32004D0277

Odločba Komisije

z dne 29. decembra 2003

o določitvi pravil za izvajanje Odločbe Sveta 2001/792/ES, Euratom o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite

(notificirano pod dokumentarno številko C(2003) 5185)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/277/ES, Euratom)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2001/792/ES, Euratom z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite [1] in zlasti člena 8(2)(a) do (e) in (g) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Mehanizem Skupnosti, vzpostavljen z Odločbo 2001/792/ES, v nadaljnjem besedilu "mehanizem", je namenjen zagotavljanju pomoči ob večjih nesrečah, ki lahko zahtevajo nujen odziv, vključno z nesrečami v okviru kriznega upravljanja iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji. Pri slednjem je treba upoštevati skupno izjavo Sveta in Komisije o uporabi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite v okviru kriznega upravljanja iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji.

(2) Mehanizem je namenjen izboljšanju varstva, predvsem ljudi, pa tudi okolja in premoženja, ob večji nesreči, vključno z naključnim onesnaženjem morja, kakor je določeno v Odločbi št. 2850/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja [2].

(3) Pri mehanizmu Skupnosti lahko sodelujejo države članice, prav tako lahko sodelujejo Norveška, Islandija in Lihtenštajn v smislu Sklepa skupnega odbora EGP št. 135/2002 z dne 27. septembra 2002 o spremembi Protokola 31 Sporazuma EGP o sodelovanju na posebnih področjih, za katere ne veljajo štiri temeljne svobode [3]. Glede držav kandidatk mora biti sodelovanje odprto tudi za tiste države, ki so podpisale memorandum o soglasju s Komisijo.

(4) Vzpostaviti je treba postopek za zagotovitev najnovejših podatkov o virih, ki so na voljo v državah, ki sodelujejo pri mehanizmu, za različne vrste intervencij, da se lahko ob večjih nesrečah omogoči mobilizacija intervencijskih ekip, strokovnjakov in drugih virov in da se zagotovi njihova dobra izraba.

(5) Za pomoč državam, ki sodelujejo pri mehanizmu, in Komisiji je treba vzpostaviti center za spremljanje in obveščanje, ki je dosegljiv 24 ur na dan in se lahko nemudoma odzove.

(6) Center za spremljanje in obveščanje je osnovni sestavni del mehanizma, ker zagotavlja neprekinjeno povezavo z operativnimi kontaktnimi točkami civilne zaščite sodelujočih držav. Center za spremljanje in obveščanje mora ob večjih nesrečah zagotoviti takojšnji dostop do bistvenih podatkov o strokovnjakih, intervencijskih ekipah in do druge razpoložljive intervencijske pomoči.

(7) Vzpostaviti je treba skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (CECIS), da bi omogočili komunikacijo in izmenjavo informacij med centrom za spremljanje in obveščanje in imenovanimi kontaktnimi točkami.

(8) CECIS je osnovni sestavni del mehanizma, ker mora jamčiti za avtentičnost, integriteto in zaupnost informacij, ki se izmenjujejo med državami, sodelujočimi v mehanizmu, vsakodnevno in ob nesrečah.

(9) CECIS je treba vzpostaviti na podlagi celovitega načrta izvajanja kot del projekta PROCIV-NET, ki se vodi in financira v okviru programa za izmenjavo podatkov med upravami, programom IDA iz Odločbe št. 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o nizu smernic, vključno z opredelitvijo projektov skupnega interesa, za čezevropska omrežja za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA) [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 2046/2002/ES [5] in s Sklepom št. 1720/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o sprejemu niza dejavnosti in ukrepov za zagotovljanje medobratovalnosti in dostopa do čezevropskih omrežij za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA) [6], kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom št. 2045/2002/ES [7].

(10) Razpoložljivost strokovnjakov, ki lahko organizirajo in koordinirajo intervencijske ekipe, predstavlja pomemben element mehanizma Skupnosti. Da bi omogočili učinkovit izbor zahtevanih strokovnjakov, je pomembno določiti skupna merila izbora.

(11) Opredeliti je treba naloge strokovnjakov in postopek za njihovo odpošiljanje.

(12) Izdelati je treba program usposabljanja za izboljšanje koordinacije na področju civilne zaščite za zagotovitev združljivosti in komplementarnosti intervencijskih ekip in boljšo usposobljenost strokovnjakov. Program mora vključevati skupne tečaje in vaje in tudi sistem izmenjave, kombiniran s predavanji, študijami primerov, delovnimi skupinami, simulacijami in praktičnimi vajami, ki ustrezajo vsebini vsake aktivnosti. Izdelava takega programa usposabljanja je tudi v skladu z Resolucijo Sveta 2002/C 43/01 z dne 28. januarja o krepitvi sodelovanja pri usposabljanju na področju civilne zaščite [8].

(13) V okviru mehanizma Skupnosti je pomembna opredelitev jasnih intervencijskih pravil, da se zagotovi učinkovita pomoč ob večjih nesrečah.

(14) Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 4(1) Odločbe Sveta 1999/847/ES [9] –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Ta odločba določa pravila za izvajanje Odločbe 2001/792/ES, Euratom glede:

1. podatkov o ustreznih razpoložljivih virih za intervencije na področju civilne zaščite;

2. vzpostavitve centra za spremljanje in obveščanje;

3. vzpostavitve skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema za primer nesreč, v nadaljnjem besedilu "CECIS";

4. ekip za oceno stanja in/ali koordinacijo, vključno z merili za izbor strokovnjakov;

5. priprave programa usposabljanja;

6. intervencije znotraj in zunaj Skupnosti.

Člen 2

V tej odločbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) "države udeleženke" pomenijo države članice, države kandidatke, ki so podpisale memorandum o soglasju s Komisijo, in Norveško, Islandijo ter Lihtenštajn;

(b) "tretje države" pomenijo države, ki ne sodelujejo v mehanizmu.

POGLAVJE II

RAZPOLOŽLJIVI VIRI

Člen 3

1. Države udeleženke priskrbijo Komisiji naslednje podatke o razpoložljivih virih na področju civilne zaščite:

(a) o intervencijskih ekipah, opredeljenih v skladu s členom 3(a) Odločbe 2001/792/ES, Euratom, in zlasti o

(i) velikosti ekip in predvidenem času za mobilizacijo;

(ii) njihovi razpoložljivosti za uporabo v državah udeleženkah in tretjih državah;

(iii) njihovi razpoložljivosti za kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne misije;

(iv) njihovih prevoznih sredstvih in njihovi stopnji samozadostnosti;

(v) drugih ustreznih podatkih;

(b) strokovnjakih, izbranih v skladu s členom 3(b) Odločbe 2001/792/ES, Euratom.

2. Podatki iz odstavka 1 se redno posodabljajo.

3. Center za spremljanje in obveščanje, vzpostavljen v skladu s členom 4, zbira podatke iz odstavka 1 tega člena in jih daje na voljo prek CECISA, ustanovljenega skladno s členom 7.

4. Podatki iz odstavka 1 temeljijo na scenariju intervencijske misije znotraj držav udeleženk in zunaj njih.

POGLAVJE III

CENTER ZA SPREMLJANJE IN OBVEŠČANJE

Člen 4

V prostorih Komisije se vzpostavi center za spremljanje in obveščanje, ki je dosegljiv 24 ur na dan.

Člen 5

Tekoče naloge centra za spremljanje in obveščanje so zlasti:

1. redno posodabljanje podatkov držav udeleženk o intervencijski ekipi in strokovnjakih, ki so določeni in izbrani skladno s členom 3(a) in (b) Odločbe 2001/792/ES, Euratom, ter tudi o intervencijski pomoči in medicinskih sredstvih, ki bi lahko bili na voljo za intervencije;

2. združevanje podatkov o sposobnostih držav udeleženk za vzdrževanje proizvodnje serumov in cepiv ali drugih potrebnih medicinskih sredstev ter o zalogah, ki bi lahko bile na voljo ob večjih nesrečah, in zbiranje teh podatkov v ustrezno zavarovan informacijski sistem;

3. redno posodabljanje lastnih delovnih postopkov in postopkov ob večjih nesrečah;

4. vzpostavljanje stikov z državami udeleženkami, da se, če je treba, pripravi poročilo o večjih nesrečah;

5. udeležba pri programu ocenjevanja izkušenj in razširjanje rezultatov;

6. sodelovanje pri pripravi, organizaciji in tečajih za nadaljevanje usposabljanja;

7. sodelovanje pri pripravi, organizaciji in izvajanju praktičnih in teoretičnih vaj.

Člen 6

Center za spremljanje in obveščanje deluje ob večji nesreči skladno z določili iz poglavja VII.

POGLAVJE IV

SKUPNI KOMUNIKACIJSKI IN INFORMACIJSKI SISTEM ZA PRIMER NESREČ

Člen 7

Vzpostavi se skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (CECIS).

Člen 8

CECIS sestavljajo trije deli:

(a) omrežni sloj, sestavljen iz fizičnega omrežja, ki povezuje pristojne organe in kontaktne točke v državah udeleženkah s centrom za spremljanje in obveščanje;

(b) aplikacijski sloj, sestavljen iz podatkovnih zbirk in drugih informacijskih sistemov, ki so potrebni za delovanje na področju civilne zaščite in zlasti za:

(i) pošiljanje obvestil;

(ii) zagotavljanje komunikacije in izmenjave informacij med centrom za spremljanje in obveščanje in pristojnimi organi ter njihovimi kontaktnimi točkami;

(iii) zbiranje podatkov o serumih in cepivih ali drugih medicinskih sredstvih ter o njihovih zalogah;

(iv) razširjanje izkušenj, pridobljenih pri intervencijah;

(c) varnostni sloj, sestavljen iz sistemov, pravil in postopkov, potrebnih za zagotovitev zaupnosti podatkov, shranjenih in izmenjanih prek CECIS.

Člen 9

1. CECIS se vzpostavi in deluje skladno z Odločbo št. 1719/1999/ES in Sklepom 1720/1999/ES.

2. Omrežni sloj temelji na "čezevropskih storitvah za telematiko med upravami" (TESTA), generično storitvijo IDA, kakor je opredeljena v členu 4 Sklepa št. 1720/1999/ES.

3. Aplikacijski sloj je spletna večjezikovna podatkovna zbirka, dostopna prek TESTA in povezana z običajno elektronsko poštno povezavo prek SMTP.

4. Varnostni sloj temelji na uporabi "infrastrukture javnih ključev za zaprte uporabniške skupine" (IDA PKI-CUG), generični storitvi IDA, kakor je opredeljena v členu 4 Sklepa št. 1720/1999/ES.

Člen 10

Obravnava dokumentov, podatkovnih zbirk in informacijskih sistemov, ki so razvrščeni do stopnje tajnosti "EU INTERNO" v okviru CECIS, je v skladu z določbami, opredeljenimi v Sklepu Sveta 2001/264/ES [10] in v Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom [11].

Dokumenti in informacije, razvrščeni na stopnji "EU ZAUPNO" ali višje, se posredujejo skladno s posebnimi dogovori med organom izvora in prejemnikom(-i).

Stopnja tajnosti CECIS se lahko po potrebi poviša.

Člen 11

1. Države udeleženke predložijo Komisiji ustrezne podatke na "obrazcu izkaznice države" (Country card template) iz Priloge.

2. Države udeleženke priskrbijo informacije o kontaktnih točkah za civilno zaščito in po potrebi drugih služb, ki pokrivajo naravne, tehnološke, radiacijske ali okoljske nesreče, vključno z naključnim onesnaženjem morja.

3. Države udeleženke nemudoma obvestijo Komisijo o spremembah podatkov iz odstavkov 1 in 2.

Člen 12

Vzpostavi se uporabniška skupina, sestavljena iz predstavnikov, ki jih imenujejo države udeleženke. Skupina pomaga Komisiji pri validaciji in poskusnem obratovanju CECIS.

Člen 13

1. Za vzpostavitev CECIS se izdela celovit načrt izvajanja (CNI). Skladno s CNI Komisija:

(a) izdela posebne dogovore skladno z ustreznimi okvirnimi pogodbami IDA za izvajanje omrežnih in varnostnih slojev;

(b) na podlagi javnega razpisa izdela dogovore za razvoj in validacijo aplikacijskega sloja in tudi za študije izvedljivosti;

(c) zagotavlja, da imajo vse osebe, vključene v fazo razvoja in validacije in tudi v študije izvedljivosti, ustrezno pravico do obravnave informacij, razvrščenih vsaj na stopnji "EU ZAUPNO" skladno s Sklepom 2001/264/ES in Sklepom Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom;

(d) vodi projekt do vzpostavitve CECIS. V tem pogledu Komisija pripravi in posodablja splošni načrt in usklajuje razvijanje sistema, validacijo in izvedbo z državami udeleženkami in izbranim izvajalcem(-ci). Pri tem Komisija upošteva potrebe in zahteve držav udeleženk;

(e) sledi, preverja in potrjuje ter preskuša ločene sloje in celotni sistem CECIS s pomočjo uporabniške skupine;

(f) zagotavlja usposabljanje mentorjev in redno obvešča države udeleženke o napredovanju projekta;

(g) zagotavlja varnost projekta v glavnem tako, da preprečuje nedovoljeno razširjanje občutljivih informacij;

(h) prek podatkovnega centra Komisije zagotavlja, da je strežnik ustrezno priključen na TESTA in je na voljo vsaj na enaki storitveni ravni kakor preostalo omrežje;

(i) zagotavlja izvajanje PKI prek telekomunikacijskega centra;

(j) priskrbi vso potrebno podporo za izvedbeno fazo projekta in nato zagotavlja potrebno vzdrževanje in podporo.

2. Države udeleženke zagotovijo izpolnjevanje obveznosti iz "obrazca izkaznice države", kakor so povezava z omrežjem TESTA II, razpoložljivost ustreznih spletnih brskalnikov in odjemalnikov elektronske pošte ter izvajanje postopkov PKI v skladu z odobrenim načrtovanjem.

POGLAVJE V

EKIPE ZA OCENO STANJA IN/ALI KOORDINACIJO, VKLJUČNO Z MERILI ZA IZBOR STROKOVNJAKOV

Člen 14

Države udeleženke priskrbijo in redno posodabljajo podatke o strokovnjakih, izbranih v skladu s členom 3(b) Odločbe 2001/792/ES, Euratom.

Člen 15

Strokovnjaki so razvrščeni v naslednje kategorije:

(a) tehnični strokovnjaki;

(b) strokovnjaki za oceno stanja;

(c) člani koordinacijskih skupin;

(d) vodja koordinacije.

Člen 16

1. Tehnični strokovnjaki svetujejo glede posebnih, zelo tehničnih tem in tveganj in so na voljo za misije.

2. Strokovnjaki za oceno stanja ocenjujejo razmere in svetujejo primerne aktivnosti, ki naj bi se izvajale, in so na voljo za misije.

3. Člani koordinacijskih ekip lahko po potrebi vključijo namestnika vodje za koordinacijo, osebe, odgovorne za logistiko in komunikacije, ter drugo osebje. Na prošnjo se v ekipo za koordinacijo lahko vključijo tehnični strokovnjaki in strokovnjaki za oceno stanja, da med misijo pomagajo vodji koordinacije.

4. Vodja koordinacije je med intervencijo odgovoren za vodenje ekipe za oceno stanja in koordinacijo. Vzdržuje stike z organi države, ki jo je prizadela nesreča, s centrom za spremljanje in obveščanje, z drugimi mednarodnimi organizacijami in pri intervencijah civilne zaščite zunaj držav udeleženk tudi z državo članico, ki predseduje Svetu Evropske unije, ali s predstavnikom in z delegacijo Komisije v tej državi in z uradom ali uradnim predstavnikom Urada Evropske skupnosti za človekoljubno pomoč (ECHO) v tej državi.

Člen 17

Podatke o strokovnjakih zbira Komisija v "podatkovni zbirki strokovnjakov" in je na voljo prek CECIS.

Člen 18

Če je potrebno, strokovnjaki sodelujejo pri programu usposabljanja skladno s členom 21.

Člen 19

Ob prošnji za pomoč so države udeleženke odgovorne za aktiviranje razpoložljivih strokovnjakov in vzpostavitev stikov s centrom za spremljanje in obveščanje.

Člen 20

1. Center za spremljanje in obveščanje lahko mobilizira in odpošlje imenovane strokovnjake v zelo kratkem roku potem, ko jih aktivirajo države udeleženke.

2. Center za spremljanje in obveščanje upošteva postopek odpošiljanja, temelječ na potrditvi misije, ki jo uporablja Komisija za odpošiljanje strokovnjakov ob večjih nesrečah, in med drugim zajema:

(a) pisno potrditev misije;

(b) cilje misije;

(c) predvideno trajanje misije;

(d) podatke o lokalni osebi za stike;

(e) zavarovalno kritje;

(f) dnevni izravnalni dodatek za kritje izdatkov;

(g) posebne plačilne pogoje;

(h) smernice za tehnične strokovnjake, strokovnjake za oceno stanja in koordinacijo ter za vodje.

POGLAVJE VI

PROGRAM USPOSABLJANJA

Člen 21

1. Izdela se program usposabljanja za intervencije civilne zaščite. Program vključuje splošne in posebne tečaje, vaje ter sistem izmenjave strokovnjakov. Program je usmerjen na ciljne skupine, določene v členu 22.

2. Komisija je odgovorna za koordinacijo in organizacijo programa usposabljanja ter za opredelitev vsebine in časovni razpored programa usposabljanja.

Člen 22

Ciljne skupine programa usposabljanja so:

(a) intervencijske ekipe držav udeleženk;

(b) vodje intervencijskih ekip držav udeleženk, njihovi namestniki in uradniki za zvezo;

(c) strokovnjaki držav udeleženk, kakor je določeno v členu 15;

(d) ključno osebje nacionalnih kontaktnih točk;

(e) uradniki institucij Skupnosti.

Člen 23

Splošni in posebni tečaji so usmerjeni na različne ciljne skupine, določene v členu 22(b) do (e).

Člen 24

Vaje, zlasti za ciljne skupine, določene v členu 22(a), so usmerjene na:

(a) izboljšanje odzivne sposobnosti in posredovanje potrebnih praktičnih izkušenj ekipam, ki izpolnjujejo merila za udeležbo na intervencijah civilne zaščite;

(b) izboljšanje in preverjanje postopkov in določitev istega jezika za koordinacijo intervencij civilne zaščite ter zmanjšanje odzivnega časa ob večjih nesrečah;

(c) okrepitev operativnega sodelovanja med službami civilne zaščite držav udeleženk;

(d) izmenjavo pridobljenih izkušenj.

Člen 25

Sistem izmenjave vključuje izmenjavo strokovnjakov med državami udeleženkami in/ali Komisijo, zato da strokovnjakom omogoči:

1. pridobitev izkušenj na drugih področjih;

2. seznanitev z različnimi tehnikami in uporabljenimi operativnimi postopki;

3. preučitev pristopov drugih sodelujočih služb in ustanov za ukrepanje ob nesreči.

Člen 26

Kadar je potrebno, se lahko ponudijo dodatne možnosti usposabljanja, da se izpolnijo ugotovljene potrebe po nemotenem in učinkovitem delovanju intervencij civilne zaščite.

Člen 27

1. Komisija zagotavlja skladnost ravni in vsebine usposabljanja.

2. Države udeleženke in Komisija določijo udeležence usposabljanja za vsako usposabljanje.

3. Komisija organizira ustrezen sistem ocenjevanja organiziranih dejavnosti usposabljanja.

POGLAVJE VII

INTERVENCIJE ZNOTRAJ IN ZUNAJ SKUPNOSTI

Člen 28

Opozorilna faza

1. Ob večji nesreči v državah udeleženkah ali ob njeni neposredni nevarnosti, ki povzroča ali bi lahko povzročila čezmejne učinke ali zahtevek za pomoč prek centra za spremljanje in obveščanje iz ene ali več držav, pristojni organ in/ali kontaktna točka države, v kateri se je nesreča zgodila ali obstaja neposredna nevarnost nesreče, nemudoma obvesti center za spremljanje in obveščanje prek vzpostavljenih komunikacijskih kanalov.

2. Če je Komisija obveščena o večji nesreči v tretji državi, ki bi lahko zahtevala pomoč civilne zaščite, center za spremljanje in obveščanje vzpostavi stike s pristojnimi organi države članice, ki predseduje Svetu Evropske unije, in z drugimi ustreznimi službami Komisije ter jih seznani s stanjem.

3. Center za spremljanje in obveščanje zbira bistvene informacije o zgodnjih opozorilih in jih posreduje prek obstoječih komunikacijskih kanalov in omrežij pristojnim organom za civilno zaščito vseh držav udeleženk in/ali njihovim kontaktnim točkam.

4. Država udeleženka, ki jo prizadene večja nesreča, stalno obvešča center za spremljanje in obveščanje o spremembah razmer in tveganjih za nastanek čezmejnih vplivov. Center za spremljanje in obveščanje nato obvešča države udeleženke in ustrezne službe Komisije ter redno posodablja informacije o spremembah razmer.

Člen 29

Prošnja za pomoč

1. Če država članica ali tretja država, ki jo prizadene večja nesreča, potrebuje pomoč v okviru mehanizma Skupnosti, naslovi uradno zaprosilo za pomoč civilne zaščite na center za spremljanje in obveščanje.

2. Ob večji nesreči v tretji državi, ki bi lahko zahtevala pomoč civilne zaščite, lahko Komisija na svojo lastno pobudo obvesti tretjo državo o potencialni pomoči Skupnosti, če je potrebno. Center za spremljanje in obveščanje stalno obvešča državo članico, ki predseduje Svetu Evropske unije, o vsakršnih razvojnih spremembah.

3. Država, ki prosi za pomoč, priskrbi centru za spremljanje in obveščanje vse ustrezne informacije o stanju, zlasti o posebnih potrebah, zaprošeni pomoči in lokaciji.

Če se zaprosi za pomoč v obliki strokovnjakov in/ali intervencijskih ekip in sredstev, država prosilka obvesti center za spremljanje in obveščanje o časovnem okviru in kraju, kamor naj bi prispela pomoč, ter o kontaktni točki na kraju samem, pristojni za ukrepanje ob nesreči.

4. Po koordinaciji med centrom za spremljanje in obveščanje ter državo prosilko pošlje center za spremljanje in obveščanje prošnjo za pomoč državam udeleženkam in po potrebi uporabipodatkovno zbirko z viri ter obvesti ustrezne službe Komisije. Vse spremembe v prvotni prošnji za pomoč države prosilke se nemudoma posredujejo vsem državam udeleženkam.

5. Neposredno po uradni prošnji države udeleženke nemudoma obvestijo center za spremljanje in obveščanje o trenutni zmogljivosti za zagotovitev pomoči z navedbo obsega in pogojev.

6. Center za spremljanje in obveščanje nemudoma zbere podatke iz odstavka 5 in jih pošlje državi prosilki in drugim državam udeleženkam.

7. Država prosilka obvesti center za spremljanje in obveščanje o tem, katere intervencijske skupine in sredstva je izbrala.

8. Center za spremljanje in obveščanje obvesti države udeleženke o izbiri prosilke glede na prošnje za intervencijske ekipe in sredstva. Države udeleženke, ki dajejo pomoč, redno obveščajo center za spremljanje in obveščanje o odpošiljanju intervencijskih ekip in sredstev.

9. Glede na prošnje za odpošiljanje strokovnjakov center za spremljanje in obveščanje:

(a) vzpostavi stik z državami udeleženkami z uporabo "podatkovne zbirke o strokovnjakih", vzpostavljene skladno s členom 17, in se pozanima glede razpoložljivosti strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni, če je potrebno, oditi v treh urah po njihovem imenovanju;

(b) po posvetovanju z državo prosilko izbere strokovnjake, ki so na voljo, in ustrezno obvesti države udeleženke;

(c) nemudoma vzpostavi stike s strokovnjaki in jih odpošlje v skladu s postopkom odpošiljanja iz člena 20(2);

(d) center za spremljanje in obveščanje pripravi na podlagi posodobljenega poročila, ki ga pripravi država prosilka, informativni sestanek s strokovnjaki in vodji intervencijskih ekip, preden jih odpošlje.

10. Ob večji nesreči v tretji državi center za spremljanje in obveščanje tesno sodeluje in se posvetuje z državo članico, ki predseduje Svetu Evropske unije, ter z ustreznimi službami Komisije.

11. Država prosilka sprejme svoje ukrepe za koordinacijo poslane pomoči na nacionalni ali regionalni ravni. Država prosilka olajša prečkanje meje pri intervencijah in zagotovi logistično podporo.

Člen 30

Vodenje intervencij

1. Ob večji nesreči, ki se zgodi znotraj Skupnosti, država prosilka vodi intervencijo pomoči skladno s členom 5(3) in (4) Odločbe 2001/792/ES, Euratom.

2. Ob večji nesreči, ki se zgodi zunaj Skupnosti, ekipe za oceno stanja in koordinacijo izvajajo svoje naloge v skladu s členom 16. Koordinacijo zagotavlja država članica, ki predseduje Svetu Evropske unije, ali njen imenovani zastopnik.

Člen 31

Intervencije v tretjih državah

V tretjih državah se lahko intervencija pomoči Skupnosti vodi kot avtonomni ukrep med prizadeto tretjo državo in centrom za spremljanje in obveščanje ter predstavnikom države članice, ki predseduje Svetu Evropske unije, ali kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi EU ali mednarodna organizacija.

Člen 32

Misije strokovnjakov

1. Odposlani strokovnjaki izvajajo naloge, določene v členu 16. Redno poročajo organom države prosilke in centru za spremljanje in obveščanje.

2. Center za spremljanje in obveščanje obvešča države udeleženke o napredku misije strokovnjakov.

3. Center za spremljanje in obveščanje obvešča o napredku misij strokovnjakov v tretjih državah delegacijo Komisije v zadevni državi in predstavnika države članice, ki predseduje Svetu Evropske unije, pa tudi ustrezne službe Komisije.

4. Država prosilka redno obvešča center za spremljanje in obveščanje o razvoju in poteku dejavnosti na kraju nesreče.

5. Pri intervencijah v tretjih državah vodja koordinacije redno obvešča center za spremljanje in obveščanje o razvoju in poteku dejavnosti na kraju nesreče.

6. Center za spremljanje in obveščanje zbira vse prejete informacije in jih posreduje kontaktnim točkam ter pristojnim organom držav udeleženk.

Člen 33

Končanje intervencije

1. Država prosilka ali katera koli država udeleženka, ki dodeljuje pomoč, obvesti center za spremljanje in obveščanje, odposlane strokovnjake Skupnosti in intervencijske ekipe, kdaj njihova pomoč ni več potrebna ali se ne more več zagotavljati. Učinkovit umik ustrezno organizirajo država prosilka in države udeleženke. O tem obveščajo center za spremljanje in obveščanje.

2. V tretjih državah vodja koordinacije poroča centru za spremljanje in obveščanje, kdaj pomoč ni več potrebna ali se ne more več zagotavljati. Center za spremljanje in obveščanje posreduje te informacije delegaciji Komisije v tej državi in predstavniku države članice, ki predseduje Svetu Evropske unije, pa tudi ustreznim službam Komisije. Center za spremljanje in obveščanje zagotovi učinkovit umik v koordinaciji z državo članico, ki predseduje Svetu Evropske unije, ter državo prosilko.

Člen 34

Poročanje in pridobljene izkušnje

1. Pristojni organi države prosilke in držav udeleženk, pa tudi odposlani strokovnjaki Skupnosti, predložijo centru za spremljanje in obveščanje svoje ugotovitve o vseh vidikih intervencije. Center za spremljanje in obveščanje nato pripravi zbirno poročilo o zagotovljeni pomoči.

2. Center za spremljanje in obveščanje širi pridobljene izkušnje, da se intervencije civilne zaščite ovrednotijo in izboljšajo.

Člen 35

Stroški

1. Če ni drugače dogovorjeno, država prosilka nosi stroške pomoči, ki jo zagotavljajo države udeleženke.

2. Država članica, ki zagotovi pomoč, lahko ob upoštevanju vrste nesreče in obsega škode daje pomoč, ki je v celoti ali delno brezplačna. Ta država se lahko tudi kadarkoli odpove nadomestilu stroškov v celoti ali delno.

3. Če ni drugače dogovorjeno, mora država prosilka med intervencijo poskrbeti za nastanitev in prehrano intervencijskih enot iz držav udeleženk ter na svoje stroške dopolniti njihove izčrpane zaloge. Ne glede na to pa morajo biti intervencijske ekipe na začetku logistično neodvisne in samozadostne za določeno razumno obdobje, kar je odvisno od sredstev, ki jih uporabljajo. O tem obveščajo center za spremljanje in obveščanje.

4. Stroški za pošiljanje strokovnjakov Skupnosti se obračunajo v skladu s členom 20. Te stroške krije Komisija.

Člen 36

Nadomestilo škode

1. Država prosilka se mora odpovedati zahtevi po odškodnini od države udeleženke pri škodi na lastnini ali osebju, kadar je taka škoda posledica intervencije, določene s to odločbo, razen če ni rezultat goljufije ali hujše kršitve.

2. Pri škodi, ki jo zaradi intervencije utrpijo tretje stranke, država prosilka in država udeleženka, ki zagotavlja pomoč, sodelujeta, da se olajša nadomestilo take škode.

Člen 37

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 29. decembra 2003

Za Komisijo

Margot Wallström

Članica Komisije

[1] UL L 297, 15.11.2001, str. 7.

[2] UL L 332, 28.12.2000, str. 1.

[3] UL L 336, 12.12.2002, str. 36.

[4] UL L 203, 3.8.1999, str. 1.

[5] UL L 316, 20.11.2002, str. 4.

[6] UL L 203, 3.8.1999, str. 9.

[7] UL L 316, 20.11.2002, str. 1.

[8] UL C 43, 16.2.2002, str. 1.

[9] UL L 327, 21.12.1999, str. 53.

[10] UL L 101, 11.4.2001, str. 1.

[11] UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------