Uredbe Evropske unije

KLJUČNE TOČKE

• Uredbe so pravni akti, opredeljeni v členu 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Uredbe se splošno uporabljajo, so v celoti zavezujoče in se neposredno uporabljajo v državah članicah EU.
• • Upoštevati je treba, da nekatere uredbe ne veljajo za vse države članice in da obstajajo t. i. izjeme za nekatere države članice, kot so
  • Danska – na primer v nekaterih delih na področju svobode, varnosti in pravice ter monetarne unije;
  • Irska – na primer na področju svobode, varnosti in pravice ter
  • Poljska – pri nekaterih delih Listine EU o temeljnih pravicah.
• Ko se je EU na primer odločila ukrepati, da bi bolje varovala zdravje ljudi in okolje pred tveganji, povezanimi s kemičnimi snovmi, je v zvezi s tem sprejela Uredbo (ES) št. 1907/2006 (znano pod imenom Uredba REACH – glej povzetek).
• Uredbe so del sekundarne zakonodaje EU. Sprejmejo jih institucije EU na podlagi pogodb. Njihov cilj je zagotoviti enotno uporabo prava EU v celotni EU.
• Uredba je lahko zakonodajni, delegirani ali izvedbeni akt. Če jo v skladu z običajnim ali posebnim zakonodajnim postopkom sprejmeta Svet Evropske unije in Evropski parlament, gre za zakonodajni akt.
• Uredba se uporablja splošno za abstraktne kategorije oseb (ne za določene osebe) in je v celoti zavezujoča. Nasprotno pa odločba lahko določa, na koga je naslovljena, in je potem zavezujoča samo za to osebo.
• Uredbo morajo tisti, na katere se nanaša, upoštevati v celoti in se neposredno uporablja v državah članicah. To pomeni, da:
  • se začne uporabljati takoj z začetkom veljavnosti v državah članicah in je ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo;
  • lahko ustvarja pravice in obveznosti za posameznike, ki se lahko zato nanjo sklicujejo neposredno pred nacionalnimi sodišči;
  • jo posamezniki lahko uporabljajo kot referenco pri svojih odnosih z drugimi posamezniki, državami članicam in organi EU.
• V veljavo stopi na določen datum ali, če tega ni, 20 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uredbe se hkrati, samodejno in enotno uporabljajo po vsej EU.

Delegirane uredbe

V postopku delegiranih aktov (člen 290 PDEU) lahko Evropska komisija sprejme delegirane uredbe, da bo določila ali dopolnila nekatere podrobnosti ali vidike uredbe ali direktive EU.

Izvedbene uredbe

• V postopku izvedbenih aktov (člen 291 PDEU) lahko Komisija in v redkih primerih Svet sprejemata uredbe za izvrševanje zakonodaje, ki zahteva enotno izvajanje znotraj EU. Izvedbena pooblastila Komisije se morajo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 (glej povzetek).
• Evropske institucije lahko sprejemajo tudi izvedbene uredbe, ki se nanašajo na Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj. Ta vrsta uredbe je opredeljena v členih 164 in 178 PDEU.