32001R0070

Uredba Komisije (ES) št. 70/2001

z dne 12. januarja 2001

o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za nekatere skupine horizontalne državne pomoči [1] ter zlasti točk (a)(i) in (b) člena 1(1) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe [2],

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 994/98 v skladu s členom 87 Pogodbe pooblašča Komisijo za izjavo, da je pod nekaterimi pogoji pomoč za majhna in srednje velika podjetja združljiva s skupnim trgom in je ni treba priglasiti v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(2) Uredba (ES) št. 994/98 v skladu s členom 87 Pogodbe pooblašča Komisijo, da razglasi, ali je pomoč, ki je sicer v skladu s karto, ki jo potrdi Komisija za vsako državo članico za odobritev regionalne pomoči, združljiva s skupnim trgom in je ni treba priglasiti v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(3) Komisija je člena 87 in 88 Pogodbe uporabljala za majhna in srednje velika podjetja na območjih s posebnimi davčnimi olajšavami in zunaj njih v številnih odločbah ter je tudi pojasnila svojo politiko, nazadnje v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja [3] in v Smernicah o državni regionalni pomoči [4]. Glede na znatne izkušnje Komisije z uporabo teh členov pri majhnih in srednje velikih podjetjih ter glede na splošna besedila, ki se nanašajo na ta podjetja in regionalno pomoč, ki jih je izdala Komisija na podlagi teh členov, je primerno, da Komisija, upoštevajoč učinkovit nadzor in poenostavitev upravnih postopkov, uporabi pooblastila iz Uredbe (ES) št. 994/98, ne da bi zmanjšala lastne možnosti spremljanja.

(4) Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč za majhna in srednje velika podjetja. Priglasitve bo Komisija ocenila, zlasti glede na merila, določena v tej uredbi. Smernice o državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja se razveljavijo z dnem začetka veljavnosti te uredbe, ker slednja nadomešča njihovo vsebino.

(5) Majhna in srednje velika podjetja imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in veljajo na splošno kot dejavnik socialne trdnosti in gospodarskega zagona. Vendar je lahko njihov razvoj omejen zaradi tržnih pomanjkljivosti. Ta podjetja imajo pogosto težave pri pridobivanju sredstev ali posojil zaradi omejenih jamstev, ki jih lahko ponudijo, in zaradi finančnih trgov, ki niso pripravljeni prevzeti tveganja. Zaradi omejenih virov imajo manjši dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in možnih trgov. Upoštevajoč ta razmišljanja, mora biti namen pomoči, ki je sproščena s to uredbo, olajšanje razvoja gospodarskih dejavnosti majhnih in srednje velikih podjetij pod pogojem, da takšna pomoč ne vpliva negativno na pogoje trgovanja, tako da bi bila v nasprotju s skupnimi interesi.

(6) S to uredbo se izvzame vsaka pomoč, ki izpolnjuje vse ustrezne zahteve, in vsak program pomoči pod pogojem, da vsaka pomoč, ki bi lahko bila odobrena v okviru programa, izpolnjuje ustrezne zahteve te uredbe. Zaradi učinkovitega nadzora in poenostavitve upravnih postopkov, ne da bi Komisija pri tem zmanjšala lastne možnosti spremljanja, se morajo programi pomoči in posamična pomoč, ki je odobrena neodvisno od katerega koli programa pomoči, izrecno sklicevati na to uredbo.

(7) Ta uredba velja brez poseganja v posebna pravila iz uredb in direktiv v zvezi z državno pomočjo v nekaterih panogah, kot trenutno obstajajo za ladjedelništvo, ne uporabljajo pa se za kmetijstvo, ribištvo in akvakulturo.

(8) Da bi se izognili razlikam, ki bi lahko vodile k izkrivljanju konkurenčnosti, da bi olajšali usklajevanje med različnimi ukrepi Skupnosti in držav članic glede majhnih in srednje velikih podjetij ter da bi zboljšali jasnost pri upravnih postopkih in pravno varnost, mora biti za opredelitev "majhnih in srednje velikih podjetij", ki se uporablja v tej uredbi, odločilno Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi majhnih in srednje velikih podjetij [5]. Ta opredelitev se je uporabljala tudi v Smernicah Skupnosti za državno pomoč za majhna in srednje velika podjetja [6].

(9) V skladu z uveljavljeno prakso Komisije ter da bi bila pomoč sorazmerna in omejena na potrebni znesek, naj se prag pomoči izrazi v njeni intenzivnosti glede na razne upravičene stroške in ne v najvišjih zneskih pomoči.

(10) Zaradi ugotavljanja, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom po tej uredbi, je treba upoštevati intenzivnost pomoči in tako znesek pomoči, ki je izražen kot ekvivalent subvencije. Izračun ekvivalenta subvencije, plačljive v več tranšah, in izračun pomoči kot ugodnem posojilu se opravi na podlagi tržnih obrestnih mer, ki veljajo ob odobritvi subvencije. Zaradi enotne, jasne in enostavne uporabe predpisov v zvezi z državno pomočjo se tržne obrestne mere za namene te uredbe štejejo kot referenčne obrestne mere pod pogojem, da je v primeru ugodnega posojila to zavarovano pod običajnimi pogoji in ni obremenjeno z nenavadno visokim tveganjem. Za referenčne obrestne mere veljajo tiste, ki jih periodično določi Komisija na podlagi objektivnih meril ter so objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti in na medmrežju.

(11) Glede na razlike med majhnimi in srednje velikimi podjetji je treba določiti različno najvišjo intenzivnost pomoči za majhna in za srednje velika podjetja.

(12) Glede na dosedanje izkušnje Komisije bi morala biti najvišja intenzivnost pomoči določena na ravni, ki vzpostavlja primerno sorazmerje med zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v podprti panogi in ciljem olajšati razvoj gospodarskih dejavnosti v majhnih in srednje velikih podjetjih.

(13) Določiti je treba nadaljnje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za sprostitev programa pomoči ali posamične pomoči s to uredbo. V skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe takšna pomoč ne sme imeti izključnega namena tekoče in redno zniževati obratovalne stroške, ki bi jih navadno nosil upravičenec, in mora biti sorazmerna z omejitvami, ki jih je treba preseči, da bi zagotovili socialnoekonomske koristi v interesu Skupnosti. Zato je primerno omejiti veljavnost te uredbe na tisto pomoč, ki se odobri za nekatere naložbe v osnovna sredstva in nematerialne naložbe, nekatere storitve za upravičence in nekatere druge dejavnosti. Zaradi čezmerne zmogljivosti Skupnosti v transportnem sektorju, razen tirnih vozil, se pri podjetjih, katerih težišče poslovanja je prevoz, prevozna sredstva in oprema ne štejejo k stroškom naložb, ki so upravičeni do pomoči.

(14) V skladu s to uredbo se pomoč za majhna in srednje velika podjetja sprosti ne glede na lokacijo. Naložbe in ustvarjanje delovnih mest lahko prispevajo h gospodarskemu razvoju območij z omejenimi možnostmi v Skupnosti. Majhna in srednje velika podjetja na takšnih območjih so zapostavljena zaradi strukturnih pomanjkljivosti lokacije in zaradi svoje velikosti. Zato je treba povišati intenzivnost pomoči za ta podjetja na območjih z omejenimi možnostmi.

(15) Da dejavnik naložb v kapital ne bi imel prednosti pred dejavnikom delovne sile, mora obstajati možnost obračunavanja pomoči za naložbe na podlagi stroškov naložb, pa tudi stroškov novih zaposlitev v zvezi z izvajanjem naložbenega projekta.

(16) V skladu z Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije (STO) o subvencijah in izravnalnih ukrepih [7] se s to uredbo ne sprosti izvozna pomoč ali pomoč, ki daje prednost domačim izdelkom pred uvoženimi. Pomoč, ki omogoča sodelovanje na sejmih, raziskave ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu, ponavadi ni izvozna pomoč.

(17) Ker je treba vzpostaviti primerno ravnovesje med čim manjšo možnostjo izkrivljanja konkurence v podprti panogi in cilji te uredbe, se po slednji ne sprosti posamična pomoč, ki presega določen najvišji znesek, ne glede na to, ali je odobrena v okviru programa pomoči, sproščenega s to uredbo.

(18) Za zagotovitev, da je pomoč potrebna in da spodbuja razvoj nekaterih dejavnosti, ta uredba ne sprošča pomoči za dejavnosti, v katerih bi upravičenec sodeloval tudi brez pomoči, zgolj pod tržnimi pogoji.

(19) Ta uredba ne izvzema pomoči, zbranih z drugo državno pomočjo, tudi pomočjo, ki so jo odobrili državni, regionalni in lokalni organi, ali s pomočjo Skupnosti v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če ta zbrana pomoč presega prag, določen v tej uredbi.

(20) Zaradi jasnosti in učinkovitega spremljanja v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98 je treba pripraviti standardno obliko poročila, v katerem države članice predložijo Komisiji kratek povzetek podatkov, kadar je v skladu s to uredbo uveden program pomoči ali odobrena posamična pomoč, neodvisno od programa pomoči, zato da se predloženi podatki objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Iz istih razlogov je primerno določiti pravila o evidenci, ki jo morajo voditi države članice v zvezi s pomočjo, ki se sprosti s to uredbo. Glede letnega poročila, ki ga morajo države članice predložiti Komisiji, je primerno, da ta določi zanj posebne zahteve, vključno s podatki v računalniški obliki glede na široko dostopnost potrebne tehnologije.

(21) Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju in zlasti ker je treba politiko na področju državne pomoči na splošno pogosto na novo pregledati in popravljati, je primerno, da se omeji obdobje veljavnosti te uredbe. Če se slednja po preteku veljavnosti ne podaljša, ostanejo programi pomoči, izvzeti po tej uredbi, izvzeti še za nadaljnjih šest mesecev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1. Ne glede na posebne uredbe Skupnosti ali direktive po Pogodbi ES, ki se uporabljajo za odobritev državne pomoči v nekaterih panogah, in ne glede na to, ali so bolj ali manj omejevalne od te uredbe, se uporablja za pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem v vseh panogah ta uredba.

2. Ta uredba se ne uporablja:

(a) za dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem proizvodov iz Priloge I k Pogodbi;

(b) za pomoč dejavnostim v zvezi z izvozom, tj. pomoč, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, z vzpostavitvijo in delovanjem prodajne mreže in s tekočimi izdatki v zvezi z izvoznimi dejavnostmi;

(c) za pomoč, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a) "pomoč" pomeni vse ukrepe, ki izpolnjujejo merila iz člena 87(1) Pogodbe;

(b) "majhna in srednje velika podjetja" pomenijo podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi I;

(c) "naložbe v materialna sredstva" pomenijo naložbe v osnovna sredstva, ki so povezane z ustanovitvijo novega ali razširitvijo obstoječega podjetja ali pa z dejavnostjo, ki vključuje temeljno spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem podjetju (zlasti z racionalizacijo, povečevanjem raznovrstnosti ali posodobitvijo). K naložbam v osnovna sredstva se prišteva tudi prevzem podjetja, ki je bilo zaprto ali bi se zaprlo, če prevzema ne bi bilo;

(d) "naložbe v nematerialna sredstva" pomenijo naložbe v prenos tehnologije z nakupom patentnih pravic, licenc, tehnološkega znanja in nepatentiranega tehničnega znanja;

(e) "bruto intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov. Če se pomoč ne odobri kot subvencija, temveč v drugačni obliki, je znesek pomoči enak ekvivalentu subvencije. Pomoč, plačljiva v več tranšah, se eskontira na vrednost v trenutku odobritve. Obrestna mera, ki se uporabi pri eskontiranju in za izračun zneska pomoči v primeru ugodnega posojila, je referenčna obrestna mera, uporabna ob odobritvi;

(f) "neto intenzivnost pomoči" pomeni znesek po odbitku davkov, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči;

(g) "število zaposlenih" pomeni število letnih delovnih enot (LDE), tj. število zaposlenih za polni delovni čas v enem letu, pri čemer se honorarno zaposleni in sezonski delavci upoštevajo kot delež LDE.

Člen 3

Pogoji za izjeme

1. Posamična pomoč, odobrena izven programa pomoči, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3) Pogodbe in je oproščena zahteve obvezne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod pogojem, da se izrecno sklicuje na to uredbo in da sta navedena njen naslov in stran objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Programi pomoči, ki izpolnjujejo vse pogoje te uredbe, so združljivi s skupnim trgom po členu 87(3) Pogodbe in oproščeni obvezne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod pogojem:

(a) da katera koli pomoč, ki bi lahko bila odobrena po tem programu, izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe;

(b) da se program izrecno sklicuje na to uredbo ter da sta navedena njen naslov in stran objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3. Pomoč, odobrena v skladu s programi iz odstavka 2, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3) Pogodbe in je oproščena obvezne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod pogojem, da neposredno izpolnjuje vse pogoje te uredbe.

Člen 4

Naložbe

1. Pomoč za naložbe v materialna in nematerialna sredstva znotraj ali zunaj Skupnosti je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3) Pogodbe in je oproščena zahteve obvezne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 6.

2. Najvišja dovoljena bruto intenzivnost pomoči znaša:

(a) 15 % pri majhnih podjetjih;

(b) 7,5 % pri srednje velikih podjetjih.

3. Za naložbe na območjih, ki so upravičena do regionalne pomoči, intenzivnost pomoči ne presega praga regionalne pomoči za naložbe, določene v kartah, ki jih odobri Komisija za vsako državo članico, za več kakor:

(a) 10 odstotnih točk bruto na območjih po členu 87(3)(c), pod pogojem, da skupna neto intenzivnost pomoči ne presega 30 %; ali

(b) 15 odstotnih točk bruto na območjih po členu 87(3)(a), pod pogojem, da skupna neto intenzivnost pomoči ne presega 75 %.

Višji prag za regionalno pomoč se uporablja samo, če bo naložba ostala v regiji prejemnika najmanj pet let in znaša prispevek upravičenca pri financiranju vsaj 25 %.

4. Prag iz odstavkov 2 in 3 se uporablja za intenzivnost pomoči, izračunano kot odstotek stroškov naložbe, za katere se lahko pridobi pomoč, ali kot odstotek plačnih stroškov za nove zaposlitve, ustvarjene z naložbo (pomoč za ustvarjanje delovnih mest), ali kot kombinacija obeh, pri čemer pomoč ne sme presegati najugodnejšega zneska pomoči, ki izhaja iz enega ali drugega izračuna.

5. Če so osnova za izračun pomoči stroški naložb, se pri naložbah v osnovna sredstva kot upravičene za pomoč upoštevajo naložbe v zemljišča, stavbe, stroje in opremo. V transportnem sektorju prevozna sredstva in oprema, razen tirnih vozil, ne spadajo med naložbene stroške, za katere se lahko pridobi pomoč. Sprejemljivi stroški nematerialnih naložb so stroški za pridobitev tehnologije.

6. Če so osnova za izračun pomoči ustvarjena delovna mesta, se znesek pomoči izrazi kot odstotek plačnih stroškov v obdobju dveh let za nova delovna mesta, ustvarjena pod naslednjimi pogoji:

(a) ustvarjanje delovnih mest bo povezano z izvajanjem projekta naložb v materialna in nematerialna sredstva. Delovna mesta morajo biti ustvarjena v treh letih po koncu vlaganja;

(b) naložbeni projekt mora privesti do neto povečanja števila zaposlenih v zadevnem podjetju v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih v preteklih dvanajstih mesecih; in

(c) novoustvarjena delovna mesta se morajo ohraniti vsaj za petletno obdobje.

Člen 5

Svetovanje ter druge storitve in dejavnosti

Pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3) Pogodbe in je oproščena obveznosti priglasitve v skladu s členom 88(3) Pogodbe:

(a) za storitve zunanjih svetovalcev bruto pomoč ne sme presegati 50 % stroškov takšnih storitev. Le-te se ne smejo uporabljati nepretrgano ali periodično, prav tako ne smejo biti povezane z običajnimi obratovalnimi stroški podjetja, denimo za običajne storitve iz davčnega svetovanja, za pravno svetovanje in reklame;

(b) bruto pomoč za udeležbo na sejmih in razstavah ne sme presegati 50 % dodatnih stroškov, ki nastanejo z najemom, postavitvijo in upravljanjem stojnice. Izjema se uporablja samo za prvo udeležbo nekega podjetja na določenem sejmu ali razstavi.

Člen 6

Posamična večja pomoč

Posamična pomoč se v skladu s to uredbo ne izvzame, če je dosežen eden od naslednjih pragov:

(a) skupni primerni stroški celotnega projekta znašajo najmanj 25000000 evrov in

(i) bruto intenzivnost pomoči znaša najmanj 50 % praga iz člena 4(2) na območjih, ki niso upravičena do regionalne pomoči;

(ii) neto intenzivnost pomoči obsega najmanj 50 % praga neto pomoči, določene v karti regionalne pomoči za neko območje, ki je upravičeno do regionalne pomoči; ali

(b) skupni bruto znesek pomoči znaša najmanj 15000000 evrov.

Člen 7

Nujnost pomoči

Pomoč je v skladu s to uredbo izvzeta samo, če je pred začetkom projekta:

- upravičenec vložil prošnjo za pomoč pri pristojnem uradu države članice; ali

- država članica sprejela pravne predpise, ki v skladu z objektivnimi merili uvajajo pravno pravico do pomoči, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku.

Člen 8

Kumulacija

1. Najvišji znesek pomoči, določen v členih 4, 5 in 6, se uporablja ne glede na to, ali se projekt v celoti financira iz državnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.

2. V zvezi z istimi primernimi stroški se pomoč, izvzeta s to uredbo, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali z drugimi sredstvi Skupnosti, če bi bila s tem presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena s to uredbo.

Člen 9

Preglednost in spremljanje

1. Države članice v 20 delovnih dneh po začetku izvajanja programa pomoči ali odobritvi posamične pomoči izven programa, izvzetih na podlagi te uredbe, predložijo Komisiji kratek povzetek podatkov o programu pomoči ali posamični pomoči v skladu z vzorcem iz Priloge II, zato da se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Države članice vodijo natančno evidenco o programih pomoči, izvzetih po tej uredbi, o posamični pomoči, odobreni po teh programih, in o posamični pomoči, izvzeti s to uredbo in odobreni zunaj katerega koli obstoječega programa pomoči. Takšna evidenca vsebuje vse potrebne podatke, da se ugotovi, ali so pogoji za izjemo po tej uredbi izpolnjeni, vključno s podatki, da ima podjetje status MSP. Države članice hranijo evidenco o posamični pomoči 10 let od datuma odobritve in evidenco o programih pomoči 10 let od datuma, ko je bila odobrena zadnja posamična pomoč po programu. Komisija lahko od države članice pisno zahteva, da v 20 delovnih dneh ali daljšem roku, če je tako določeno v zahtevku, predloži vse podatke, za katere Komisija meni, da so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe.

3. Države članice pripravijo poročilo o izvajanju te uredbe ne glede na to, ali se ta nanaša na celotno koledarsko leto ali samo na del leta. Poročilo mora država članica predložiti Komisiji v elektronski obliki, določeni v Prilogi III, najpozneje tri mesece po preteku obdobja, na katero se poročilo nanaša.

Člen 10

Začetek in trajanje veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Velja do 31. decembra 2006.

2. Po preteku obdobja veljavnosti te uredbe ostanejo programi pomoči, izvzeti po tej uredbi, še naprej izvzeti v prilagoditvenem šestmesečnem obdobju.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. januarja 2001

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

[2] UL C 89, 28.3.2000, str. 15.

[3] UL C 213, 23.7.1996, str. 4.

[4] UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

[5] UL L 107, 30.4.1996, str. 4.

[6] Glej opombo 3.

[7] UL C 336, 23.12.1994, str. 156.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Opredelitev majhnih in srednje velikih podjetij

(Izvleček iz Priporočila Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996, str. 4))

"Člen 1

1. Majhna in srednje velika podjetja, v nadaljnjem besedilu "MSP", so opredeljena kot podjetja, ki:

- imajo manj kakor 250 zaposlenih in

- imajo bodisi

- letni promet, ki ne presega 40 milijonov evrov, bodisi

- letno bilančno vsoto, ki ne presega 27 milijonov evrov,

- izpolnjujejo merilo neodvisnosti po opredelitvi iz odstavka 3.

2. Kadar je treba razlikovati med majhnimi in srednje velikimi podjetji, se "majhno podjetje" opredeljuje kot tisto, ki:

- ima manj kakor 50 zaposlenih in

- ima bodisi

- letni promet, ki ne presega 7 milijonov evrov, bodisi

- letno bilančno vsoto, ki ne presega 5 milijonov evrov,

- izpolnjuje merilo neodvisnosti po opredelitvi iz odstavka 3.

3. Neodvisna podjetja so tista, pri katerih 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ni v lasti enega samega podjetja ali v skupni lasti več podjetij, ki ne izpolnjujejo opredelitve MSP oziroma majhnega podjetja. Ta prag se lahko preseže v dveh primerih:

- če je podjetje v lasti javnih investicijskih družb, podjetij, ki so ustanovljena z naložbenim kapitalom, in institucionalnih investitorjev ter pod pogojem, da ti nimajo niti posameznega niti skupnega nadzora nad podjetjem,

- če zaradi razpršenosti kapitala ni mogoče ugotoviti lastništva in če podjetje razglasi legitimno domnevo, da 25 % ali več kapitala oziroma glasovalnih pravic ni v lasti enega samega podjetja ali v skupni lasti več podjetij, ki ne izpolnjujejo definicije MSP oziroma majhnega podjetja.

4. Pri izračunu praga iz odstavkov 1 in 2 je zato treba sešteti zneske za upravičeno podjetje in za vsa podjetja, v katerih ima neposredno ali posredno v lasti 25 % ali več kapitala oziroma glasovalnih pravic.

5. Kjer je treba razlikovati mikropodjetja od drugih MSP, so mikropodjetja tista, ki imajo manj kakor 10 zaposlenih.

6. Če podjetje na ključni dan bilance preseže ali pade pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti, izgubi ali pridobi status "MSP", "srednje velikega podjetja", "majhnega podjetja" ali "mikropodjetja" samo, če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih.

7. Število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), tj. številu redno zaposlenih delojemalcev v enem letu, pri čemer se honorarno zaposleni in sezonski delojemalci upoštevajo kot delež LDE. Osnova za obračun je zadnje potrjeno obračunsko obdobje.

8. Vrednosti glede prometa in bilančne vsote se prav tako nanašajo na zadnje potrjeno 12-mesečno obračunsko obdobje. Pri novoustanovljenih podjetjih, katerih računovodski izkazi še niso bili potrjeni, se vrednosti ocenijo med finančnim letom."

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Oblika povzetka podatkov, ki ga je treba predložiti, kadar se izvaja program pomoči, izvzet s to uredbo, ali kadar se zunaj programa odobri posamična pomoč, izvzeta s to uredbo

Povzetek podatkov o državni pomoči, odobreni v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 70/2001 |

Podatki, ki jih je treba vpisati | Opombe |

Država članica | |

Regija | Navedite ime regije, če pomoč odobri nepooblaščeni organ. |

Naslov programa pomoči ali ime podjetja, ki prejema posamično pomoč | Navedite ime programa pomoči oziroma v primeru posamične pomoči ime upravičenca. V drugem primeru naknadno letno poročilo ni potrebno! |

Pravna podlaga | Navedite natančno pravno podlago države za program pomoči ali za posamično pomoč. |

Načrtovani letni izdatki po programu ali skupni znesek posamične pomoči, odobrene podjetju | Zneski se navedejo v evrih ali, če je treba, v državni valuti. Pri programu pomoči: navedite skupni letni znesek sredstev proračuna ali ocenjeni izpad davka na leto za vse elemente pomoči, vključene v programu. Pri posamični pomoči: navedite skupni znesek pomoči/izpada davka. Če je treba, navedite tudi, koliko let se bo pomoč izplačevala v tranšah ali koliko let bodo davki izpadali. Za jamstva v obeh primerih navedite (najvišji) znesek zajamčenih posojil. |

Največja intenzivnost pomoči | Navedite največjo intenzivnost pomoči ali najvišji znesek pomoči na postavko, ki ustreza pogojem. |

Datum začetka izvajanja | Navedite datum, od katerega se lahko odobri pomoč po programu ali ko se odobri posamična pomoč. |

Trajanje programa ali odobritev posamične pomoči | Navedite datum (leto in mesec), do katerega se lahko odobri pomoč po programu ali pri posamični pomoči, in če je treba, pričakovani datum (leto in mesec) zadnje tranše za plačilo. |

Cilj pomoči | Razumljivo je, da je glavni cilj pomoč MSP. To okence daje tudi možnost, da navedete nadaljnje (sekundarne) cilje (npr. samo majhna podjetja ali MSP; pomoč za naložbe/svetovanje). |

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Oblika poročila, ki se periodično predloži Komisiji

Standardna oblika letnega poročila o programih pomoči, ki je izvzeta po uredbi o skupinski oprostitvi, sprejeti v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98

Poročila, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji v skladu z uredbo o skupinski oprostitvi, sprejeto na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98, morajo biti predložena v spodaj prikazani standardni obliki.

Poročila morajo biti predložena tudi v elektronski obliki.

Potrebni podatki za vse programe pomoči, izvzete po uredbi o skupinski oprostitvi, sprejeti v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98

1. Ime programa pomoči

2. Uporabljena uredba Komisije o oprostitvi

3. Izdatki

Za vsak element programa pomoči ali posamično pomoč je treba navesti ločene podatke (npr. subvencija, ugodno posojilo itd.). Zneski morajo biti navedeni v evrih ali po potrebi v državni valuti. Pri davčnih izdatkih je treba navesti letni izpad davkov. Če natančni zneski niso na voljo, se lahko izpadi davka ocenijo.

Podatki o izdatkih morajo biti predloženi na naslednji podlagi:

Za pregledano leto navedite ločeno vsak element programa pomoči (npr. subvencija, ugodno posojilo, jamstvo itd.):

3.1 rezervirana sredstva, (ocenjeni) izpadi davkov ali drugi izpadi prihodkov, podatki o jamstvih npr. za nove podprte projekte. Pri programih jamstev je treba navesti celotni znesek na novo izdanih jamstev;

3.2 dejanska plačila, (ocenjeni) izpadi davkov ali drugi izpadi prihodkov, podatki o jamstvih npr. za nove in tekoče projekte. Pri programih jamstev je treba navesti naslednje podatke: celotni znesek jamstev, premijski dohodki, prihodki iz poteklih jamstev, izplačane odškodnine, tekoči poslovni rezultat programa za pregledano leto;

3.3 število na novo podprtih projektov;

3.4 ocenjeno število s projektom na novo ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest (če je ustrezno);

3.5 ocenjeni skupni obseg naložb, podprtih z novimi projekti;

3.6 regionalna razčlenitev zneskov iz točke 3.1 po regijah, opredeljenih na NUTS-ravni 2 [1] ali nižje, ali po regijah iz člena 87(3)(a), po regijah iz člena 87(3)(c) in po regijah, ki nimajo posebnih davčnih olajšav;

3.7 panožna razčlenitev zneskov iz točke 3.1 po panogah upravičencev (če gre za več panog, navedite delež vsake):

Rudarstvo

Predelovalna industrija

Od tega:

jeklo

ladjedelništvo

sintetična vlakna

motorna vozila

druga predelovalna industrija (prosimo, navedite katera)

Storitve

Od tega:

transportne storitve

finančne storitve

druge storitve (prosimo, navedite katere)

Druge panoge (prosimo, navedite katere)

4. Drugi podatki in opombe

[1] NUTS je evropska klasifikacija regij.

--------------------------------------------------