Uredba o trgih finančnih instrumentov (MiFIR)

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Zakonodaja se uporablja za:

• mesta trgovanja, investicijska podjetja in kreditne institucije, kot so banke;
• izvajalce storitev sporočanja podatkov;
• zavarovalnice in pozavarovalnice ali alternativne investicijske sklade (t. i. „finančne nasprotne stranke“);
• podjetja iz držav zunaj EU s potrebnimi dovoljenji, ki jih izda Evropska komisija.

Preglednost

Pravila o preglednosti:

• zagotoviti, da trgovanje poteka na organiziranih in ustrezno reguliranih mestih trgovanja⁵;
• od upravljavcev trga in investicijskih podjetij, ki upravljajo mesto trgovanja, zahtevajo, da pred in po trgovanju (v zadnjem primeru čim bolj sprotno, kot je to tehnično izvedljivo) objavljajo informacije, kot so ponudbene nakupne in prodajne cene in zadevni obsegi poslov;
• omogočajo omejene izjeme pri zgoraj navedenih zahtevah;
• navajajo, da morajo biti informacije na voljo javnosti na razumni poslovni podlagi, na nediskriminatoren način in brezplačno 15 minut po objavi;
• določajo posebne zahteve za sistematične internalizatorje⁶ in investicijska podjetja, ki trgujejo na prostem trgu brez nadzora borze.

Pravila o poslovanju

Pravila o poslovanju zahtevajo naslednje:

• Investicijska podjetja morajo:
  • pet let hraniti vse zadevne podatke o naročilih in poslih, ki so jih opravila zase ali za stranko;
  • ustreznemu nacionalnemu organu čim prej izčrpno in točno ter najpozneje do konca naslednjega delovnega dne poročati o podrobnostih vseh poslov;
• mesta trgovanja morajo pet let hraniti vse podatke o finančnih instrumentih, ki se oglašujejo prek njihovih sistemov.

Pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti je treba upoštevati naslednja pravila:

• Potekati mora na:
  • reguliranem trgu;
  • v večstranskem sistemu trgovanja⁷;
  • v organiziranem sistemu trgovanja⁸ ali
  • v sistemu trgovanja v državi zunaj EU, ki ga je odobrila Komisija;
• Komisija lahko z izvedbenim aktom začasno prekine obveznost trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti za nekatere finančne nasprotne stranke, če izpolnjujejo določene pogoje;
• Kliring mora opraviti centralna nasprotna stranka,⁹, kakor hitro je to tehnološke mogoče.

Centralne nasprotne stranke morajo opraviti kliring za finančne posle na nediskriminatoren in pregleden način.

ESMA:

• pripravi osnutke nekaterih tehničnih standardov, zlasti za izvedene finančne instrumente in centralne nasprotne stranke;
• spremlja finančne instrumente, ki se tržijo, razširjajo ali prodajajo v EU.

Evropski bančni organ, ESMA in nacionalni organi tesno sodelujejo in imajo pooblastila za začasno prepoved ali omejitev uporabe finančnih instrumentov, ki se štejejo za grožnjo vlagateljem ali finančnemu sistemu.

Spreminjanje zakonodaje

Z Uredbo (EU) 2019/2175 o spremembi se krepijo pooblastila, upravljanje in financiranje vseh evropskih nadzornih organov (ESA) po pregledu, opravljenem leta 2017, v katerem je bilo ugotovljeno, da bi morali nadzor nekaterih dejavnosti in subjektov posebnega pomena za EU kot celoto ali z znatno stopnjo čezmejnega poslovanja izvajati evropski nadzorni organi namesto nacionalnih organov. Natančneje, v zvezi z Uredbo (EU) št. 600/2014 je doseženo naslednje:

• področju uporabe prvotne uredbe dodaja pooblastila in nadzor izvajalcev storitev sporočanja podatkov, skupaj z neposrednimi pooblastili za zbiranje podatkov za namene poročanja in izračune preglednosti;
• opredelitvam v uredbi dodaja tri različne vrste izvajalcev storitev sporočanja podatkov, za katere je potrebna predhodna odobritev ESMA:
  • sistem odobrenih objav¹⁰;
  • ponudnik stalnih informacij¹¹,
  • odobreni mehanizem poročanja¹²;
• organ ESMA pooblašča, da zahteva informacije, ki jih potrebuje za svoje nadzorne naloge;
• organ ESMA določi za nadzornika ponudnikov stalnih informacij in nekaterih sistemov odobrenih objav ter mehanizmov poročanja;
• opredeljuje pooblastila in pristojnosti, ki bi jih organ ESMA moral imeti pri izvajanju svoje vloge pristojnega organa;
• določa zahteve glede poročanja za Komisijo o delovanju stalnih informacij;
• Določa prenos pristojnosti z nacionalnih organov na ESMA.

Z namenom krepitve digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja EU so v Uredbi (EU) 2022/2554 o spremembi (glej povzetek), tj. aktu o digitalni operativni odpornosti (DORA), določene zahteve za odpornost omrežnih in informacijskih sistemov podjetij, ki delujejo v finančnem sektorju, za kritične tretje osebe, ki jim zagotavljajo storitve, povezane z IKT, pa uvaja okvir nadzora. Ustvarja regulativni okvir o digitalni operativni odpornosti, pri čemer morajo vsa podjetja, ki delujejo v finančnem sektorju, zagotoviti, da lahko prenesejo vse vrste motenj in groženj, povezanih z IKT, ter se nanje odzovejo in si opomorejo.

Z Uredbo (EU) 2024/791 o spremembi se povečujeta preglednost podatkov o trgu in dostop do njih ter posodabljajo pravila o stalnih informacijah, obveznostih trgovanja in plačilu za tok naročil:

• omogočena je večja preglednost podatkov o trgovanju in poenostavljene so omejitve za trgovanje z lastniškimi instrumenti, ki je izvzeto iz zahtev po preglednosti pred trgovanjem v okviru opustitve pri referenčni ceni, pri čemer je prejšnja dvojna omejitev nadomeščena z enotno omejitvijo na ravni EU v višini 7 %;
• odpravljene so ovire za vzpostavitev stalnih informacij, ki zagotavljajo celovit pregled cen in obsega finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestih trgovanja po vsej EU;
• zahtevano je, da mesta trgovanja in sistemi odobrenih objav prispevajo harmonizirane podatke ponudnikom stalnih informacij, ki jih za vsak zadevni razred sredstev (obveznice, delnice in investicijski skladi, s katerimi se trguje na borzi, ter izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu) izbere in pooblasti organ ESMA;
• pojasnjeno je, kdaj je treba z delnicami trgovati na mestih trgovanja ali prek sistematičnih internalizatorjev (obveznost trgovanja z delnicami);
• Komisiji je omogočeno, da začasno prekine obveznost trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti za nekatere finančne nasprotne stranke, ki to zahtevajo, če izpolnjujejo določene pogoje;
• investicijskim podjetjem je prepovedano prejemati pristojbine ali provizije ali nedenarne koristi od tretje osebe za usmerjanje naročil strank na določeno mesto izvrševanja ali k določeni tretji osebi za izvršitev (plačilo za tok naročil).

Izvedbeni in delegirani akti

Komisija je sprejela vrsto izvedbenih in delegiranih aktov.

Izvedbeni akti

• Sklep (EU) 2017/2238 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za določene pogodbene trge in sisteme trgovanja z zamenjavami v Združenih državah Amerike.
• Sklep (EU) 2019/541 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za odobrene borze ter priznane upravljavce trga v Singapurju, kakor je bil spremenjen s Sklepom (EU) 2020/2127.
• Uredba (EU) 2026/1288 o samostojni uvedbi mirovanja obveznosti trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014.
• Uredba (EU) 2025/1157 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 600/2014 v zvezi s standardnimi obrazci, predlogami in postopki za izdajo dovoljenja za sisteme odobrenih objav, odobrene mehanizme poročanja in ponudnike stalnih informacij ter povezana obvestila in o razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1110.

Delegirani akti

• Regulativni tehnični standardi
  • Uredba (EU) 2016/2020 o merilih za določitev, ali bi za izvedene finančne instrumente, za katere velja obveznost kliringa, morala veljati obveznost trgovanja.
  • Uredba (EU) 2016/2021 o dostopu glede referenčnih meril.
  • Uredba (EU) 2016/2022 o informacijah za registracijo podjetij države zunaj EU in obliki informacij, ki se zagotovijo strankam.
  • Uredba (EU) 2017/572 o specifikaciji ponudbe podatkov pred in po trgovanju ter stopnji razčlenitve podatkov.
  • Uredba (EU) 2017/583, kakor je bila spremenjena z uredbami (EU) 2021/529, 2022/629 in 2025/1246, o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti.
  • Uredba (EU) 2017/590 o poročanju o poslih pristojnim organom.
  • Uredba (EU) 2017/582 o določanju obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, in časovni okvir sprejetja za kliring.
  • Uredba (EU) 2017/579 o neposrednih, znatnih in predvidljivih učinkih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v EU ter preprečevanju izogibanja predpisom in obveznostim.
  • Uredba (EU)2017/587, kakor je bila spremenjena z uredbama (EU) 2019/442 in 2025/1246, o zahtevah po preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, investicijskimi skladi, s katerimi se trguje na borzi, certifikati in drugimi podobnimi instrumenti ter o obveznostih glede izvrševanja poslov z določenimi delnicami na mestu trgovanja ali s strani sistematičnega internalizatorja.
  • Uredba (EU) 2017/577, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2026/392, o mehanizmu največjega obsega in zagotavljanju informacij za izračune za preglednost in druge namene.
  • Uredba (EU) 2017/580 o vzdrževanju pomembnih podatkov o naročilih za finančne instrumente.
  • Uredba (EU) 2017/585 o podatkovnih standardih in formatih za referenčne podatke o finančnih instrumentih in tehničnih ukrepih v zvezi z ureditvami, ki jih sprejmejo ESMA in pristojni organi.
  • Uredba (EU) 2017/581 o dostopu do kliringa, kar zadeva mesta trgovanja in centralne nasprotne stranke.
  • Uredba (EU) 2017/2154 o posrednih ureditvah kliringa.
  • Uredba (EU) 2017/2417, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/749, o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente.
  • Uredba (EU) 2017/567 o opredelitvi pojmov, preglednosti, stiskanju portfelja ter nadzornih ukrepih glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2026/482.
  • Uredba (EU) 2022/466 o merilih za odstopanje od načela, da odobrene ureditve objave in odobrene mehanizme poročanja nadzoruje ESMA.
  • Uredba (EU) 2022/803 o poslovniku za izvajanje pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kaznih izvajalcem storitev sporočanja podatkov s strani ESMA, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2025/1768.
  • Uredba (EU) 2022/930 o določitvi pristojbin, povezanih z nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov s strani ESMA, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2025/884.
  • Uredba (EU) 2025/1143 o zahtevah glede dovoljenja ter organizacijskih zahtevah za sisteme odobrenih objav in odobrene mehanizme poročanja, o zahtevah za dovoljenje za ponudnike stalnih informacij ter o razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/751.
  • Uredba (EU) 2025/1155 o vhodnih in izhodnih podatkih sistemov stalnih informacij, uskladitvi poslovnih ur in prerazdelitvi prihodkov s strani ponudnika stalnih informacij za delnice in ETF.
  • Uredba (EU) 2025/1156 o obveznosti zagotavljanja podatkov o trgu javnosti na razumni poslovni podlagi.
• Drugi vidiki
  • Uredba (EU) 2017/1799, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1000, o izvzetju določenih centralnih bank tretjih držav iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem za posle v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost.
  • Uredba (EU) 2017/2194 o paketnih naročilih.
  • Uredba (EU) 2025/1003 o referenčnih podatkih za identifikacijo za izvedene finančne instrumente OTC, ki se uporabljajo za namene preglednosti.