EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32015R1185

Uredba Komisije (EU) 2015/1185 z dne 24. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo (Besedilo velja za EGP)

UL L 193, 21.7.2015, str. 1–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 09/01/2017

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/1185/oj

21.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/1


UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1185

z dne 24. aprila 2015

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom iz člena 18 Direktive 2009/125/ES,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2009/125/ES zahteva, da Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)

Člen 16(2) Direktive 2009/125/ES določa, da bi morala Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in meril iz člena 15(2) ter po posvetovanju s Posvetovalnim forumom, kot je ustrezno, sprejeti izvedbene ukrepe za izdelke, ki ponujajo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot so lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, da bi analizirala tehnične, okoljske in ekonomske vidike lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo, ki se običajno uporabljajo za ogrevanje v stanovanjskih in poslovnih stavbah. Študija je bila opravljena skupaj z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz Unije in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4)

Okoljski vidiki lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo, ki so v tej uredbi opredeljeni kot pomembni, so poraba električne energije ter emisije trdnih delcev (prah), plinastih organskih spojin, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov v času uporabe.

(5)

Pripravljalna študija kaže, da dodatne zahteve v zvezi z drugimi parametri okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES v primeru lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo niso potrebne.

(6)

Področje uporabe te uredbe bi moralo vključevati lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, zasnovane za uporabo s trdnimi gorivi (biomasa ali fosilna goriva). V področje uporabe te uredbe sodijo tudi lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo, ki omogočajo posredno ogrevanje preko tekočine. Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo, ki uporabljajo nelesno biomaso, imajo posebne tehnične lastnosti in bi morali biti zato izvzeti iz te uredbe.

(7)

Letna poraba energije, povezana z lokalnimi grelniki prostorov na trdno gorivo, je bila leta 2010 v Uniji ocenjena na 627 PJ (15,0 Mtoe), kar ustreza 9,5 Mt emisij ogljikovega dioksida (CO2). Če ne bodo sprejeti določeni ukrepi, bo letna poraba energije, povezana z lokalnimi grelniki prostorov na trdno gorivo, leta 2030 predvidoma znašala 812 PJ (19,4 Mtoe), kar ustreza 8,8 Mt emisij CO2.

(8)

Poraba energije lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo se lahko zmanjša z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov.

(9)

Letne emisije trdnih delcev (PM), plinastih organskih spojin (OGC) in ogljikovega monoksida (CO) so bile v letu 2010 ocenjene na 142 kt/leto, 119 kt/leto oziroma 1 658 kt/leto. Zaradi posebnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice, in tehnološkega razvoja se pričakuje, da bodo v letu 2030 te emisije znašale 94 kt/leto, 49 kt/leto oziroma 1 433 kt/leto. Ob odsotnosti posebnih ukrepov bodo letne emisije dušikovih oksidov (NOx) po pričakovanjih narasle, saj bodo nove zasnove lokalnih grelnikov prostorov temeljile na višjih temperaturah zgorevanja.

(10)

Emisije lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo bi se lahko dodatno zmanjšale z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov.

(11)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1186 (2) naj bi do leta 2030 predvidoma zagotovile letni prihranek energije v višini 41 PJ (0,9 Mtoe), kar ustreza 0,4 Mt emisij CO2.

(12)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe v zvezi z emisijami iz lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo bodo do leta 2030 zmanjšale emisije trdnih delcev (PM), plinastih organskih spojin (OGC) in ogljikovega monoksida (CO) za 27 kt/leto, 5 kt/leto oziroma 399 kt/leto.

(13)

Ta uredba zajema izdelke z različnimi tehničnimi lastnostmi. Če bi zanje veljale enake zahteve glede učinkovitosti, bi bile določene tehnologije izločene s trga, kar bi negativno vplivalo na potrošnike. Zato zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede na potencial vsake tehnologije ustvarjajo enake pogoje na trgu.

(14)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo je treba uskladiti na podlagi zahtev glede porabe energije, emisij trdnih delcev, plinastih organskih spojin, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo po vsej Uniji, da bi notranji trg bolje deloval in da bi izboljšali okoljsko učinkovitost teh izdelkov.

(15)

Med dejanskim obratovanjem se energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo v primerjavi z energijsko učinkovitostjo med preskusom zmanjšuje. Da bi se sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov približala izkoristku energije, bi bilo treba proizvajalce spodbuditi k uporabi naprav za uravnavanje temperature. Za ta namen se razlika med obema vrednostma odrazi v splošnem odbitku. Ta odbitek se lahko izravna s številnimi rešitvami za uravnavanje temperature.

(16)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne smejo vplivati na uporabnost ali dostopnost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z vidika končnega uporabnika in tudi ne smejo negativno vplivati na zdravje, varnost ali okolje.

(17)

Proizvajalci morajo imeti na voljo dovolj časa za uvedbo zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da preoblikujejo svoje izdelke, ki so predmet te uredbe. Časovno načrtovanje bi moralo upoštevati vse vplive na stroške proizvajalcev, zlasti majhnih in srednjih podjetij, ter obenem zagotavljati pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

(18)

Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo so zajeti v harmonizirane standarde, ki se uporabljajo na podlagi člena 7 Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Zaradi pravne varnosti in poenostavitve je primerno, da se ustrezni harmonizirani standardi revidirajo, da bodo odražali zahteve za okoljsko primerno zasnovo, vzpostavljene s to uredbo.

(19)

Parametre za izdelke bi bilo treba izmeriti in izračunati na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih in računskih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane merilne metode, vključno s harmoniziranimi standardi, če so na voljo, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo na zahtevo Komisije v skladu s postopki iz Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(20)

V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES ta uredba določa veljavne postopke ocenjevanja skladnosti.

(21)

Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES navesti podatke, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(22)

Za nadaljnjo omejitev okoljskega vpliva lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo bi morali proizvajalci zagotoviti informacije o razstavljanju, recikliranju in odstranitvi.

(23)

Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirne ciljne vrednosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do podatkov o okoljski učinkovitosti lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo v njihovem življenjskem ciklu.

(24)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje v promet in obratovanje lokalnih grelnikih prostorov na trdno gorivo z nazivno izhodno toplotno močjo enako ali nižjo od 50 kW.

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki se uporabljajo izključno za sežiganje nelesne biomase;

(b)

lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki so primerni izključno za zunanjo uporabo;

(c)

lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, pri katerih neposredna izhodna toplotna moč predstavlja manj kot 6 % skupne neposredne in posredne izhodne toplotne moči pri nazivni izhodni toplotni moči;

(d)

lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki niso tovarniško sestavljeni ali niso na voljo kot montažni elementi ali deli enega samega proizvajalca, ki se sestavijo na kraju samem;

(e)

izdelke za toplozračno ogrevanje;

(f)

peči za savne.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz člena 2 Direktive 2009/125/ES se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo“ pomeni napravo za ogrevanje prostorov, ki oddaja toploto z neposrednim prenosom toplote ali neposrednim prenosom toplote v kombinaciji s prenosom toplote preko tekočine z namenom, da se v zaprtih prostorih, kjer se izdelek nahaja, doseže in ohranja določena stopnja toplotnega udobja ljudi, pri čemer izdelek, če je mogoče, s toploto oskrbuje tudi druge prostore in je opremljen z enim ali več generatorji toplote, ki trdna goriva neposredno pretvarjajo v toploto;

2.

„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, pri katerem imajo kurišče in zgorevalni plini neposreden stik s prostorom, v katerem je izdelek nameščen, in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

3.

„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, pri katerem so lahko kurišče in zgorevalni plini brez neposrednega stika prostorom, v katerem je izdelek nameščen, in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

4.

„štedilnik“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, ki v enem ohišju združuje funkcijo lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo in kuhalne plošče ali pečice ali obeh ter se uporablja za pripravo hrane in ki je zatesnjen na odprtino dimnika ali kamina oziroma pri katerem je potreben dimni kanal za odvajanje produktov zgorevanja;

5.

„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo brez priključka na dimnik“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, ki produkte zgorevanja oddaja v prostor, kjer se izdelek nahaja;

6.

„lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, odprt proti dimniku“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, predviden za namestitev pod dimnik ali v kamin, ne da bi bilo treba odprtino med izdelkom in dimnikom ali kaminom zatesniti, kar produktom zgorevanja omogoča prosto prehajanje iz kurišča v dimnik ali dimni kanal;

7.

„peč za savno“ pomeni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, ki je nameščen v suho ali parno savno ali v podobna okolja, ali pa je deklariran za uporabo v njih;

8.

„izdelek za toplozračno ogrevanje“ pomeni izdelek, ki dovaja toploto samo v sistem ogrevanja s toplim zrakom, pri čemer se lahko uporabijo cevi za zrak, in je zasnovan za uporabo, ko je pritrjen ali pričvrščen na določeno mesto ali montiran na steno, ter ki dovaja zrak s pomočjo naprave za premikanje zraka, s čimer se v zaprtih prostorih, kjer se izdelek nahaja, doseže in ohranja določena stopnja toplotnega udobja ljudi;

9.

„trdno gorivo“ pomeni gorivo, ki je pri običajnih sobnih temperaturah v trdnem stanju, vključno s trdno biomaso in trdnimi fosilnimi gorivi;

10.

„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih sektorjev, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;

11.

„lesna biomasa“ pomeni biomaso, ki izvira iz dreves, grmov in grmičevja, vključno s poleni, lesnimi sekanci, stisnjenim lesom v obliki peletov, stisnjenim lesom v obliki briketov in žagovino;

12.

„nelesna biomasa“ pomeni biomaso, razen lesne biomase, med drugim vključno s slamo, miskantom, trstjem, semeni, zrnjem, olivnimi koščicami, olivnimi pogačami in orehovimi lupinami;

13.

„fosilno trdno gorivo“ pomeni trdno gorivo, razen biomase, vključno z antracitom in suhim energetskim premogom, koksom iz črnega premoga, nizkotemperaturnim koksom, bitumenskim premogom, lignitom, mešanico fosilnih goriv ali mešanico biomase in fosilnih goriv; za namene te uredbe vključuje tudi šoto;

14.

„osnovno gorivo“ pomeni posamezno vrsto goriva, ki se v skladu z navodili dobavitelja prednostno uporablja za lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo;

15.

„drugo primerno gorivo“ pomeni gorivo, razen osnovnega goriva, ki se lahko uporablja za lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo v skladu z navodili proizvajalca in vključuje katero koli gorivo, navedeno v priročniku z navodili za monterje in končne uporabnike, na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev in dobaviteljev ter v tehničnem ali promocijskem gradivu in oglasih;

16.

„neposredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka v kW, ki se proizvede s sevanjem ali konvekcijo toplote, sproščene iz samega izdelka v zrak, razen izhodne toplotne moči izdelka, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote;

17.

„posredna izhodna toplotna moč“ pomeni izhodno toplotno moč izdelka v kW, ki se sprošča v tekočino za prenos toplote z istim postopkom proizvajanja toplote, ki zagotavlja neposredno izhodno toplotno moč izdelka;

18.

„funkcija posrednega ogrevanja“ pomeni, da je izdelek zmožen del skupne izhodne toplotne moči prenesti na tekočino za prenos toplote, namenjene za ogrevanje prostorov ali proizvodnjo tople sanitarne vode;

19.

„nazivna izhodna toplotna moč“ (Pnom ) pomeni izhodno toplotno moč lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo v kW, kot jo navede proizvajalec, ki vključuje neposredno in posredno izhodno toplotno moč (kadar je ustrezno), ko grelnik deluje pri nastavitvi na najvišjo izhodno toplotno moč, ki se lahko ohranja v daljšem obdobju;

20.

„minimalna izhodna toplotna moč“ (Pmin ) pomeni izhodno toplotno moč lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo v kW, kot jo navede proizvajalec, ki vključuje neposredno in posredno izhodno toplotno moč (kadar je ustrezno), ko grelnik deluje pri nastavitvi na najnižjo izhodno toplotno moč;

21.

„namenjen za zunanjo uporabo“ pomeni, da je izdelek primeren za varno uporabo zunaj zaprtih prostorov, vključno z možno zunanjo uporabo;

22.

„trdni delci“ pomeni delce različnih oblik, sestave in gostote, razpršene v plinski fazi dimnega plina;

23.

„enakovreden model“ pomeni model, ki se daje v promet z enakimi tehničnimi parametri iz tabele 1 točke 3 v Prilogi II kot drug model, ki ga daje v promet isti proizvajalec.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za priloge od II do V.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni razpored

1.   Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo so določene v Prilogi II.

2.   Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo morajo od 1. januarja 2022 izpolnjevati zahteve iz Priloge II.

3.   Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z metodami iz Priloge III.

Člen 4

Ocena skladnosti

1.   Postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8(2) Direktive 2009/125/ES je notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

2.   Za ocenjevanje skladnosti v skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES tehnična dokumentacija vključuje podatke iz točke 3 Priloge II k tej uredbi.

3.   Kadar so bile informacije v tehnični dokumentaciji za določen model pridobljene z izračunom na podlagi zasnove ali z ekstrapolacijo iz drugih modelov ali z obojim, tehnična dokumentacija vključuje podatke o takih izračunih ali ekstrapolacijah ali obojem in preskusih, ki so jih proizvajalci opravili za preverjanje natančnosti opravljenih izračunov. V takih primerih tehnična dokumentacija vsebuje tudi seznam modelov, ki so bili podlaga za ekstrapolacijo, in vseh drugih modelov, pri katerih so bili podatki v tehnični dokumentaciji pridobljeni na enaki podlagi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Države članice pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 6

Okvirne ciljne vrednosti

Okvirne ciljne vrednosti za najučinkovitejše lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, dostopne na trgu ob začetku veljavnosti te uredbe, so določene v Prilogi V.

Člen 7

Pregled

1.   Komisija to uredbo pregleda z vidika tehnološkega napredka, rezultate tega pregleda pa najpozneje do 1. januarja 2024 predstavi Posvetovalnemu forumu. Pri pregledu se oceni zlasti:

ali je treba določiti strožje zahteve za okoljsko primerno zasnovo glede energijske učinkovitosti ter emisij trdnih delcev (PM), plinastih organskih spojin (OGC), ogljikovega monoksida (CO) in dušikovih oksidov (NOx);

ali je treba spremeniti dovoljena odstopanja pri preverjanjih.

2.   Komisija pregleda, ali je za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo ustrezno vpeljati certificiranje, ki ga opravi tretja stran, rezultate tega pregleda pa najpozneje do 22. avgusta 2018 predstavi Posvetovalnemu forumu.

Člen 8

Prehodne določbe

Države članice lahko do 1. januarja 2022 dovolijo dajanje v promet ali uporabo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo, ki so v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami glede sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov in emisij trdnih delcev, plinastih organskih spojin, ogljikovega monoksida ter dušikovih oksidov.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. aprila 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1186 z dne 24. aprila 2015 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem lokalnih grelnikov prostorov z energijskimi nalepkami (glej stran 20 tega Uradnega lista).

(3)  Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).

(4)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).


PRILOGA I

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za Priloge od II do V

Za Priloge od II do V se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov“ (ηs) pomeni razmerje v % med potrebo po ogrevanju prostorov, ki jo pokriva lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo, in letno porabo energije, ki je potrebna za pokrivanje te potrebe;

2.

„pretvorbeni količnik“ (CC) pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); vrednost pretvorbenega količnika CC = 2,5;

3.

„emisije trdnih delcev“ pomeni emisije trdnih delcev pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3 suhega dimnega plina, izračunane pri 273 K in 1 013 mbar pri 13 % O2, ali tehtane povprečne emisije trdnih delcev pri do štirih hitrostih gorenja, izražene v g/kg suhe snovi;

4.

„emisije ogljikovega monoksida“ pomeni emisije ogljikovega monoksida pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3 dimnega plina, izračunane pri 273 K in 1 013 mbar pri 13 % O2;

5.

„emisije plinastih organskih spojin“ pomeni emisije plinastih organskih spojin pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mgC/m3 dimnega plina, izračunane pri 273 K in 1 013 mbar pri 13 % O2;

6.

„emisije dušikovih oksidov“ pomeni emisije dušikovih oksidov pri nazivni izhodni toplotni moči, izražene v mg/m3 dimnega plina, izražene kot NO2, izračunane pri 273 K in 1 013 mbar pri 13 % O2;

7.

„spodnja kurilna vrednost“ (NCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva z ustrezno vsebnostjo vlage v gorivu, ko popolnoma zgori s kisikom in produkti zgorevanja ne dosežejo ponovno temperature okolice;

8.

„izkoristek pri nazivni ali minimalni izhodni toplotni moči“ (ηth,nom oziroma ηth,min) pomeni razmerje v % med koristno izhodno toplotno močjo in skupno dovedeno energijo v NCV za lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo;

9.

„zahtevana električna moč pri nazivni izhodni toplotni moči“ (elmax) pomeni električno moč, ki jo lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo zahteva za zagotavljanje nazivne izhodne toplotne moči. Zahtevana električna moč je izražena v kW in se določi brez upoštevanja porabe energije črpalke, če je z izdelkom mogoče posredno ogrevanje in je črpalka vgrajena;

10.

„zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči“ (elmin) pomeni električno moč, ki jo lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo zahteva za zagotavljanje minimalne izhodne toplotne moči. Zahtevana električna moč je izražena v kW in se določi brez upoštevanja porabe energije črpalke, če je z izdelkom mogoče posredno ogrevanje in je črpalka vgrajena;

11.

„zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti“ (elsb) pomeni električno moč v kW, ki jo izdelek zahteva v stanju pripravljenosti;

12.

„zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen“ (Ppilot) pomeni, na podlagi porabe trdnega goriva izdelka, moč v kW, potrebno za zagotavljanje plamena, ki služi kot vir vžiga močnejšega procesa zgorevanja, potrebnega za nazivno izhodno toplotno moč ali izhodno toplotno moč pri delni obremenitvi, ko je prižgan dlje kot 5 minut, preden se vključi glavni gorilnik;

13.

„enostopenjsko uravnavanje izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da izdelek svoje izhodne toplotne moči ne more samodejno uravnavati in ne prejema nobenih podatkov o sobni temperaturi, na podlagi katerih bi samodejno uravnaval izhodno toplotno moč;

14.

„dve ali več ročno nastavljivih stopenj, brez uravnavanja temperature v prostoru“ pomeni, da se lahko izhodna toplotna moč izdelka ročno uravnava z najmanj dvema stopnjama izhodne toplotne moči in da izdelek ni opremljen z napravo, ki izhodno toplotno moč samodejno uravnava glede na želeno temperaturo prostora;

15.

„z uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom“ pomeni, da je izdelek opremljen z neelektronsko napravo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

16.

„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov;

17.

„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov, ter omogoča nastavitev časovne razporeditve in temperature v 24-urnem intervalu časovnika;

18.

„z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom“ pomeni, da je izdelek opremljen z elektronsko napravo, vgrajeno ali zunanjo, ki izdelku omogoča, da določeno obdobje samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč glede na določeno zahtevano raven udobja ogrevanja notranjih prostorov, ter omogoča nastavitev časovne razporeditve in temperature za ves teden. V 7-dnevnem obdobju morajo nastavitve omogočati dnevno spreminjanje;

19.

„uravnavanje temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki samodejno zniža nastavljeno temperaturo v prostoru, ko v njem ni zaznana nobena oseba;

20.

„uravnavanje temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna“ pomeni, da je izdelek opremljen z vgrajeno ali zunanjo elektronsko napravo, ki zniža izhodno toplotno moč, če je odprto okno ali vrata. Kadar se za zaznavanje odprtega okna ali vrat uporablja senzor, se ga lahko vgradi z izdelkom, zunaj izdelka, v stavbo, ali pa se uporabi kombinacija teh možnosti;

21.

„z možnostjo uravnavanja na daljavo“ pomeni funkcijo, ki omogoča oddaljeno interakcijo z izdelkom izven stavbe, v kateri je vgrajen;

22.

„enostopenjsko“ pomeni, da izdelek ne more samodejno prilagajati svoje izhodne toplotne moči;

23.

„dvostopenjsko“ pomeni, da lahko izdelek samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč z dvema različnima stopnjama glede na dejansko temperaturo zraka v prostoru in želeno temperaturo zraka v prostoru, ki jo uravnava s senzorji temperature in vmesnikom, ki ni nujno vgrajen v sam izdelek;

24.

„modularno“ pomeni, da lahko izdelek samodejno uravnava svojo izhodno toplotno moč z vsaj tremi različnimi stopnjami glede na dejansko in želeno temperaturo zraka v prostoru, ki jo uravnava s senzorji temperature in vmesnikom, ki ni nujno vgrajen v sam izdelek;

25.

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem je izdelek priključen na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikazom informacij ali statusa;

26.

„drugo fosilno gorivo“ pomeni fosilno gorivo razen antracita in suhega energetskega premoga, koksa iz črnega premoga, nizkotemperaturnega koksa, bitumenskega premoga, lignita, šote ali briketov iz mešanice fosilnih goriv;

27.

„druga lesna biomasa“ pomeni lesno biomaso razen polen z vsebnostjo vlage največ 25 %, goriva v obliki briketov z vsebnostjo vlage pod 14 % ali stisnjenega lesa z vsebnostjo vlage pod 12 %;

28.

„identifikacijska oznaka modela“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen model lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo razlikuje od drugih modelov iste blagovne znamke ali proizvajalčevega imena;

29.

„vsebnost vlage“ pomeni maso vode v gorivu v razmerju do celotne mase goriva, ki se uporablja pri lokalnem grelniku prostorov na trdno gorivo.


(1)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).


PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1.   Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo od 1. januarja 2022 izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)

sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem pri ogrevanju prostorov ni manjša od 30 %;

(ii)

sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, pri ogrevanju prostorov ni manjša od 65 %;

(iii)

sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov pri ogrevanju prostorov ni manjša od 79 %;

(iv)

sezonska energijska učinkovitost štedilnikov pri ogrevanju prostorov ni manjša od 65 %.

2.   Posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo za emisije

(a)

Od 1. januarja 2022 emisije trdnih delcev (PM) iz lokalnih grelnikov prostorov na trdna goriva ne presegajo naslednjih vrednosti:

(i)

emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem ne presegajo 50 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III, ali 6 g/kg (suha snov) pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III;

(ii)

emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov ne presegajo 40 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III, ali 5 g/kg (suha snov) pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III, ali 2,4 g/kg (suha snov) za biomaso ali 5,0 g/kg (suha snov) za trdno fosilno gorivo pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(3) Priloge III;

(iii)

emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov ne presegajo 20 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III ali 2,5 g/kg (suha snov) pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III, ali 1,2 g/kg (suha snov) pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(3) Priloge III.

(b)

Od 1. januarja 2022 emisije plinastih organskih spojin (OGC) iz lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo ne presegajo naslednjih vrednosti:

(i)

emisije OGC lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov ne presegajo 120 mgC/m3 pri 13 % O2;

(ii)

emisije OGC lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov ne presegajo 60 mgC/m3 pri 13 % O2.

(c)

Od 1. januarja 2022 emisije ogljikovega monoksida (CO) iz lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo ne presegajo naslednjih vrednosti:

(i)

emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem ne presegajo 2 000 mg/m3 pri 13 % O2;

(ii)

emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov ne presegajo 1 500 mg/m3 pri 13 % O2;

(iii)

emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov ne presegajo 300 mg/m3 pri 13 % O2.

(d)

Od 1. januarja 2022 emisije dušikovih oksidov (NOx) iz lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo ne presegajo naslednjih vrednosti:

(i)

emisije NOx lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem in štedilnikov na biomaso ne presegajo 200 mg/m3, izraženih kot NO2, pri 13 % O2;

(ii)

emisije NOx lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem in štedilnikov na trdno fosilno gorivo ne presegajo 300 mg/m3, izraženih kot NO2, pri 13 % O2.

3.   Zahteve glede informacij o izdelku

(a)

Od 1. januarja 2022 se o lokalnih grelnikih prostorov na trdna goriva zagotovijo naslednje informacije:

(i)

priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike ter prosto dostopne spletne strani proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov, ki vsebujejo naslednje elemente:

1.

tehnične informacije iz tabele 1, s tehničnimi parametri, izmerjenimi in izračunanimi v skladu s Prilogo III, in pomembne podatke iz navedene tabele;

2.

morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, nameščanju ali vzdrževanju lokalnega grelnika prostorov na trdno gorivo;

3.

ustrezne informacije za razstavljanje, recikliranje in/ali odstranitev po koncu življenjske dobe;

(ii)

tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4, ki vsebuje naslednje elemente:

1.

elemente iz točke (a);

2.

seznam enakovrednih modelov, če je ustrezno;

3.

če je osnovno gorivo ali drugo primerno gorivo druga lesna biomasa, nelesna biomasa, drugo fosilno gorivo ali druga mešanica biomase in fosilnega goriva, kot je navedeno v tabeli 1, opis goriva, ki omogoča njegovo nedvoumno opredelitev, in tehnični standard ali specifikacijo goriva, vključno z izmerjeno vsebnostjo vlage in pepela, v primeru drugih fosilnih goriv pa tudi izmerjeno vsebnost hlapnih snovi.

(b)

Od 1. januarja 2022 se o lokalnih grelnikih prostorov na trdna goriva zagotovijo naslednje informacije:

(i)

samo za grelnik prostorov na trdno gorivo brez priključka na dimnik in grelnik prostorov na trdno gorivo, odprt proti dimniku: priročnik z navodili za končne uporabnike, prosto dostopne spletne strani proizvajalcev in embalaža izdelka z naslednjim stavkom, ki mora biti jasno viden in berljiv ter zapisan v jeziku, ki je končnim uporabnikom v državi članici, kjer se izdelek trži, lahko razumljiv: „Ta izdelek ni primeren za primarno ogrevanje.“:

1.

v priročniku z navodili za končne uporabnike je ta stavek izpisan na naslovni strani priročnika;

2.

na prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev je ta stavek prikazan skupaj z drugimi značilnostmi izdelka;

3.

stavek je prikazan na dobro vidnem mestu na embalaži, kadar je ta pred nakupom prikazana končnim uporabnikom.

Tabela 1

Zahteve glede informacij za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo

Identifikacijska oznaka modela(-ov):

Posredno ogrevanje: [da/ne]

Neposredna izhodna toplotna moč: … (kW)

Posredna izhodna toplotna moč: … (kW)

Gorivo

Osnovno gorivo (samo eno):

Druga primerna goriva:

η s [x %]:

Emisije pri ogrevanju prostorov pri nazivni izhodni toplotni moči (1)

Emisije pri ogrevanju prostorov pri minimalni izhodni toplotni moči (1)  (2)

PM

OGC

CO

NOx

PM

OGC

CO

NOx

[x] mg/Nm3 (13 % O2)

[x] mg/Nm3 (13 % O2)

Polena z vsebnostjo vlage ≤ 25 %

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Stisnjen les z vsebnostjo vlage < 12 %

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druga lesna biomasa

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nelesna biomasa

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Antracit in suhi energetski premog

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Koks iz črnega premoga

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nizkotemperaturni koks

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bitumenski premog

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Briketi iz lignita

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Briketi iz šote

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Briketi iz mešanice fosilnih goriv

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druga fosilna goriva

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Briketi iz mešanice biomase in fosilnega goriva

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druga mešanica biomase in fosilnega goriva

[da/ne]

[da/ne]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Značilnosti pri delovanju samo z osnovnim gorivom

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

 

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Izhodna toplotna moč

 

Izkoristek (NCV, kakor je prejeta)

Nazivna izhodna toplotna moč

Pnom

x

kW

Izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči

ηth,nom

x,x

%

Minimalna izhodna toplotna moč (okvirno)

Pmin

[x,x/NP]

kW

Izkoristek pri minimalni izhodni toplotni moči (okvirno)

ηth,min

[x,x/NP]

%

Dodatna potreba po električni moči

 

Način uravnavanja izhodne toplotne moči/temperature v prostoru

(izberite eno možnost)

Pri nazivni izhodni toplotni moči

elmax

x,xxx

kW

Z enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru

[da/ne]

 

Pri minimalni izhodni toplotni moči

elmin

x,xxx

kW

Z dvema ali več ročno nastavljivimi stopnjami, brez uravnavanja temperature v prostoru

[da/ne]

V stanju pripravljenosti

elSB

x,xxx

kW

Z uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom

[da/ne]

Zahtevana moč za stalno goreči vžigalni plamen

Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru

[da/ne]

Zahtevana moč za vžigalni plamen (če je primerno)

Ppilot

[x,xxx/NP]

kW

Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom

[da/ne]

 

Z elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom

[da/ne]

Druge možnosti uravnavanja (izberete lahko več možnosti)

Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti

[da/ne]

 

Z uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna

[da/ne]

Z možnostjo uravnavanja na daljavo

[da/ne]

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika


(1)  PM = trdni delci, OGC = plinaste organske spojine, CO = ogljikov monoksid, NOx = dušikovi oksidi

(2)  Potrebno le, če se uporabi korekcijski faktor F(2) ali F(3).


PRILOGA III

Meritve in izračuni

1.   Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile s tem namenom objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje iz točk 2 do 5.

2.   Splošni pogoji za meritve in izračune

(a)

Lokalni grelniki prostorov na trdno gorivo se preskusijo z osnovnim gorivom in vsemi ostalimi primernimi gorivi, navedenimi v tabeli 1 Priloge II.

(b)

Deklarirane vrednosti za nazivno izhodno toplotno moč in sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov se zaokrožijo na najbližjo prvo decimalko.

(c)

Deklarirane vrednosti za emisije se zaokrožijo na najbližje celo število.

3.   Splošni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov (ηS ) se izračuna kot sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja (η S,on ), popravljena s prispevki za upoštevanje uravnavanja izhodne toplotne moči, dodatne potrebe po električni moči in porabe energije za stalno goreči vžigalni plamen.

(b)

Poraba električne energije se pomnoži s pretvorbenim količnikom (CC) 2,5.

4.   Splošni pogoji za emisije

(a)

Za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo meritve upoštevajo emisije trdnih delcev (PM), plinastih organskih spojin (OGC), ogljikovega monoksida (CO) in dušikovih oksidov (NOx), ki se izmerijo sočasno in skupaj z energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov, razen za PM če se uporabi metoda 4(a)(i)(2) ali 4(a)(i)(3).

(i)

Za merjenje emisij trdnih delcev so dopustne tri metode, vsaka s svojimi zahtevami, pri čemer je treba uporabiti samo eno izmed metod:

1.

merjenje emisij PM z odvzemom delnega vzorca suhega dimnega plina nad segretim filtrom. Merjenje emisij PM, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, se opravijo, medtem ko izdelek zagotavlja nazivno izhodno moč in, če je ustrezno, pri delni obremenitvi;

2.

merjenje emisij PM z odvzemom delnega vzorca dimnega plina čez celoten cikel zgorevanja z uporabo naravnega vleka iz razredčenega dimnega plina z uporabo tunela za redčenje pri polnem pretoku in filtra pri temperaturi okolice;

3.

merjenje emisij PM z odvzemom delnega vzorca dimnega plina preko 30-minutnega obdobja z uporabo stalnega vleka pri 12 Pa iz razredčenega dimnega plina z uporabo tunela za redčenje pri polnem pretoku in filtra pri temperaturi okolice ali elektrostatičnega filtra.

(ii)

Meritve OGC, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, so ekstraktivne in neprekinjene ter temeljijo na uporabi plamensko ionizacijskega detektorja. Dobljeni rezultat je izražen v miligramih ogljika. Meritve OGC, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, se opravijo, medtem ko izdelek zagotavlja nazivno izhodno moč in, če je ustrezno, pri delni obremenitvi.

(iii)

Meritve ogljikovega monoksida, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, so ekstraktivne in neprekinjene ter temeljijo na uporabi infrardečega detektorja. Meritve ogljikovega monoksida, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, se opravijo, medtem ko izdelek zagotavlja nazivno izhodno moč in, če je ustrezno, pri delni obremenitvi.

(iv)

Meritve NOx, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, so ekstraktivne in neprekinjene ter temeljijo na kemiluminiscenčni detekciji. Emisije dušikovih oksidov se izmerijo kot vsota dušikovega monoksida in dušikovega dioksida ter so izražene v dušikovem dioksidu. Meritve NOx, kot so izmerjene v produktih zgorevanja naprave, se opravijo, medtem ko izdelek zagotavlja nazivno izhodno moč in, če je ustrezno, pri delni obremenitvi.

(b)

Deklarirane vrednosti za nazivno izhodno toplotno moč, sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov in emisije se zaokrožijo na najbližje celo število.

5.   Posebni pogoji za sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov

(a)

Sezonska energijska učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo pri ogrevanju prostorov je opredeljena kot:

ηS = ηS,on – 10% + F(2) + F(3) – F(4) – F(5)

Pri tem so:

ηS,on sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, izražena v odstotkih v skladu s točko 5(b);

F(2) korekcijski faktor, ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov krmilnih naprav za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerega vrednosti se medsebojno izključujejo in jih ni mogoče seštevati, izražen v %;

F(3) korekcijski faktor, ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov krmilnih naprav za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerega vrednosti se lahko seštevajo, izražen v %;

F(4) korekcijski faktor, ki predstavlja negativen prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi dodatne potrebe po električni moči, izražen v %;

F(5) korekcijski faktor, ki predstavlja negativen prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi porabe energije stalno gorečega vžigalnega plamena, izražen v %.

(b)

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja se izračuna kot:

ηS,on = ηth,nom

Pri tem so:

ηth,nom izkoristek pri nazivni izhodni toplotni moči na podlagi NCV.

(c)

Korekcijski faktor F(2), ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerega vrednosti se medsebojno izključujejo ali jih ni mogoče seštevati, se izračuna na naslednji način:

Za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo je korekcijski faktor F(2) enak enemu od faktorjev iz tabele 2, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja. Izbrati je mogoče samo eno vrednost.

Tabela 2

Korekcijski faktor F(2)

Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče samo eno možnost):

F(2)

enostopenjskim uravnavanjem izhodne toplotne moči, brez uravnavanja temperature v prostoru

0,0 %

dvema ali več ročno nastavljivimi stopnjami, brez uravnavanja temperature

1,0 %

uravnavanjem temperature v prostoru z mehanskim termostatom

2,0 %

elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru

4,0 %

elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru z dnevnim časovnikom

6,0 %

elektronskim uravnavanjem temperature v prostoru s tedenskim časovnikom

7,0 %

F(2) je enak nič za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točke 2 Priloge II glede emisij, če je uravnavanje temperature nastavljeno na minimalno izhodno toplotno moč. Izhodna toplotna moč pri tej nastavitvi ne sme presegati 50 % nazivne izhodne toplotne moči.

(d)

Korekcijski faktor F(3), ki predstavlja pozitiven prispevek k sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi prilagojenih prispevkov za uravnavanje udobja ogrevanja notranjih prostorov, katerih vrednosti se lahko seštevajo, se izračuna na naslednji način:

Za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo je korekcijski faktor F(3) seštevek vrednosti iz tabele 3, odvisno od načina uravnavanja, ki se uporablja.

Tabela 3

Korekcijski faktor F(3)

Če je izdelek opremljen z (izbrati je mogoče več možnosti):

F(3)

uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem prisotnosti

1,0 %

uravnavanjem temperature v prostoru z zaznavanjem odprtega okna

1,0 %

možnostjo uravnavanja na daljavo

1,0 %

F(3) je enak nič za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točke 2 Priloge II glede emisij, če je uravnavanje temperature nastavljeno na minimalno izhodno toplotno moč. Izhodna toplotna moč pri tej nastavitvi ne sme presegati 50 % nazivne izhodne toplotne moči.

(e)

Korekcijski faktor za dodatno potrebo po električni moči F(4) se izračuna kot sledi:

Ta korekcijski faktor upošteva dodatno porabo električne energije med stanjem vključenosti in stanjem pripravljenosti.

Formula

Pri tem so:

elmax zahtevana električna moč pri nazivni izhodni toplotni moči, izražena v kW;

elmin zahtevana električna moč pri minimalni izhodni toplotni moči, izražena v kW. Če izdelek ne omogoča minimalne izhodne toplotne moči, se uporabi vrednost za zahtevano električno moč pri nazivni izhodni toplotni moči;

elsb zahtevana električna moč v stanju pripravljenosti izdelka, izražena v kW;

Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW.

(f)

Korekcijski faktor F(5), povezan s porabo energije stalno gorečega vžigalnega plamena, se izračuna kot sledi:

Ta korekcijski faktor upošteva zahtevano moč za stalno goreči vžigalni plamen.

Formula

Pri tem sta:

Ppilot moč, potrebna za vžigalni plamen, izražena v kW;

Pnom nazivna izhodna toplotna moč izdelka, izražena v kW.


PRILOGA IV

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za zahteve iz Priloge II:

1.

Organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela. Enota se preskusi z enim ali več gorivi s primerljivimi značilnostmi, kot jih imajo goriva, ki jih je za izvajanje meritev v skladu s Prilogo III uporabil proizvajalec.

2.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

(a)

so deklarirane vrednosti v skladu z zahtevami iz Priloge II;

(b)

sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs ni za več kot 5 % manjša od deklarirane vrednosti;

(c)

emisije:

1.

trdnih delcev (PM) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 20 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 10 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III, ali za več kot 1 g/kg pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III, ali za več kot 0,8 g/kg pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(3) Priloge III;

2.

plinastih organskih spojin (OGC) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 25 mgC/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 15 mgC/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov;

3.

ogljikovega monoksida (CO) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 275 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 60 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov;

4.

dušikovih oksidov (NOx), izražene kot NO2 pri 13 % O2, ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 30 mg/m3 .

3.

Če rezultat iz točke 2(a) ni dosežen, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo. Če kateri koli rezultat iz točk 2(b) ali 2(c) ni dosežen, organi držav članic za preskušanje naključno izberejo tri dodatne enote istega modela. Alternativno lahko tri izbrane dodatne enote pripadajo enemu ali več enakovrednim modelom, ki so kot enakovredni izdelki navedeni v tehnični dokumentaciji proizvajalca.

4.

Model je skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi, če:

(a)

deklarirane vrednosti za tri dodatne enote izpolnjujejo zahteve iz Priloge II;

(b)

povprečna sezonska energijska učinkovitost treh dodatnih enot pri ogrevanju prostorov ηs ni za več kot 5 % manjša od deklarirane vrednosti;

(c)

za tri dodatne enote povprečne emisije:

1.

trdnih delcev (PM) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 20 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 10 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III, in za več kot 1 g/kg pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(2) Priloge III, ali za več kot 0,8 g/kg pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(3) Priloge III;

2.

plinastih organskih spojin (OGC) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 25 mgC/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 15 mgC/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov;

3.

ogljikovega monoksida (CO) ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 275 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnike ter 60 mg/m3 pri 13 % O2 za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov;

4.

dušikovih oksidov (NOx), izražene kot NO2 pri 13 % O2, ne presegajo deklarirane vrednosti za več kot 30 mg/m3.

5.

Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, se šteje, da model in vsi enakovredni modeli niso skladni s to uredbo.

Organi držav članic rezultate testiranja in druge pomembne informacije sporočijo organom drugih držav članic in Komisiji v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela.

6.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz Priloge III.

Odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih dobavitelji ne smejo uporabljati kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji.


PRILOGA V

Okvirne ciljne vrednosti iz člena 6

V času začetka veljavnosti te uredbe je bila najboljša tehnologija, ki je na voljo na trgu, za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo glede na sezonsko energijsko učinkovitost pri ogrevanju prostorov ter emisije trdnih delcev, ogljikovega monoksida, plinastih organskih spojin in dušikovih oksidov opredeljena kot sledi. V času začetka veljavnosti te uredbe noben posamezen lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo ni dosegal vseh vrednosti, določenih v točkah 1 do 5. Več lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo je dosegalo eno ali več izmed teh vrednosti:

1.

Posebne ciljne vrednosti za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo pri ogrevanju prostorov

(a)

ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem pri ogrevanju prostorov: 47 %;

(b)

ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, pri ogrevanju: 86 %;

(c)

ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov pri ogrevanju: 94 %;

(d)

ciljna vrednost za sezonsko energijsko učinkovitost štedilnikov na trdno gorivo pri ogrevanju prostorov: 75 %.

2.

Posebne ciljne vrednosti za emisije trdnih delcev (PM) lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(a)

ciljna vrednost za emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov: 20 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III;

(b)

ciljna vrednost za emisije trdnih delcev lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov: 10 mg/m3 pri 13 % O2 pri meritvah v skladu z metodo, opisano v točki 4(a)(i)(1) Priloge III.

3.

Posebne ciljne vrednosti za plinaste organske spojine (OGC) lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(a)

ciljna vrednost za emisije OGC lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov: 30 mg/m3 pri 13 % O2;

(b)

ciljna vrednost za emisije OGC lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov: 10 mg/m3 pri 13 % O2.

4.

Posebne ciljne vrednosti za emisije ogljikovega monoksida (CO) lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(a)

ciljna vrednost za emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, in štedilnikov: 500 mg/m3 pri 13 % O2;

(b)

ciljna vrednost za emisije ogljikovega monoksida lokalnih grelnikov prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov: 250 mg/m3 pri 13 % O2.

5.

Posebne ciljne vrednosti za emisije dušikovih oksidov (NOx) lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo

(a)

ciljna vrednost za emisije dušikovih oksidov lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z odprtim kuriščem, lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem in štedilnikov: 50 mg/m3 pri 13 % O2.

Ciljne vrednosti iz točk 1 do 5 ne pomenijo nujno, da lahko posamezni lokalni grelnik prostorov na trdno gorivo doseže kombinacijo teh vrednosti.

Za lokalne grelnike prostorov z zaprtim kuriščem na trdno gorivo, razen stisnjenega lesa v obliki peletov, je primer dobre kombinacije obstoječi model s sezonsko energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov 83 %, emisijami trdnih delcev 33 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami plinastih organskih spojin 69 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami ogljikovega monoksida 1 125 mg/m3 pri 13 % O2 in emisijami dušikovih oksidov 115 mg/m3 pri 13 % O2.

Za lokalne grelnike prostorov na trdno gorivo z zaprtim kuriščem na stisnjen les v obliki peletov je primer dobre kombinacije obstoječi model s sezonsko energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov 91 %, emisijami trdnih delcev 22 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami plinastih organskih spojin 6 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami ogljikovega monoksida 312 mg/m3 pri 13 % O2 in emisijami dušikovih oksidov 121 mg/m3 pri 13 % O2.

Za štedilnike je primer dobre kombinacije obstoječi model s sezonsko energijsko učinkovitostjo pri ogrevanju prostorov 78 %, emisijami trdnih delcev 38 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami plinastih organskih spojin 66 mg/m3 pri 13 % O2, emisijami ogljikovega monoksida 1 375 mg/m3 pri 13 % O2 in emisijami dušikovih oksidov 71 mg/m3 pri 13 % O2.


Na vrh