete v Prilogi I.

Člen 2

Izvozno dovoljenje

1.   Za izvoz predmetov kulturne dediščine iz carinskega območja Skupnosti je treba predložiti izvozno dovoljenje.

2.   Izvozno dovoljenje na zahtevo zadevne osebe izda:

(a)	pristojni organ države članice, na katere ozemlju se je zakonito in dokončno nahajal zadevni predmet kulturne dediščine 1. januarja 1993;

(b)	ali, po tem datumu, pristojni organ države članice, na katere ozemlju se nahaja zadevni predmet bodisi po zakoniti in dokončni odpremi iz druge države članice ali po uvozu iz tretje države ali pa po ponovnem uvozu iz tretje države po zakoniti odpremi iz države članice v tisto državo.

Vendar pa se brez poseganja v odstavek 4 državi članici, ki je pristojna v skladu s točkama (a) ali (b) prvega pododstavka, dovoli, da ne zahteva izvoznih dovoljenj za predmete kulturne dediščine, navedene v prvi in drugi alinei kategorije A1 Priloge I, kadar so ti predmeti kulturne dediščine arheološkega ali znanstvenega pomena in pod pogojem, da niso neposreden rezultat izkopanin, najdb ali arheoloških območij znotraj neke države članice in da je njihova prisotnost na trgu zakonita.

Izvozno dovoljenje se lahko za namene te uredbe zavrne, kadar so taki predmeti kulturne dediščine zajeti v zakonodaji, ki varuje nacionalna bogastva z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo v zadevni državi članici.

Kadar je potrebno, se organ iz točke (b) prvega pododstavka obrne na pristojne organe države članice, iz katere prihaja takšen predmet kulturne dediščine, zlasti pa na pristojne organe v smislu Direktive Sveta 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice (5).

3.   Izvozno dovoljenje velja v vsej Skupnosti.

4.   Brez poseganja v določbe odstavkov 1, 2 in 3 velja za neposredni izvoz nacionalnih bogastev, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednost, iz carinskega območja Skupnosti in ki niso predmeti kulturne dediščine v smislu te uredbe, nacionalna zakonodaja države članice izvoza.

Člen 3

Pristojni organi

1.   Države članice predložijo Komisiji seznam organov, ki so pooblaščeni za izdajo izvoznih dovoljenj za predmete kulturne dediščine.

2.   Komisija objavi seznam organov in kakršno koli spremembo tega seznama v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije.

Člen 4

Predložitev dovoljenja

Izvozno dovoljenje se v podporo izvozni deklaraciji med izvoznim carinskim postopkom predloži carinskemu uradu, pristojnemu za sprejetje te deklaracije.

Člen 5

Omejitev števila pristojnih carinskih uradov

1.   Države članice lahko omejijo število carinskih uradov, pooblaščenih za opravljanje formalnosti za izvoz predmetov kulturne dediščine.

2.   Države članice, ki uporabijo možnost iz odstavka 1, obvestijo Komisijo o ustrezno pooblaščenih carinskih uradih.

Komisija objavi te informacije v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije.

Člen 6

Upravno sodelovanje

Za izvajanje te uredbe se smiselno uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 515/97, in še zlasti določbe o zaupnosti informacij.

Poleg sodelovanja, predvidenega v prvem odstavku, države članice storijo vse potrebno, da bi med seboj uvedle sodelovanje med carinskimi organi in pristojnimi organi iz člena 4 Direktive 93/7/EGS.

Člen 7

Izvedbene določbe

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, zlasti tisti, ki se nanašajo na obrazec, ki se uporablja (na primer njegova oblika in tehnične lastnosti), se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 8(2).

Člen 8

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Člen 9

Kazni

Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvajanja. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 10

Poročanje

1.   Vsaka država članica obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela v skladu s to uredbo.

Komisija posreduje te informacije ostalim državam članicam.

2.   Komisija vsaka tri leta predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o izvajanju te uredbe.

Svet na predlog Komisije vsaka tri leta na podlagi gospodarskih in monetarnih kazalcev v Skupnosti preuči in, kjer je potrebno, posodobi zneske, navedene v Prilogi I.

Člen 11

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 3911/92, kakor je bila spremenjena z uredbami iz Priloge II, se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 395, 31.12.1992, str. 1.

(2)  Glej Prilogo II.

(3)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(4)  UL L 82, 22.3.1997, str. 1.

(5)  UL L 74, 27.3.1993, str. 74.

---

---

---

---