Izvoz predmetov kulturne dediščine

 

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Da bi zavarovala predmete evropske kulturne dediščine, si prizadeva zagotoviti, da se ob njihovem izvozu iz carinskega območja Evropske unije (EU) izvaja enotna kontrola s pomočjo izvoznih dovoljenj.

KLJUČNE TOČKE

Uredba določa pravila za izvoz predmetov kulturne dediščine z namenom, da jih zaščiti. Zagotavlja, da se pri tem izvozu na zunanjih mejah EU izvaja enotna kontrola. Kategorije predmetov kulturne dediščine, za katere se uporablja ta uredba, so naštete v Prilogi I.

Izvozno dovoljenje

• Za izvoz predmeta kulturne dediščine iz carinskega območja EU, je treba predložiti izvozno dovoljenje. Izvoznik mora zaprositi za takšno dovoljenje, ki ga izda pristojni organ države EU. Veljavno je v vsej EU. Država EU lahko zavrne izvozno dovoljenje, če te predmet varuje zakonodaja o nacionalnih bogastvih z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo. V določenih okoliščinah lahko država EU dovoli izvoz nekaterih predmetov kulturne dediščine brez dovoljenja.
• Izvozno dovoljenje je treba skupaj z izvozno deklaracijo predložiti pristojnemu carinskemu uradu po opravljene, izvoznem carinskem postopku. Države EU lahko omejijo število carinskih uradov, ki so pristojni za formalnosti v zvezi s predmeti kulturne dediščine.
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1081/2012 določa pravila, ki urejajo sestavljanje, izdajo in uporabo izvoznih dovoljenj, predvidenih v Uredbi (ES) št. 116/2009.
• Določa vrste dovoljenj, ki se lahko izdajo, njihovo uporabo in obdobje veljavnosti. Obstajajo tri vrste dovoljenj:
  • standardno dovoljenje – se uporablja v običajnih okoliščinah za vsak izvoz po pogojih Uredbe (EU) št. 116/2009 in je veljavno eno leto,
  • posebno odprto dovoljenje – zajema večkratni začasni izvoz določenega predmeta kulturne dediščine, ki ga izvede njegov lastnik za uporabo in/ali razstave v tretji državi in velja do pet let,
  • splošno odprto dovoljenje – se izdaja muzejem/drugim institucijam za začasen izvoz katerih koli predmetov, ki pripadajo njihovi stalni zbirki in za katere je verjetno, da se bodo redno začasno izvažali iz EU za razstave v državi zunaj EU. Ta veljajo do pet let.
• Vzorci treh obrazcev so v prilogah I, II in III.

Izvajanje

• Za izvajanje te uredbe morajo nacionalni upravni organi drug drugemu zagotavljati medsebojno pomoč in sodelovati z Evropsko komisijo. Poleg tega mora biti vzpostavljeno sodelovanje med carinskimi in pristojnimi organi držav EU.
• Države EU morajo vzpostaviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve te uredbe.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uredba (EU) št. 116/2009/ES je kodificirana različica izvirnega akta (Uredbe (EGS) št. 3911/92) in njegovih nadaljnjih sprememb. Uporablja se od 2. marca 2009.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Predmeti kulturne dediščine na spletnem mestu Evropske komisije.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (Kodificirana različica) (UL L 39, 10.2.2009, str. 1-7).

POVEZANI DOKUMENTI

Seznam organov, ki so pooblaščeni za izdajo izvoznih dovoljenj za predmete kulturne dediščine, objavljen v skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 (UL C 164, 16.7.2009, str. 6-20).

Seznam carinskih organov, ki so pooblaščeni za opravljanje izvoznih formalnosti za predmete kulturne dediščine, objavljen v skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 (UL C 134, 13.6.2009, str. 9-13).

Zadnja posodobitev 20.02.2017