32004L0018

Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 31. marca 2004

o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47 ter člena 55 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [4], upoštevajoč skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 9. decembra 2003,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pri novih spremembah direktiv Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev [5], 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil blaga [6] in 93/37/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj [7], potrebnih zaradi izpolnjevanja zahtev v zvezi s poenostavitvami in modernizacijo, kar izvajajo naročniki in gospodarski subjekti v okviru svojega odgovora na Zeleno knjigo, ki jo je Komisija sprejela 27. novembra 1996, bi bilo treba te direktive zaradi jasnosti preoblikovati. Ta direktiva temelji na sodni praksi Sodišča, zlasti na sodni praksi v zvezi z merili ocenjevanja, ki pojasnjujejo možnosti za izpolnjevanje potreb zainteresirane javnosti s strani naročnikov, vključujoč okoljsko in/ali socialno področje, če so njihovi kriteriji povezani s predmetom naročila, ne dajejo naročniku neomejene svobode izbire, so izrecno navedena ter so v skladu s temeljnimi načeli iz uvodne izjave 2.

(2) Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih in drugih oseb javnega prava, veljajo načela iz Pogodbe in zlasti načelo prostega pretoka blaga, načelo svobode ustanavljanja in načelo svobode opravljanja storitev ter načela, ki iz teh izhajajo, kot so načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo transparentnosti. Vendar je za naročila nad določeno vrednostjo priporočljivo na podlagi teh načel sprejeti določbe o usklajevanju nacionalnih postopkov za dodeljevanje teh naročil na ravni Skupnosti, da bi zagotovili njihovo uresničevanje in jamčili odpiranje javnih naročil konkurenci. Te usklajevalne določbe bi se zato morale razlagati v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli kakor tudi z drugimi pravili iz Pogodbe.

(3) Take usklajevalne določbe bi morale biti, kolikor je mogoče, usklajene s sedanjimi postopki in prakso v vsaki izmed držav članic.

(4) Države članice bi morale zagotoviti, da sodelovanje oseb javnega prava kot ponudnikov v postopku za oddajo javnega naročila ne povzroča kakršnega koli izkrivljanja konkurence v zvezi z zasebnimi ponudniki.

(5) Po členu 6 Pogodbe je treba zahteve za varovanje okolja vključiti v oblikovanje in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3 Pogodbe, zlasti zaradi pospeševanja trajnostnega razvoja. Zato ta direktiva pojasnjuje, kako lahko naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, medtem ko dosegajo največjo vrednost za vložena javna sredstva.

(6) Nobena določba v tej direktivi naj ne ovira uvedbe ali uveljavitve ukrepov, potrebnih za varovanje javne politike, javne morale, javne varnosti, zdravja, življenja ljudi ali živali ali ohranitve rastlinskega življenja, zlasti zaradi trajnostnega razvoja, če so ti ukrepi v skladu s Pogodbo.

(7) Svet je s Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami v njeni pristojnosti, sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 do 1994) [8], odobril zlasti Sporazum STO o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu "Sporazum"), katerega namen je vzpostavitev večstranskega okvira uravnoteženih pravic in obveznosti glede vladnih naročil zaradi doseganja liberalizacije in povečanja svetovne trgovine.

Glede na mednarodne pravice in obveznosti, ki se prenašajo na Skupnost kot posledica sprejetja Sporazuma, so načini ravnanja, ki se uporabljajo v zvezi s ponudniki in izdelki iz tretjih držav podpisnic, določeni v Sporazumu. Ta sporazum nima neposrednega učinka. Naročniki, vključeni v Sporazum, ravnajo v skladu s to direktivo ter uporabljajo njene določbe v zvezi s potencialnimi ponudniki iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma, bi zato morali biti usklajeni s Sporazumom. Primerno je tudi, da navedene usklajevalne določbe zagotovijo gospodarskim subjektom iz Skupnosti pogoje za pridobivanje javnih naročil, ki so vsaj tako ugodni kakor tisti, predvideni za gospodarske subjekte iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma.

(8) Pred začetkom postopka oddaje javnega naročila lahko naročniki v okviru tehničnega dialoga zaprosijo ali prejmejo ali upoštevajo nasvete, ki jih lahko uporabijo pri pripravi razpisne dokumentacije, vendar le pod pogojem, da ti nasveti ne preprečujejo konkurence.

(9) Zaradi različnosti javnih naročil gradenj bi morali naročniki imeti možnost sprejeti določbo o naročilu načrtov in izvedbe gradnje, ki ga je treba oddati bodisi v ločenih delih ali skupaj. Namen te direktive ni predpisovati skupnega ali ločenega oddajanja naročil. Odločitev o skupnih ali ločenih oddajah naročil se mora sprejeti na podlagi kakovostnih in ekonomskih meril, ki so lahko določena v nacionalni zakonodaji.

(10) Za naročilo se šteje, da je javno naročilo gradenj, le če njegov predmet izrecno zajema izvedbo dejavnosti s seznama v Prilogi I, tudi takrat ko naročilo zajema opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Javna naročila storitev, zlasti na področju gospodarjenja z nepremičninami, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Vendar — če so te gradnje priložnostne glede na osnovni predmet naročila in so njegova morebitna posledica ali dodatek — dejstvo, da so te gradnje vključene v naročilo, ne upravičuje opredelitve naročila kot javnega naročila gradenj.

(11) Skupnost bi morala opredeliti okvirne sporazume skupaj s posebnimi pravili za okvirne sporazume, ki se sklenejo za naročila s področja uporabe te direktive. V skladu s temi pravili lahko naročnik — ko sklene okvirni sporazum v skladu z določbami iz te direktive, ki so povezane zlasti z javnim objavljanjem, roki in pogoji za oddajo ponudb — odda naročila na podlagi tega okvirnega sporazuma med obdobjem njegove veljavnosti bodisi ob uporabi pogojev, določenih v okvirnem sporazumu, ali, če vsi pogoji niso vnaprej določeni v okvirnem sporazumu, s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami okvirnega sporazuma v zvezi s temi pogoji. Ponovno odpiranje konkurence bi moralo biti v skladu z nekaterimi pravili, katerih cilj je zagotoviti potrebno prožnost in spoštovanje splošnih načel, zlasti z načelom enakopravnosti med ponudniki. Zaradi istih razlogov rok za okvirne sporazume ne bi smel biti daljši kakor štiri leta, razen v primerih, ki jih naročniki ustrezno utemeljijo.

(12) Nekateri novi načini elektronskih nabav se nenehno razvijajo. Ti načini prispevajo k povečevanju konkurence in nemotenega javnega naročanja, zlasti v smislu prihrankov časa in denarja, ki jih njihova uporaba omogoča. Naročniki lahko uporabijo elektronske načine nakupovanja, če je to v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi te direktive, ter z načeli enakopravnosti med ponudniki, nediskriminacije in transparentnosti. Zato ima lahko ponudba, ki jo predloži ponudnik — zlasti če je konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem — obliko elektronskega kataloga tega ponudnika, če so v njem uporabljena komunikacijska sredstva, ki jih je naročnik izbral v skladu s členom 42.

(13) Zaradi hitrega razvoja elektronskih nabavnih sistemov je treba postaviti nova pravila, ki bi omogočila naročnikom, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo ti sistemi. Na tej podlagi je treba opredeliti celotni elektronski dinamični nabavni sistem za običajna naročila ter določiti posebna pravila za vzpostavitev in upravljanje tega sistema, da bi zagotovili pravično obravnavo vsakega gospodarskega subjekta, ki želi v njem sodelovati. Vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži okvirno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo in ki izpolnjuje pogoje za udeležbo, je treba omogočiti, da se vključi v ta sistem. Z oblikovanjem seznama ponudnikov, ki že izpolnjujejo pogoje za udeležbo in možnostjo sodelovanja novih ponudnikov omogoča ta način naročanja naročniku, da zaradi elektronskih sredstev, ki so na voljo, dobi veliko število ponudb in z veliko konkurenco zagotovi optimalno uporabo javnih sredstev.

(14) Glede na to, da bo elektronskih dražb verjetno vedno več, je treba te dražbe opredeliti na ravni Skupnosti in urediti s posebnimi pravili, da bi zagotovili njihovo popolno usklajenost z načeli enakopravnosti med ponudniki, nediskriminacije in transparentnosti. Zaradi tega je treba za te elektronske dražbe sprejeti določbo, da naj se uporabljajo samo za naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera se razpisna dokumentacija lahko natančno določi. To se lahko nanaša zlasti na ponavljajoča se naročila blaga, gradenj in storitev. Z istim ciljem je treba zagotoviti ustrezno prednostno razvrstitev ponudnikov v kateri koli fazi elektronske dražbe. Uporaba elektronskih dražb omogoča naročnikom, da od ponudnikov zahtevajo predložitev novih cen, popravljenih navzdol in, če se naročilo odda za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, izboljšanje tudi drugih elementov ponudb poleg cen. Zaradi zagotovitve skladnosti z načelom transparentnosti so lahko predmet elektronske dražbe samo elementi, ki so primerni za avtomatsko oceno z elektronskimi sredstvi brez poseganja in/ali ocenjevanja s strani naročnika, to je samo elementi, ki so merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih. Po drugi strani tisti vidiki ponudbe, ki vključujejo oceno nemerljivih elementov, naj ne bi bili predmet elektronskih dražb. Zato nekatera naročila gradenj in nekatera naročila storitev, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, naj ne bi bila predmet elektronskih dražb.

(15) V državah članicah so razvili nekatere centralizirane načine nabav. Številni naročniki so odgovorni za naročanje ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge naročnike. Zaradi velikega obsega posameznih naročil ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in nemotenemu javnemu naročanju. Zato je treba v zakonodaji Skupnosti določiti centralne nabavne organe, ki jih lahko uporabljajo naročniki. Opredeliti je treba tudi pogoje, pod katerimi se lahko v skladu z načeloma nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki šteje, da je naročnik, za katerega nakupovalni organ opravlja nakupe v zvezi z gradnjami, blagom in/ali storitvami, usklajen s to direktivo.

(16) Da bi upoštevali različne razmere v državah članicah, je treba državam članicam omogočiti, da določijo, ali naročniki lahko uporabljajo okvirne sporazume, centralne nabavne organe, dinamične nabavne sisteme, elektronske dražbe ali postopek konkurenčnega dialoga, kot je to določeno in urejeno v tej direktivi.

(17) Povečevanje števila pragov za uporabo usklajevalnih določb zapleta zadeve za naročnike. Poleg tega je treba te prage zaradi monetarne unije izraziti v eurih. V skladu s tem je treba prage določiti v eurih, tako da se poenostavi uporaba teh določb, medtem ko bi se hkrati zagotovila skladnost s pragi, določenimi v Sporazumu, ki so izraženi v posebnih pravicah črpanja. V tem smislu je treba sprejeti tudi določbo o rednih pregledih pragov, izraženih v eurih, zaradi prilagoditve, če je to potrebno, morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebno pravico črpanja.

(18) Za namen uporabe postopkovnih pravil iz te direktive in za namene spremljanja je najbolje opredeljeno področje storitev na podlagi porazdelitve le-tega na kategorije, ki ustrezajo posebnim postavkam skupne klasifikacije, in njihove združitve v dveh prilogah, II A in II B, v skladu z režimom, ki za njih velja. Glede storitev v Prilogi II B zadevne določbe iz te direktive ne bi smele posegati v uporabo predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na zadevne storitve.

(19) Glede naročil javnih storitev je treba polno veljavnost te direktive v prehodnem obdobju omejiti na naročila, v zvezi s katerimi njene določbe dovoljujejo sprostitev vseh zmogljivosti za povečano čezmejno trgovino. Naročila drugih storitev je treba spremljati med tem prehodnim obdobjem, preden se sprejme sklep o polni veljavnosti te direktive. S tem v zvezi je treba opredeliti mehanizem za to spremljanje. Hkrati bi ta mehanizem moral omogočati zainteresiranim stranem dostop do zadevnih informacij.

(20) Javna naročila, ki jih oddajo naročniki v sektorjih za vodo, energijo, transport in poštne storitve in ki spadajo v obseg navedenih dejavnosti, so zajeta v Direktivi 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov naročanja subjektov v vodnem, energetskem, transportnem in poštnem sektorju [9]. Vendar naročila, ki jih naročniki oddajo v okviru svojih storitvenih dejavnosti v pomorskem, priobalnem in rečnem prevozu, sodijo v področje uporabe te direktive.

(21) Glede na stanje učinkovite tržne konkurence v telekomunikacijskem sektorju po uveljavitvi pravil Skupnosti, katerih cilj je liberalizacija tega sektorja, je treba javna naročila na tem področju izključiti iz področja uporabe te direktive, če je njihov namen predvsem omogočiti naročnikom, da opravljajo nekatere dejavnosti v telekomunikacijskem sektorju. Navedene dejavnosti so opredeljene v skladu z določbami iz členov 1, 2 in 8 Direktive Sveta 93/38/EGS o usklajevanju postopkov naročanja subjektov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju [10], kot je tista, po kateri se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki so izključena iz področja uporabe Direktive 93/38/ES v skladu s členom 8 Direktive.

(22) Sprejeti je treba določbo za primere, v katerih je mogoče omejiti uporabo ukrepov v zvezi z usklajevalnimi postopki bodisi zaradi državne varnosti ali zaupnosti bodisi zaradi veljavnosti posebnih pravil o oddaji naročil, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, povezanih s stacioniranjem enot, ali ki so povezana z mednarodnimi organizacijami.

(23) V skladu s členom 163 Pogodbe je spodbujanje raziskovanja in tehnološkega razvoja sredstvo za krepitev znanstvenih in tehnoloških osnov gospodarstva Skupnosti, konkurenčna oddaja javnih naročil pa prispeva k temu cilju. Ta direktiva naj ne bi pokrivala sofinanciranja raziskovanja in razvojnih programov; zato v obseg te direktive ne sodijo raziskovalna in razvojna naročila poleg tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za uporabo pri upravljanju lastnih zadev, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti financira naročnik.

(24) Glede na storitve imajo naročila za nakup ali najem nepremičnine ali pravic do nepremičnine posebne značilnosti, zaradi katerih je uporaba pravil za javna naročila neustrezna.

(25) Oddaja javnih naročil za nekatere avdiovizualne storitve na področju radiodifuzije bi morala omogočati upoštevanje vidikov kulturnega in družbenega pomena, zaradi katerih je uporaba pravil o javnih naročilih neustrezna. Zaradi tega je treba uveljaviti izjemo za javna naročila storitev v zvezi z nakupom, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo vsakodnevnih oddaj in drugih pripravljalnih storitev — kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi dejavnostmi, ki so potrebne za proizvodnjo oddaje — ter za naročila v zvezi s časom oddajanja. Vendar ta izjema naj ne bi veljala za nabavo tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh oddaj. Oddajanje naj ne bi bilo opredeljeno kot prenos in distribucija ob uporabi katere koli oblike elektronskega omrežja.

(26) Storitve na področju arbitraže in pomiritve običajno opravljajo pristojni ali izbrani organi ali posamezniki na način, ki ga ni mogoče izvesti na podlagi pravil za oddajo javnih naročil.

(27) V skladu s Sporazumom finančne storitve iz obsega te direktive ne vključujejo instrumentov monetarne politike, menjalnih tečajev, javnega dolga, upravljanja rezerv ali drugih politik, ki zadevajo transakcije vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti transakcije naroč nikov za pridobitev denarja ali kapitala. V skladu s tem niso zajeta naročila v zvezi z izdajo, nakupom, prodajo ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov. Izključene so tudi storitve centralne banke.

(28) Zaposlitev in poklic sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vsakogar ter prispevajo k vključevanju v družbo. V tem smislu zaščitene delavnice in programi zaščitene zaposlitve učinkovito prispevajo k vključevanje ali ponovnem vključevanju invalidov na trg dela. Vendar se lahko izkaže, da te delavnice pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti naročila. Zato je primerno določiti, da lahko države članice za te delavnice pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila ali pridržijo izvedbo naročil za programe zaščitenih delovnih mest.

(29) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zaradi tega je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Glede na to je treba omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij v smislu funkcionalnega delovanja in zahtev ter, če se navaja sklicevanje na evropski standard — ali, če slednjega ni, na nacionalni standard — morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Ponudnikom je treba dovoliti uporabo katerih koli oblik dokazov o enakovrednosti. Naročniki morajo biti sposobni obrazložiti vsak sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Naročniki, ki želijo opredeliti okoljske zahteve za tehnične specifikacije posameznega naročila, lahko določijo okoljske značilnosti, kot je posamezna proizvodna metoda, in/ali posamezne okoljske vplive skupin proizvodov ali storitev. Lahko uporabijo, vendar niso dolžni uporabiti, ustrezne specifikacije, ki so opredeljene v znakih za okolje, kot so Evropski znak za okolje, (več)nacionalni znaki za okolje ali kateri koli znak za okolje, če so zahteve za oznako oblikovane in sprejete na podlagi znanstvenih informacij ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter če je znak dostopen in je na voljo vsem zainteresiranim strankam. Naročniki bi morali, kadar koli je to mogoče, določiti tehnične specifikacije, da bi upoštevali merila za dostop za invalidne osebe ali merila za oblikovanje, namenjeno vsem uporabnikom. Tehnične specifikacije je treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik.

(30) Dodatne informacije v zvezi z naročilom, je treba, kakor je običajno v državah članicah, predložiti v razpisni dokumentaciji za vsako naročilo posebej ali pa v enakovrednem dokumentu.

(31) Naročniki, ki izvajajo posebno zapletene projekte, lahko ugotovijo, ne da bi to bilo zaradi njihove napake, da je objektivno nemogoče opredeliti sredstva za zadovoljitev njihovih potreb ali oceno, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih rešitev in/ali finančnih/pravnih rešitev. Do takih razmer lahko pride zlasti pri izvajanju pomembnih povezanih infrastrukturnih projektov za transport, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo zapleteno in strukturirano financiranje, katerih finančne in pravne sestave ni mogoče opredeliti vnaprej. Če uporaba odprtih ali omejenih postopkov ne omogoča oddaje teh naročil, je treba določiti prilagodljivi postopek, ki ohrani ne samo konkurenco med gospodarskimi subjekti, temveč tudi potrebo, da naročniki z vsakim kandidatom obravnavajo vse vidike naročila. Vendar se ta postopek ne sme uporabljati tako, da omejuje ali izkrivlja konkurenco, zlasti ne s spreminjanjem osnovnih vidikov ponudb ali z uvajanjem bistveno novih zahtev za uspešnega ponudnika ali z vključitvijo katerega koli drugega ponudnika, razen tistega, ki je izbran kot ekonomsko najugodnejši.

(32) Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednje velikih podjetij na trgu javnih naročil, je priporočljivo vključiti določbe o sklepanju pogodb s podizvajalci.

(33) Pogoji za izvajanje naročil so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Namenjeni so lahko zlasti za spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja ljudi, ki imajo težave pri vključevanju, boja proti nezaposlenosti ali varovanja okolja. Med drugimi stvarmi se lahko navedejo zahteve – ki veljajo med izvajanjem naročila – glede zaposlitve dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali glede izvajanje ukrepov za usposabljanje nezaposlenih mlajših oseb, glede osnovne skladnosti z določbami temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) ob domnevi, da te določbe niso uveljavljene v nacionalni zakonodaji, ter glede zaposlovanja bolj prizadetih oseb, kakor je to določeno v nacionalni zakonodaji.

(34) Med izvajanjem javnega naročila se na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti uporabljajo zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe, ki veljajo na področju pogojev zaposlovanja ter varnosti pri delu, če so ti predpisi in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Skupnosti. V primerih, v katerih delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja javnega naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev [11] določa minimalne pogoje, ki jih država gostiteljica mora upoštevati v zvezi s temi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neizpolnjevanje teh obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.

(35) Zaradi novega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter zaradi poenostavitev, ki iz njih lahko izhajajo glede objave naročil ter učinkovitosti in preglednosti postopkov javnih naročil, je treba elektronska sredstva izenačiti z običajnimi sredstvi za komunikacijo in izmenjavo informacij. Izbrana sredstva in tehnologija bi morali biti, kolikor je mogoče, skladni s tehnologijami, ki se uporabljajo v drugih državah članicah.

(36) Za zagotovitev razvoja učinkovite konkurence na področju javnih naročil je treba razpise in obvestila o javnih naročili, ki jih pripravijo naročniki iz držav članic, oglaševati v vsej Skupnosti. Informacije v teh objavah morajo omogočati gospodarskim subjektom v Skupnosti, da ugotovijo, ali so predlagana javna naročila zanimiva za njih. Zato jim je treba ponuditi ustrezne informacije o cilju naročila in o pogojih v zvezi z njim. Torej je treba zagotoviti boljšo vidnost javnih razpisov z ustreznimi instrumenti, kot so standardi obrazci za objave o javnem naročilu in Enotni besednjak javnih naročil (CPV), ki je v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2195/2002 [12] določen kot referenčna nomenklatura za javna naročila. V omejenih postopkih so objave predvidene predvsem za to, da omogočajo izvajalcem iz držav članic, da izrazijo svoj interes za naročila tako, da zahtevajo od naročnika povabilo za oddajo ponudb pod zahtevanimi pogoji.

(37) Za pošiljanje informacij z elektronskimi sredstvi je treba v okviru te direktive uporabljati Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okvirnih pogojih Skupnosti za elektronsko podpisovanje [13] ter Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu ("Direktiva o elektronskem poslovanju") [14]. Postopki javnega naročanja in pravila, ki veljajo za natečaje storitev, zahtevajo stopnjo varovanja in zaupnosti, ki je večja kakor tista iz teh direktiv. Glede na to bi sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb, prijave za sodelovanje ter načrti in projekti morali biti v skladu s posebnimi dodatnimi zahtevami. Zaradi tega je treba, kolikor je mogoče, spodbujati uporabo elektronskih podpisov, zlasti naprednih elektronskih podpisov. Poleg tega bi lahko prostovoljni sistem akreditacije predstavljal ustrezen okvir za izboljšano opravljanje storitev potrjevanja v zvezi s temi sredstvi.

(38) Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani na času. Zato je treba sprejeti določbo o skrajšanju minimalnih rokov, kadar se uporabljajo elektronska sredstva, vendar pod pogojem, da so v skladu s posebnim načinom pošiljanja, ki je predviden na ravni Skupnosti.

(39) Preverjanje sposobnosti ponudnikov v odprtih postopkih ter kandidatov v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji s predhodno objavo in v konkurenčnem dialogu, kakor tudi izbiro le-teh, je treba opraviti na transparenten način. Zato je treba navesti nediskriminacijske pogoje za udeležbo, ki jih lahko naročniki uporabijo pri izbiri tekmecev, in sredstva, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo kot dokaz, da izpolnjujejo te pogoje. V istem smislu transparentnosti je treba takoj po razpisu naročila od naročnika zahtevati, da navede pogoje za udeležbo, ki jih bo uporabil, ter raven posebne usposobljenosti, ki jo lahko zahteva ali ne zahteva od gospodarskih subjektov preden jim dopusti, da sodelujejo v postopku oddaje naročila.

(40) Naročnik lahko omeji število kandidatov v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji po predhodni objavi ter v konkurenčnem dialogu. To zmanjšanje števila kandidatov je treba izvesti na podlagi objektivnih meril, navedenih v javnem razpisu. Ta objektivna merila ne vklju čujejo nujno ponderiranja. Za pogoj v zvezi z osebnim položajem gospodarskih subjektov zadostuje splošno sklicevanje v javnem razpisu na položaje iz člena 45.

(41) V konkurenčnem dialogu in postopkih s pogajanji po predhodni objavi se lahko zaradi prilagodljivosti — ki se mogoče zahteva, in visokih stroškov, povezanih s temi načini javnega naročanja — naročniki upravičeni določiti postopek, ki ga je treba izvesti v zaporednih fazah, da bi se na podlagi prej navedenih meril za oddajo naročila postopno zmanjšalo število ponudnikov, s katerimi bodo nadaljevali razgovore ali pogajanja. To zmanjšanje bi moralo, če to dovoljuje število ustreznih rešitev ali kandidatov, zagotoviti pošteno konkurenco.

(42) Ko se za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ali na natečaju zahteva posebna izobrazba, veljajo ustrezna pravila Skupnosti o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalni usposobljenosti.

(43) Pri oddajanje javnih naročil je treba onemogočati sodelovanje gospodarskih subjektov, ki so sodelovali v kriminalni organizaciji ali ki so bili okrivljeni zaradi korupcije in goljufije v škodo finančnih interesov Evropske skupnosti ali zaradi pranja denarja. Kadar je to primerno, naj naročniki zahtevajo od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo ustrezne dokumente, ter lahko v primeru dvomov v zvezi z osebnim položajem kandidata ali ponudnika zaprosijo pristojne organe zadevne države članice za sodelovanje. Izključitev teh gospodarskih subjektov je treba opraviti, takoj ko naročnik izve o sodbi v zvezi s temi prekrški, ki je izrečena v skladu z nacionalno zakonodajo in je pravnomočna. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neskladnost z okoljsko zakonodajo ali zakonodajo o nezakonitih dogovorih pri javnem naročilu, ki je bila predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev.

Neupoštevanje nacionalnih določb glede izvajanja direktiv Sveta 2000/78/ES [15] in 76/207/EGS [16] o enakopravni obravnavi delavcev, ki je bilo predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, se obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev.

(44) V ustreznih primerih, v katerih značilnosti gradenj in/ali storitev upravičujejo uporabo ukrepov ali programov za okoljsko upravljanje med izvajanjem javnega naročila, se lahko zahteva uporaba teh ukrepov ali programov. Programi za okoljsko upravljanje, v kolikor so ali niso registrirani na podlagi instrumentov Skupnosti, kot je Uredba (ES) št. 761/2001 [17] (EMAS), lahko pokažejo, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Poleg tega je treba namesto registriranih programov okoljskega upravljanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt, da bi zagotovil enako raven varovanja okolja.

(45) Ta direktiva dovoljuje državam članicam, da sestavijo uradni seznam izvajalcev gradenj, ponudnikov blaga ali izvajalcev storitev ali da določijo sistem izdajanja potrdil s strani javnih ali zasebnih organov ter da sprejmejo določbo o veljavnosti te registracije ali teh potrdil v postopku oddaje naročil v drugi državi članici. V zvezi z uradnim seznamom potrjenih gospodarskih subjektov je pomembno upoštevati sodno prakso Evropskega Sodišča v zadevah, v katerih se gospodarski subjekt, ki pripada skupini, pri svoji vlogi za registracijo sklicuje na gospodarska, finančna ali tehnična sredstva drugih družb iz skupine. V tem primeru gospodarski subjekt dokaže, da mu bodo ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti regi stracije. Zaradi tega lahko država članica za to registracijo določi zahteve, ki jih je treba izpolniti, in zlasti — na primer, kadar se izvajalec sklicuje na finančni položaj druge družbe v skupini — lahko zahteva, da je ta družba odgovorna skupno in solidarno, če je to potrebno.

(46) Naročila je treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli transparentnosti, nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki in ki jamčijo ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajanje naročila: "najnižja cena" in "ekonomsko najugodnejša ponudba".

Da bi zagotovili skladnost z načelom enakopravnosti med ponudniki pri oddajanju naročil, je primerno določiti — na podlagi sodne prakse — obveznost zagotovitve potrebne transparentnosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost vseh ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zaradi tega je obveznost naročnikov, da dovolj zgodaj navedejo merila za oddajanje naročila in relativno utež za vsakega izmed teh meril, da se lahko ponudniki z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb. Naročniki lahko odstopijo od navajanja uteži meril za oddajanje naročila v ustrezno upravičenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, kadar je uteži nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi zapletenosti naročila. V takih primerih morajo navesti seznam meril, razvrščenih v padajočem zaporedju pomembnosti.

Če se naročniki odločijo oddati naročilo za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, morajo oceniti ponudbe, da bi določili, katera ponudba zagotavlja največjo vrednosti za uporabljena javna sredstva. V zvezi s tem morajo določiti ekonomska in kvalitativna merila, ki morajo celovito omogočati določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v vsaki ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je definiran v tehničnih specifikacijah, ter največje vrednosti za uporabljena javna sredstva vsake ponudbe, ki jo je treba oceniti.

Da bi zagotovili enakopravnost med ponudniki, bi morala merila za ocenjevanje omogočati objektivno primerjavo in oceno ponudb. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko ekonomska in kakovostna merila za oddajo naročila, kot je to izpolnjevanje okoljskih zahtev, omogočijo naročniku, da zadovolji potrebe zainteresirane javnosti iz razpisne dokumentacije naročila. Naročnik lahko pod enakimi pogoji uporabi merila, katerih cilj je izpolniti socialne zahteve, zlasti kot odgovor na potrebe, navedene v razpisni dokumentaciji naročila, ter potrebe prikrajšanih skupin ljudi, katerim pripadajo tiste osebe, ki prejemajo/uporabljajo gradnje, dobave blaga in storitve.

(47) V primeru javnega naročila storitev merila za ocenitev ponudb ne smejo vplivati na uporabo nacionalnih določb o plačilu nekaterih storitev, kot so na primer storitve, ki jih opravljajo arhitekti, inženirji ali pravniki in, če gre za javna naročila blaga, na uporabo nacionalnih določb, ki predvidevajo stalne ceno za šolske knjige.

(48) Nekatere tehnične pogoje, zlasti tisti v zvezi z javnimi razpisi in statističnimi poročili, kakor tudi uporabljeno nomenklaturo in pogoje za sklicevanje na to nomenklaturo, bo treba sprejeti in prilagoditi spričo spreminjajočih se tehničnih zahtev. Prilagoditi bo treba tudi seznam naročnikov iz prilog. Zaradi tega je primerno uveljaviti prilagodljivi in hitri postopek sprejemanja.

(49) Ukrepe, potrebne za izvedbo te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za izvedbo izvršnih pooblastil, prenesenih na Komisijo [18].

(50) Primerno je, da se Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in rokov [19], uporablja pri izračunu rokov iz te direktive.

(51) Ta direktiva ne posega v roke iz Priloge XI, v katerih morajo države članice prenesti v svoje nacionalno pravo in uveljaviti direktive 92/50/EGS, 93/36/EGS in 93/37/EGS —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

KAZALO VSEBINE

Člen 1

— Definicije

Člen 2

— Načela za oddajo naročil

Člen 3

— Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula

Člen 4

— Gospodarski subjekti

Člen 5

— Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Člen 6

— Zaupnost

Člen 7

— Vrednostni pragi za javna naročila

Člen 8

— Naročila, ki jih naročniki sofinancirajo z več kakor 50-odstotnim deležem

Člen 9

— Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov

Člen 10

— Oddajanje naročil na področju obrambe

Člen 11

— Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo centralni nabavni organi

Člen 12

— Naročila na vodnem, transportnem, energetskem in področju in na področju poštnih storitev

Člen 13

— Posebne izključitve na področju telekomunikacij

Člen 14

— Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Člen 15

— Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 16

— Posebne izključitve

Člen 17

— Koncesije za javne storitve

Člen 18

— Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Člen 19

— Rezervirana naročila

Člen 20

— Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II A

Člen 21

— Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II B

Člen 22

— Mešana naročila, ki vključujejo storitve iz seznama iz Priloge II A in storitve iz seznama v Prilogi II B

Člen 23

— Tehnične specifikacije

Člen 24

— Variante

Člen 25

— Oddajanje naročil podizvajalcem

Člen 26

— Pogoji za izvedbo naročil

Člen 27

— Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogoji za delo

Člen 28

— Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga

Člen 29

— Konkurenčni dialog

Člen 30

— Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi

Člen 31

— Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave

Člen 32

— Okvirni sporazumi

Člen 33

— Dinamični nabavni sistemi

Člen 34

— Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov

Člen 35

— Razpisi in obvestila

Člen 36

— Oblika in način objave razpisov in obvestil

Člen 37

— Neobvezna objava

Člen 38

— Roki za sprejemanje prijav za sodelovanje in za predložitev ponudb

Člen 39

— Odprti postopki: razpisna dokumentacija, dodatni dokumenti in informacije

Člen 40

— Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem

Člen 41

— Obveščanje kandidatov in ponudnikov

Člen 42

— Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje

Člen 43

— Vsebina poročil

Člen 44

— Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil

Člen 45

— Osebni položaj kandidata ali ponudnika

Člen 46

— Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti

Člen 47

— Ekonomski in finančni položaj

Člen 48

— Tehnična in/ali poklicna sposobnost

Člen 49

— Standardi za zagotovitev kakovosti

Člen 50

— Standardi za okoljsko upravljanje

Člen 51

— Dodatni dokumenti in informacije

Člen 52

— Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

Člen 53

— Merila za ocenitev ponudnikov

Člen 54

— Uporaba elektronskih dražb

Člen 55

— Neobičajno nizke ponudbe

Člen 56

— Področje uporabe

Člen 57

— Izključitve iz področja uporabe

Člen 58

— Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje

Člen 59

— Rok

Člen 60

— Oddaja naročil podizvajalcem

Člen 61

— Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem

Člen 62

— Veljavna pravila

Člen 63

— Pravila za objave: prag in izjeme

Člen 64

— Objava razpisa

Člen 65

— Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb

Člen 66

— Splošne določbe

Člen 67

— Področje uporabe

Člen 68

— Izključitve iz področja uporabe

Člen 69

— Objave razpisov in obvestil

Člen 70

— Oblika in način objave razpisov o natečajih

Člen 71

— Komunikacijska sredstva za sporočanje

Člen 72

— Izbor tekmecev na natečaju

Člen 73

— Sestava žirije

Člen 74

— Odločitve žirije

Člen 75

— Statistične obveznosti

Člen 76

— Vsebina statističnega poročila

Člen 77

— Svetovalni odbor za javna naročila

Člen 78

— Poprava pragov

Člen 79

— Spremembe

Člen 80

— Izvajanje

Člen 81

— Mehanizmi za spremljanje

Člen 82

— Razveljavitve

Člen 83

— Začetek veljavnosti

Člen 84

— Naslovniki

Priloga I

— Seznam dejavnosti iz člena 1(2)(b)

Priloga II

— Storitve iz člena 1(2)(d)

Priloga II A

Priloga II B

Priloga III

— Seznami organov in kategorij oseb javnega prava iz drugega pododstavka člena 1(9)

Priloga IV

— Državni organi

Priloga V

— Seznami proizvodov iz člena 7 glede na naročila, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe

Priloga VI

— Definicije nekaterih tehničnih specifikacij

Priloga VII

— Informacije, ki jih je treba navesti v objavah

Priloga VII A

— Informacije, ki jih je treba navesti v objavah o javnih naročilih

Priloga VII B

— Informacije, ki morajo biti navedene v objavah o koncesijah za javne gradnje

Priloga VII C

— Informacije, ki morajo biti navedene v objavah o naročilih gradenj koncesionarjev, ki niso naročniki

Priloga VII D

— Informacije, ki morajo biti navedene v razpisih o natečajih

Priloga VIII

— Značilnosti objave

Priloga IX

— Registri

Priloga IX A

— Javna naročila gradenj

Priloga IX B

— Javna naročila blaga

Priloga IX C

— Javna naročila storitev

Priloga X

— Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih

Priloga XI

— Skrajni roki za prenos in uporabo (člen 80)

Priloga XII

— Korelacijska tabela

NASLOV I

DEFINICIJE IN SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Definicije

1. Za namene te direktive se uporabljajo definicije iz odstavkov 2 do 15.

2. (a) "Javna naročila" so proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katerih predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali izvajanje storitev v skladu s pomenom iz te direktive.

(b) "Javna naročila gradenj" so javna naročila, katerih predmet je bodisi izvedba bodisi izvedba in projektiranje gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge I, ali gradnja ali izvedba neke gradnje s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika. "Gradnja" pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske in tehnične funkcije.

(c) "Javna naročila blaga" so javna naročila, razen tistih iz (b), katerih predmet je nakup, zakup, najem ali lizing, z možnostjo odkupa proizvodov ali brez te možnosti.

Javno naročilo, katerega predmet je dobava proizvodov in ki kot dodatno zadevo zajema tudi namestitvena in inštalacijska dela, se mora obravnavati kot "javno naročilo blaga".

(d) "Javna naročila storitev" so javna naročila, katerih predmet je opravljanje storitev iz Priloge II, razen javnih naročil gradenj ali naročil blaga.

Javno naročilo, katerega predmet so skupaj proizvodi in storitve v skladu s pomenom iz Priloge II, se morajo obravnavati kot "javno naročilo storitev", če vrednost zadevnih storitev presega vrednost tistih proizvodov, ki so zajeti v naročilu.

Javno naročilo, katerega predmet so storitve v skladu s pomenom iz Priloge II in vključujejo dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge I, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot javno naročilo storitev.

3. "Koncesija za javne gradnje" je naročilo enake vrste kakor javno naročilo gradenj z izjemo dejstva, da je razlog za izvedbo gradenj bodisi samo pravica do koriščenja gradnje ali ta pravica skupaj s plačilom.

4. "Koncesija za storitve" je naročilo enake vrste kakor javno naročilo storitev, z izjemo dejstva, da je razlog za opravljanje storitev bodisi samo pravica do koriščenja storitve ali ta pravica skupaj s plačilom.

5. "Okvirni sporazum" je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ekonomskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati med posameznim obdobjem, zlasti v zvezi s ceno in, če je to primerno, predvideno količino.

6. "Dinamični nabavni sistem" je v celoti elektronski postopek za običajne nakupe – katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnika – ki je omejenega trajanja in je med celotnim obdobjem veljavnosti odprt za gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje pogoje za udeležbo in je predložil predhodno ponudbo, skladno s specifikacijo.

7. "Elektronska dražba" je ponavljajoči se postopek, ki vključuje elektronsko sredstvo za predstavitev novih cen, popravljenih navzdol in/ali novih vrednosti v zvezi z nekaterimi elementi ponudb, ki se pojavijo po začetni celotni oceni ponudb, kar omogoči razvrščanje ob uporabi metod za avtomatsko ocenjevanje.

Zato nekatera naročila storitev in nekatera naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne smejo biti predmet elektronskih dražb.

8. Izrazi "izvajalec gradenj", "dobavitelj blaga" in "izvajalec storitev" pomenijo katero koli pravno ali fizično osebo ali javni subjekt ali skupino teh oseb in/ali organov, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradbeno delo, proizvode ali storitve.

Izraz "ekonomski subjekt" pomeni enako ali izvajalca gradenj, ali dobavitelja blaga ali izvajalca storitev. Uporablja se le zaradi enostavnosti.

Gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo, je "ponudnik". Tisti, ki je zaprosil za povabilo k sodelovanju v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu, je "kandidat".

9. "Naročniki" pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ter združenja, ki jih ustanovijo bodisi en ali več teh organov bodisi en ali več teh oseb javnega prava.

"Oseba javnega prava" pomeni vsak subjekt:

(a) ki je ustanovljen s posebnim namenom zadovoljevanja potreb javnega interesa, in ki nima pridobitnega značaja;

(b) ki ima pravno osebnost; in

(c) ga pretežno financirajo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava; ali za katerega velja upravljalski nadzor s strani teh oseb; ali ki ima upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenuje država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.

Informativni seznami subjektov in kategorij oseb javnega prava, ki izpolnjujejo merila iz (a), (b) in (c) drugega pododstavka, so navedeni v Prilogi III. Države članice redno obveščajo Komisijo o vseh spremembah njihovih seznamov oseb in kategorij oseb.

10. "Centralni nabavni organ" je naročnik, ki:

- nabavlja blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali

- oddaja javna naročila ali sklepa okvirne sporazume za gradnje, dobave blaga ali storitve, namenjene naročnikom.

11. (a) "Odprti postopki" pomenijo tiste postopke, v katerih lahko kateri koli gospodarski subjekt predloži ponudbo.

(b) "Omejeni postopki" pomenijo tiste postopke, v katerih lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem lahko ponudbo predložijo samo tisti gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi.

(c) "Konkurenčni dialog" je postopek, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več primernih možnosti, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na katerega podlagi so izbrani kandidati povabljeni, da predložijo ponudbo.

Za namen uporabe postopka iz prvega pododstavka se za javno naročilo šteje, da je "posebej zapleteno", če naročniki:

- objektivno niso sposobni opredeliti tehničnih sredstev v skladu s členom 23(3)(b), (c) ali (d), ki bi lahko zadovoljila njihove potrebe ali dosegla cilje, in/ali

- objektivno niso sposobni določiti pravnih in/ali finančnih struktur projekta.

(d) "Postopki s pogajanji" pomenijo tiste postopke, v katerih se naročniki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki jih izberejo, in se z enim ali več izmed njih pogajajo o pogojih za naročilo.

(e) "Natečaji" pomenijo tiste postopke, ki naročniku omogočajo, da pridobi – predvsem na področjih urbanega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov – načrt ali projekt, ki ga je izbrala žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad.

12. "Pisen" ali "pisno" pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Vključuje lahko informacije, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi sredstvi.

13. "Elektronska sredstva" pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo ter prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.

14. "Enotni besednjak javnih naročil (CPV)", kakor je sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002, mora določiti referenčno nomenklaturo, ki se uporablja za javna naročila, s tem, da zagotavlja enakovrednost z drugimi obstoječimi nomenklaturami.

V primeru različnih razlag področja uporabe te direktive zaradi morebitnih razlik med nomenklaturami CPV in NACE s seznama v Prilogi I ali med nomenklaturami CPV in CPC (začasna različica) s seznama v Prilogi II, se uporablja nomenklatura NACE v prvem primeru in CPC v drugem.

15. Za namene člena 13, člena 57(a) in člena 68(b) morajo naslednji izrazi pomeniti, kot sledi:

(a) "javno telekomunikacijsko omrežje" pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos signalov med določenimi sklepnimi točkami omrežja po žici, mikrovalovnih, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih;

(b) "sklepna točka omrežja" pomeni vse fizične povezave in specifikacijo njihovega tehničnega dostopa, ki tvorijo del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebne za dostop do tega javnega omrežja in za učinkovito komuniciranje v njem;

(c) "javne telekomunikacijske storitve" pomenijo telekomunikacijske storitve, katerih opravljanje so države članice posebej dodelile enemu ali več telekomunikacijskim subjektom;

(d) "telekomunikacijske storitve" pomenijo storitve, katerih izvajanje je v celoti ali delno sestavljeno iz prenosa in usmerjanja signalov po telekomunikacijskem omrežju s pomočjo telekomunikacijskih procesov, razen storitev radiodifuzije in televizije.

Člen 2

Načela za oddajo naročil

Naročniki morajo obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminacijsko ter delovati transparentno.

Člen 3

Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula

Če naročnik podeli posebne ali izključne pravice za opravljanje javne storitve osebi, ki ni naročnik, mora akt, v katerem se ta pravica dodeli, določiti, da mora ta oseba v zvezi z oddajo javnih naročil za dobavo blaga, ki jih odda tretjim osebam kot del svojih dejavnosti, upoštevati načelo nediskriminacije na podlagi državljanstva.

NASLOV II

PRAVILA O JAVNIH NAROČILIH

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 4

Gospodarski subjekti

1. Kandidati ali ponudniki, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, smejo opravljati ustrezne storitve, ne smejo biti zavrnjeni samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je javno naročilo oddano, morali biti fizična ali pravna oseba.

Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali zahtevku za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

2. Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo in se prijavijo kot kandidati. Za predložitev ponudbe ali zahtevka za sodelovanje naročniki od teh skupin ne smejo zahtevati posebne pravne oblike; vendar se od skupine, ki je uspešen ponudnik, lahko zahteva pridobitev pravne osebnosti, če je ta sprememba nujna za uspešno izvedbo naročila.

Člen 5

Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Za namene oddaje javnega naročila s strani naročnikov morajo države članice uporabiti v svojih odnosih enako ugodne pogoje, kot so tisti, ki jih odobrijo okoljskim subjektom tretjih držav pri izvajanju Sporazuma o vladnih naročilih (v nadaljevanju besedila "Sporazum"), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga multilateralnih pogajanj. V zvezi s tem se države članice posvetujejo med seboj v Svetovalnem odboru za javna naročila iz člena 77 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s Sporazumom.

Člen 6

Zaupnost

Brez poseganja v določbe iz te direktive – zlasti v tiste glede obveznosti v zvezi z objavljanjem obvestilo o oddanih naročilih in z informacijami za kandidate in ponudnike iz členov 35(4) in 41 – ter v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja za naročnika, naročnik ne sme razkriti informacij, ki jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne; te informacije vključujejo zlasti tehnične in poslovne skrivnosti ter zaupne vidike ponudb.

POGLAVJE II

Področje uporabe

Oddelek 1

Pragi

Člen 7

Vrednostni pragi za javna naročila

Ta direktiva se mora uporabljati za javna naročila, ki niso izključena v skladu z izjemami iz členov 10 in 11 ter členov 12 do 18 in katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (DDV) enaka ali večja od naslednjih pragov:

(a) 162000 eurov za javna naročila blaga in storitev, razen tistih iz tretje alinee točke (b), ki jih oddajo naročniki, navedeni kot centralni državni organi na seznamu v Prilogi IV; v primeru javnih naročil blaga, ki jih oddajo naročniki s področja obrambe, se mora ta prag uporabljati samo za naročila, ki vključujejo proizvode iz Priloge V;

(b) 249000 eurov

- za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki, ki niso na seznamu v Prilogi IV,

- za javna naročila blaga, ki jih oddajo naročniki iz seznama v Prilogi IV s področja obrambe, če ti proizvodi vključujejo proizvode, ki niso zajeti v Prilogi V,

- za javna naročila, ki jih odda kateri koli naročnik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Priloge II A, telekomunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami s seznama v Prilogi II B;

(c) 6242000 eurov za javna naročila gradenj.

Člen 8

Naročila, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem

Ta direktiva se mora uporabiti za oddajo:

(a) naročil, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je 6242000 eurov ali več,

- če ta naročila vključujejo dela gradnje iz Priloge I,

- in če ta naročila vključujejo gradnjo za bolnišnic, objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, šolske in univerzitetne objekte ter objekte, ki se uporabljajo za upravne namene;

(b) naročila za storitev, ki jih naročniki neposredno financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali večja od 249000 eurov in ki so povezana z naročilom gradenj v smislu točke (a).

Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da naročniki, ki dodelijo ta finančna sredstva, zagotovijo izpolnjevanje te direktive, če naročilo oddaja en ali več subjektov in ne ti naročniki sami, ali da zagotovijo izpolnjevanje te Direktive, v kolikor ti naročniki sami oddajajo to naročilo za in v imenu drugih subjektov.

Člen 9

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov

1. Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila mora temeljiti na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga ocenil naročnik. Ta izračun mora upoštevati celotni skupni znesek, vključno s katero koli dodatno možno izbiro in katero koli ponovitev naročila.

Če naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih mora upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.

2. Ta ocena mora biti veljavna v trenutku pošiljanja javnega razpisa, kakor je določeno v členu 35(2), ali v primeru, da takšna objava ni potrebna, v trenutku, ko naročnik začne postopek oddaje naročila.

3. Noben projekt gradnje ali predlagani nabava določene količine blaga in/ali storitev se ne sme deliti s tem, da bi se izognil uporabi te direktive.

4. V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti gradenj upoštevati stroške gradnje in celotno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki so ga naročniki dali na voljo izvajalci gradenj.

5. (a) Če lahko iz predlagane gradnje ali nakupa storitev izhaja naročilo, ki se oddaja istočasno v ločenih sklopih, se upošteva celotna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 7 ali večja od njega, se mora ta direktiva uporabiti za oddajo vsakega posameznega sklopa.

Vendar lahko naročniki odstopijo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih posamezna ocenjena vrednost brez DDV je manjša kakor 80000 eurov za storitve ali 1 milijon eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ni večja kakor 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.

(b) Če lahko iz predloga za naročilo podobnega blaga izhajajo naročila, ki se oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov, kadar se uporablja člen 7(a) in (b).

Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 7 ali večja od njega, se mora ta direktiva uporabiti za oddajo vsakega posameznega sklopa.

Vendar lahko naročniki odstopijo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80000, če skupna vrednost teh sklopov ni večja od 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.

6. Glede javnih naročil blaga v zvezi z nakupom na obroke, najemom, zakupom ali lizingom, je vrednost, ki jo je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:

(a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje 12 mesecev ali manj, celotna ocenjena vrednost za čas trajanja naročila ali, če je obdobje daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

7. V primeru javnih naročil blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali so predvideni za ponovitev v določenem obdobju, se ocenjena vrednost naročila mora izračunati:

(a) bodisi na podlagi celotne dejanske vrednosti naročil iste vrste, ki so si sledila in ki so bila oddana v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, prilagojenem, če je to mogoče, da bi se upoštevale spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu;

(b) ali na podlagi celotne ocenjene vrednosti naročil, ki sosi sledila in ki so bila oddana v 12 mesecih po prvi dobavi ali med finančnim letom, če ni daljše od 12 mesecev.

Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo naročilo izločeno iz področja uporabe te direktive.

8. Pri javnih naročilih storitev mora biti vrednost, ki jo je treba uporabiti kot podlago za izračun ocenjene vrednosti naročila, kakor sledi:

(a) za naslednje vrste storitev:

(i) za zavarovalniške storitve: višina premije in druge oblike plačil;

(ii) za bančne in druge finančne storitve: honorarji, provizije, obresti in druge oblike plačil;

(iii) za natečaje: honorarje, plačljive provizije in druge oblike plačil;

(b) za naročila storitev brez navedene celotne cene:

(i) v primeru javnih naročil za določeno obdobje, če je to obdobje 48 mesecev ali manj: celotna vrednost za njihovo celotno trajanje;

(ii) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil z obdobjem, daljšim kakor 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

9. Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme mora biti vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.

Oddelek 2

Posebne razmere

Člen 10

Oddajanje naročil na področju obrambe

Ta direktiva se mora uporabljati za javna naročila, ki jih oddajajo naročniki s področja obrambe, upoštevajoč člen 296 Pogodbe.

Člen 11

Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo oziroma sklenejo organi

1. Države članice lahko določijo, da lahko naročniki nabavijo gradnje, blago in/ali storitve od ali prek centralnega nabavnega organa ali z njegovo pomočjo.

2. Za naročnike, ki nabavljajo gradnje, blago in/ali storitve od centralnega nabavnega organa ali z njegovo pomočjo v primerih iz člena 1(10), se šteje, da so usklajeni s to direktivo, če je z njo usklajen centralni nabavni organ.

Oddelek 3

Izključena naročila

Člen 12

Naročila na vodnem, energetskem, transportnem področju in na področju poštnih storitev.

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, oddana v skladu z Direktivo 2004/17/ES za naročnike, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7 navedene direktive, in so oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, ali za javna naročila, ki so izključena s področja uporabe navedene direktive v skladu s členom 5(2) ter členi 19, 26 in 30 Direktive.

Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za javna naročila, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in jih oddajo zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi prednost na osnovi možnosti iz drugega pododstavka člena 71 te Direktive, da odstopi od njene uporabe.

Člen 13

Posebne izključitve na področju telekomunikacij

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, katerih osnovni namen je dovoliti naročnikom, da ponujajo ali izkoriščajo javna telekomunikacijska omrežja ali da javnosti ponujajo eno ali več telekomunikacijskih storitev.

Člen 14

Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so označena kot zaupna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov te države.

Člen 15

Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, za katera veljajo različna postopkovna pravila in so dodeljena:

(a) na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je sklenjen v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami ter vključuje bodisi dobave blaga ali izvajanje gradenj, namenjenih skupnemu izvajanju ali koriščenju gradnje od držav podpisnic, bodisi izvajanje storitev, namenjenih skupnemu izvajanju ali koriščenju projekta od držav podpisnic takega sporazume; o vseh sporazumih je potrebno obvestiti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 77;

(b) na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali tretji državi;

(c) na podlagi posebnega postopka neke mednarodne organizacije.

Člen 16

Posebne izključitve

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi s:

(a) nakupom ali najemom zemljišča s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; ta direktiva kljub temu velja za naročila finančnih storitev, ki se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali po sklenitvi pogodbe o nakupu ali najemu;

(b) nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala, ki radijskih ali televizijskih postaj in naročilom o zakupu časa oddajanja;

(c) storitvami na področju arbitraže in pomiritev;

(d) finančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala, ter storitvami centralne banke;

(e) pogodbami o zaposlitvi;

(f) raziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za svoje potrebe in uporabo, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.

Člen 17

Koncesije za javne storitve

Brez poseganja v veljavnost člena 3 se ta direktiva ne uporablja za koncesije za javne storitve iz člena 1(4).

Člen 18

Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jo odda en naročnik drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni, podzakonskimi akti in drugimi predpisi, skladnimi s Pogodbo.

Oddelek 4

Posebna ureditev

Člen 19

Pridržana naročila

Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila za zaščitene delavnice ali določijo, da se ta naročila izvedejo v okviru programov zaščitenih delovnih mest, če je večina zadevnih zaposlenih prizadetih oziroma invalidnih oseb, ki zaradi narave ali resnosti delovne nezmožnosti ne morejo opravljati svojega poklica pod normalnimi pogoji.

V objavi javnega razpisa se je potrebno sklicevati na to določbo.

POGLAVJE III

Ureditev za javna naročila

Člen 20

Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II A

Naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II A, se morajo oddati v skladu s členi 23 do 55.

Člen 21

Javna naročila storitev iz seznama v Prilogi II B

Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II B, se morajo oddati samo v skladu s členom 23 in členom 35(4).

Člen 22

Mešana naročila, ki vključujejo storitve iz seznama v Prilogi II A in storitve iz seznama v Prilogi II B

Javna naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II A in Prilogi II B, se morajo oddati v skladu s členi 23 do 55, če je vrednost storitev iz seznama v Prilogi II A večja od vrednosti storitev s seznama v Prilogi II B. V drugih primerih se naročila morajo oddati v skladu s členom 23 in členom 35(4).

POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo tehnične specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 23

Tehnične specifikacije

1. Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VI se morajo navesti v dokumentaciji razpisa javnega naročila, kot so objave javnega razpisa, razpisna dokumentacija ali dodatni dokumenti. Kadar koli je to mogoče, je treba te tehnične specifikacije določiti tako, da merila upoštevajo dostop za prizadete oziroma invalidne osebe ali merila za načrtovanje, namenjeno vsem uporabnikom.

2. Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.

3. Brez poseganja v obvezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Skupnosti, se tehnične specifikacije morajo določiti:

(a) ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Priloge VI ter, po prednostnem vrstnem redu, na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo proizvodov. Pri vsakem sklicevanju se morajo navesti besede "ali enakovredni";

(b) ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev; slednje lahko vključujejo okoljske značilnosti. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudnikom opredeliti predmet naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila;

(c) ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz pododstavka (b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz pododstavka (a), kar je sredstvo, s katerim se izrazi predpostavka o skladnosti s temi izvedbenimi ali funkcionalnimi zahtevami;

(d) ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz pododstavka (a) v zvezi z določenimi značilnostmi ter s sklicevanjem na izvedbene ali funkcionalne zahteve iz pododstavka (b) v zvezi z drugimi značilnostmi.

4. V primeru, da naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz odstavka 3(a), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da proizvodi in storitve, ki so ponujeni, niso skladni s tehničnimi specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

5. Če naročnik izkoristi možnost iz odstavka 3(a), da določi predpise v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki jih je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te tehnične specifikacije nanašajo na izvedbene ali funkcionalne zahteve, ki jih ta določil.

Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, proizvod ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

6. Če naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz odstavka 3(b), lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:

- so navedene tehnične specifikacije primerne za določitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,

- so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,

- so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter

- da so na voljo vsem zainteresiranim stranem.

Naročniki lahko navedejo, da se za proizvode in storitve z znakom za okolje predpostavlja skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti morajo vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

7. "Priznani organi" so v skladu s pomenom iz tega člena laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z veljavnimi evropskimi standardi.

Naročniki morajo sprejeti potrdila priznanih organov s sedežem v drugih državah članicah.

8. Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na določeni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom oziroma bi s tem bila nekatera podjetja ali nekateri proizvodi izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkoma 3 in 4; pri takem sklicevanju se morajo navesti besede "ali enakovredno".

Člen 24

Variante

1. Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki dovolijo ponudnikom, da predložijo variante.

2. Naročniki morajo navesti v javnem razpisu, ali dovoljujejo predložitev variant ali ne: predložitev variant ni dovoljena brez te navedbe.

3. Naročniki, ki dovolijo predložitev variant, morajo v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih variante morajo izpolniti, ter katere koli posebne zahteve za njihovo predložitev.

4. Obravnavati se morajo samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnikov.

V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročniki, ki so dovolili predložitev variant, ne smejo zavrniti variante izključno z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.

Člen 25

Oddaja naročil podizvajalcem

Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva oziroma država članica lahko od njega zahteva, da obveže ponudnika, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morebiti namerava dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.

Ta navedba ne sme posegati v vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.

Člen 26

Pogoji za izvedbo naročil

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu z zakonodajo Skupnosti in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Pogoji, ki urejajo izvedbo naročila, se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike.

Člen 27

Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo

1. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede ali ga država članica zaveže, da določi organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varovanjem okolja, določbah o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo, ki veljajo v državi članici, regiji ali kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, in veljajo za gradnje, ki se morajo izvesti na kraju samem, ali za storitve, ki se morajo opraviti med izvedbo naročila.

2. Naročnik, ki ponuja informacije iz odstavka 1, mora zahtevati od ponudnikov ali kandidatov v postopku oddaje naročila, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami o zaščiti delovnega mesta in pogojih za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve.

Prvi pododstavek ne sme posegati v uporabo določb iz člena 55, ki zadevajo obravnavo neobičajno nizkih ponudb.

POGLAVJE V

Postopki

Člen 28

Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga

Pri oddaji javnih naročil morajo naročniki uporabljati nacionalne postopke, ki so prilagojeni namenom te direktive.

Naročniki morajo javna naročila oddati ob uporabi odprtega ali omejenega postopka. V posebnih razmerah, ki so izrecno določene v členu 29, lahko naročniki oddajo svoja javna naročila s pomočjo konkurenčnega dialoga. V posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v členih 30 in 31, lahko uporabijo postopek s pogajanji z ali brez predhodne objave.

Člen 29

Konkurenčni dialog

1. V primeru izjemno zapletenih naročil lahko države članice določijo možnost, da naročniki uporabijo konkurenčni dialog v skladu s tem členom, če menijo, da uporaba odprtega ali omejenega postopka ne bo omogočila oddaje naročila.

Javno naročilo se mora oddati le na podlagi merila za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe.

2. Naročniki morajo objaviti javni razpis z navedbo svojih potreb in zahtev, ki jih morajo določiti v tem razpisu in/ali v opisnem dokumentu.

3. Naročniki s kandidati, ki so izbrani v skladu z zadevnimi določbami členov 44 do 52, začnejo dialog, katerega cilj jih obvezuje in določiti načine, ki so najbolj primerni za zadovoljitev njihovih potreb. V času trajanja dialoga lahko z izbranimi kandidati razpravljajo o vseh vidikih naročila.

V času trajanja dialoga morajo naročniki zagotoviti enakopravnost med ponudniki. Zlasti ne smejo nuditi informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi.

Naročniki ne smejo drugim udeležencem razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči kandidat, ki sodeluje v dialogu, brez njegovega soglasja.

4. Naročniki lahko določijo, da se postopek opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih je treba razpravljati v fazi dialoga, uporabljajoč merila za ocenjevanje iz javnega razpisa ali opisnega dokumenta. V javnem razpisu ali opisnem dokumentu, se mora navesti, da se lahko ta možnost uporabi.

5. Naročnik mora nadaljevati s tem dialogom, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko zadovoljijo njegove potrebe, če je to potrebno, po primerjavi teh rešitev.

6. Naročnik mora, potem ko poda izjavo, da je dialog zaključen in o tem obvesti udeležence, od njih zahtevati, da predložijo končne ponudbe na podlagi rešitve ali rešitev, ki so jih predložili in podrobneje opredelili v času trajanja dialoga. Te ponudbe morajo vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo in ki so potrebni za izvedbo projekta.

Te ponudbe se lahko na zahtevo naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in natančno prilagodijo. Vendar ta pojasnjevanja, podrobne opredelitve, natančne prilagoditve ali dodatne informacije ne smejo pomeniti sprememb osnovnih značilnosti ponudbe ali povabila za oddajo ponudb, kjer bi odstopanja verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminacijski učinek.

7. Naročniki morajo oceniti predložene ponudbe na podlagi meril za ocenjevanje, ki so določena v javnem razpisu ali opisnem dokumentu, ter morajo izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo v skladu s členom 53.

Naročnik lahko zahteva od ponudnika, za katerega je ugotovljeno, da je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, da pojasni vidike svoje ponudbe ali potrdi obveznosti iz ponudbe, če to ne vpliva na spreminjanje bistvenih vidikov ponudbe ali povabila za oddajo ponudb in ne povzroča diskriminacije ali izkrivljanja konkurence.

8. Naročniki lahko določijo cene ali plačila udeležencem v dialogu.

Člen 30

Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi

1. Naročniki lahko oddajo svoje javno naročilo v postopku s pogajanji po predhodni objavi obvestila v naslednjih primerih:

(a) v primeru nepravilnih ponudb ali oddaje ponudb, ki so nesprejemljive po nacionalnih določbah, skladnih s členi 4, 24, 25, 27 in poglavjem VII, kot odgovor na odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni dialog, če prvotni pogoji naročila niso bistveno spremenjeni.

Naročnikom ni treba objaviti javnega razpisa, če so v postopek s pogajanji vključili vse ponudnike, vendar samo tiste ponudnike, ki izpolnjujejo merila iz členov 42 do 52 in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek oddaje ponudb;

(b) v izjemnih primerih, kadar to zahtevajo značilnosti gradenj, blaga ali storitev ali z njimi povezana tveganja ne dopuščajo, da se cena v celoti določi vnaprej;

(c) v primeru, med drugim, storitev kategorije 6 iz Priloge II A in intelektualnih storitev, kot so storitve, ki vključujejo izdelavo projektov gradenj, če so značilnosti storitev, ki jih je treba opraviti, take, da razpisne dokumentacije ni mogoče dovolj natančno določiti tako, da bi bilo mogoče naročilo oddati z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili, ki veljajo za odprti in omejeni postopek;

(d) v zvezi z javnimi naročili gradenj za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja, preizkusov ali razvoja in ne zaradi zagotavljanja donosnosti ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja.

2. V primerih iz odstavka 1 se naročniki morajo pogajati s ponudniki o ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili morebitnim zahtevam, ki so jih navedli v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji in dodatnih dokumentih, in da bi poiskali najboljšo ponudbo v skladu s členom 53(1).

3. Med pogajanji morajo naročniki zagotoviti enakopravnost vseh ponudnikov. Zlasti ne smejo ponujati informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi.

4. Naročniki lahko določijo, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število ponudb, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za ocenjevanje iz javnega razpisa ali razpisne dokumentacije. V objavi javnega razpisa ali razpisni dokumentaciji mora naročnik navesti, ali je uporabil te možnosti.

Člen 31

Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave

Naročniki lahko oddajo javno naročilo v postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu v naslednjih primerih:

(1) za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev:

(a) če v odprtem ali v omejenem postopku ni bila predložena nobena ponudba ali nobena primerna ponudba, nobena prijava, pod pogojem, da prvotni predmet naročila ali vsebina razpisne dokumentacije niso bistveno spremenjeni, in pod pogojem, da se Komisiji pošlje poročilo, če slednja to zahteva;

(b) kadar se iz bodisi tehničnih bodisi umetniških razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, lahko javno naročilo odda samo določenemu gospodarskemu subjektu;

(c) v kolikor je brezpogojno potrebno, če iz razlogov izredne nujnosti, ki so jo narekovali dogodki, ki jih naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče upoštevati roka za odprti in omejeni postopek ali postopek s pogajanji po predhodni objavi iz člena 30. Okoliščine, zaradi katerih je skrajno nujen primer nastal, ne smejo v nobenem primeru biti takšne, da bi jih lahko pripisali naročniku;

(2) za javna naročila blaga:

(a) kadar se proizvodi izdelujejo izključno zaradi raziskovanja, poizkusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje količinske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(b) ko gre za dodatne nabave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo običajnega blaga ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil in ponavljajočih se naročil praviloma ne sme presegati obdobja treh let;

(c) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;

(d) za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki zaradi prenehanja dejavnosti, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo upniki ali po podobnem postopku po nacionalni zakonodaji ali uredbah;

(3) za javna naročila storitev, če se določeno naročilo oddaja na podlagi javnega natečaja in mora biti naročilo v skladu z veljavnimi predpisi oddano izbranemu kandidatu ali enemu izmed izbranih kandidatov, pri čemer morajo v slednjem primeru vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, biti povabljeni k pogajanjem;

(4) za javna naročila gradenj in javna naročila storitev:

(a) za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvotnem naročilu, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, ki so v tem projektu ali naročilu opisane, pod pogojem, da se naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki izvaja prvotno naročilo:

- če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave,

ali

- če so te storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, brezpogojno potrebne za dokončanje tega naročila.

Vendar skupna vrednost naročil, oddanih za dodatne gradnje ali storitve, ne sme presegati 50 % zneska prvotnega naročila;

(b) za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih istemu gospodarskemu subjektu, ki mu je isti naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je prvotno naročilo bilo oddano na podlagi odprtega ali omejenega postopka.

Že ob povabilu k oddaji ponudb za prvi projekt morajo naročniki objaviti morebitno uporabo tega postopka, pri čemer morajo upoštevati celotne ocenjene stroške kasnejših gradenj ali storitev, če uporabljajo določbe člena 7.

Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po sklenitvi pogodbe o oddaji prvotnega naročila.

Člen 32

Okvirni sporazumi

1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume.

2. Za namen sklenitve okvirnega sporazuma morajo naročniki upoštevati postopkovna pravila iz te direktive za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma se morajo izbrati ob uporabi meril za ocenjevanje v skladu s členom 53.

Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se morajo oddati v skladu s postopki iz odstavkov 3 in 4. Ti postopki se lahko uporabijo le med naročniki in gospodarskimi subjekti, ki so prvotne stranke okvirnega sporazuma.

Pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz tega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma.

Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih sporazumov neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

3. Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se morajo naročila na podlagi tega sporazuma oddati v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

V zvezi z oddajo teh naročil se naročniki lahko v pisni obliki posvetujejo z gospodarskim subjektom, stranko okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.

4. Kadar se okvirni sporazum sklene z večjim številom gospodarskih subjektov, morajo biti slednji vsaj trije, v kolikor je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo zadostno in/ali je dovolj sprejemljivih ponudb za uporabo meril za ocenjevanje.

Naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z večjim številom gospodarskih subjektov, se lahko oddajo bodisi:

- ob uporabi pogojev iz okvirnega sporazuma brez ponovnega poziva strankam okvirnega sporazuma, da predložijo ponudbe za vsako posebno naročilo ali,

- če vsi pogoji niso določeni v okvirnem sporazumu, kadar stranke okvirnega sporazuma ponovno medsebojno konkurirajo na podlagi istih in po potrebi bolj natančno izoblikovanih pogojev ter, če je to primerno, drugih pogojev iz specifikacij okvirnega sporazuma – v skladu z naslednjim postopkom:

(a) za vsako naročilo, ki ga je treba oddati, se naročniki morajo v pisni obliki posvetovati z gospodarskimi subjekti, ki so sposobni izvesti naročilo;

(b) naročniki morajo določiti rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom predložitev ponudb za vsako posebno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot so zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb;

(c) ponudbe se morajo predložiti v pisni obliki, s tem,da mora njihova vsebina ostati zaupna do izteka roka, določenega za odgovor;

(d) naročniki morajo oddati vsako naročilo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za ocenjevanje iz specifikacij okvirnega sporazuma.

Člen 33

Dinamični nabavni sistemi

1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki lahko uporabljajo dinamične nabavne sisteme.

2. Da bi vzpostavili dinamični nabavni sistem, morajo naročniki upoštevajo pravila, ki veljajo za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, za katere je treba skleniti pogodbe v okviru tega sistema. Vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in so predložili predhodno ponudbo, skladno z razpisno dokumentacijo, ter vsemi dodatnimi dokumenti, se mora vključiti v sistem; predhodne ponudbe se lahko kadarkoli popravijo, če so tudi po spremembi skladne z razpisno dokumentacijo. Zaradi vzpostavitve tega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru, morajo naročniki uporabljati izključno elektronska sredstva v skladu s členom 42(2) do (5).

3. Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema, morajo naročniki:

(a) objaviti javni razpis z jasno navedbo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;

(b) v razpisni dokumentaciji navesti, med drugimi zadevami, značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, kakor tudi vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabo elektronske opreme ter tehnično ureditvijo za povezavo in dostop ter razpisno dokumentacijo;

(c) po objavi javnega razpisa in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi, omogočiti in nuditi neomejen, neposreden in celovit dostop do razpisne dokumentacije in do katerih koli dodatnih dokumentov, s tem da morajo v razpisu obvezno navesti internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

4. Naročniki morajo obvezno med celotnim trajanjem dinamičnega nabavnega sistema dati gospodarskim subjektom možnost, da oddajo predhodno ponudbo in da se vključijo v sistem, pod pogoji iz odstavka 2. Ocenjevanje zaključijo najpozneje 15 dni od datuma predložitve predhodne ponudbe. Vendar lahko podaljšajo to ocenjevalno obdobje, če se v tem času ne objavi nobeno povabilo za oddajo ponudb.

Naročnik mora v najkrajšem možnem času obvestiti ponudnika iz prvega pododstavka o njegovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o zavrnitvi njegove predhodne ponudbe.

5. Vsako posebno naročilo mora biti predmet povabila k oddaji ponudb. Naročniki morajo pred povabilom k oddaji ponudb objaviti poenostavljen razpis, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo predhodno ponudbo v skladu z odstavkom 4, v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljene objave. Naročniki ne smejo nadaljevati s postopkom, dokler ne ocenijo vseh predhodnih ponudb, predloženih do tega skrajnega roka.

6. Naročniki morajo povabiti vse ponudnike, ki so vključeni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki se odda v okviru tega sistema. Zaradi tega morajo določiti rok za predložitev ponudb.

Naročilo morajo oddati ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za ocenjevanje, navedenih v javnem razpisu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema. Merila za ocenjevanje se lahko, če je to primerno, bolj natančno določijo v povabilu iz prvega pododstavka.

7. Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v primerno upravičenih izjemnih primerih.

Naročniki ne smejo uporabljati tega sistema tako, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.

Gospodarskim subjektom ali strankam sistema se ne smejo zaračunati nobene dajatve.

Člen 34

Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov

V primeru javnih naročil v zvezi z načrtovanjem in gradnjo subvencioniranega stanovanjskega programa – katerega obseg in zapletenost ter ocenjeno trajanje potrebne gradnje zahteva, da planiranje od začetka temelji na tesnem sodelovanju s skupino, ki vključuje predstavnike naročnikov, strokovnjake in izvajalce gradenj – se lahko sprejme poseben postopek oddaje naročil za izbiro izvajalca gradenj, ki je najprimernejši za vključitev v to skupino.

Naročniki morajo vključiti v javni razpis zlasti čim bolj natančen opis gradenj, ki se bodo izvajale, da se lahko zainteresirani izvajalci gradenj natančno seznanijo s projektom. Poleg tega morajo naročniki v javnem razpisu, v skladu s členi 45 do 52, navesti pogoje za udeležbo, kot so osebni položaj, ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje za priznanje sposobnosti, ki jih morajo kandidati izpolnjevati.

Če se uporablja ta postopek, morajo naročniki uporabljati člene 2, 35, 36, 38, 39, 41, 42, 43 in 45 do 52.

POGLAVJE VI

Pravila objavljanja in preglednosti

Oddelek 1

Objava razpisov in obvestil

Člen 35

Obvestila

1. Naročniki morajo seznaniti javnost s predhodnim informativnim obvestilom, ki ga objavi Komisija ali naročniki sami v svojem "profilu kupca", kakor je opisan v točki 2(b) Priloge VIII, o naslednjem:

(a) pri naročanju blaga, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov glede na področje proizvoda, ki jih nameravajo oddati oziroma skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je celotna ocenjena vrednost, ob upoštevanju členov 7 in 9, enaka ali večja od 750000 eurov.

Področje proizvoda morajo določiti naročniki s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;

(b) pri naročilu storitev, o ocenjeni celotni vrednosti naročil ali okvirnih sporazumov iz vsake kategorije storitev s seznama v Prilogi II A, ki jih nameravajo skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je ocenjena celotna vrednost, ob upoštevanju določb iz členov 7 in 9, enaka ali večja od 750000 eurov;

(c) pri naročilu gradenj, o bistvenih značilnostih naročil ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo oddati ali skleniti, in katerih ocenjena vrednost je enaka ali večja od praga iz člena 7, upoštevajoč člen 9.

Obvestilo iz pododstavkov (a) in (b) se mora poslati Komisiji ali objaviti v profilu kupca čim prej po začetku proračunskega leta.

Obvestilo iz pododstavka (c) se mora poslati Komisiji ali objaviti v profilu kupca čim prej po odločitvi, ki potrdi plane za naročanje gradenj oziroma okvirne sporazume, ki jih naročniki nameravajo skleniti.

Naročniki, ki objavijo predhodno informativno obvestilo o svojem profilu kupca, morajo po elektronski poti poslati Komisiji obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca v skladu z obliko in podrobnimi postopki za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VIII.

Objava obvestil iz pododstavkov (a), (b) in (c) je obvezna le, kadar naročniki uporabijo možnost skrajšanja rokov za sprejemanje ponudb iz člena 38(4).

Ta odstavek se ne sme uporabljati za postopke s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa.

2. Naročniki – ki želijo oddati javno naročilo ali skleniti okvirni sporazum v odprtem postopku, omejenem postopku ali pod pogoji iz člena 30 v postopku s pogajanji po predhodni objavi ali pod pogoji iz člena 29 v konkurenčnem dialogu — morajo sporočiti svojo namero v javnem razpisu.

3. Naročniki, ki želijo vzpostaviti dinamični nabavni sistem, morajo sporočiti svojo namero v javnem razpisu.

Naročniki, ki želijo oddati naročilo na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, morajo sporočiti svojo namero s poenostavljenim javnim razpisom.

4. Naročniki, ki so oddali javno naročilo ali sklenili okvirni sporazum, morajo poslati obvestilo o izidih postopka oddaje naročil najpozneje 48 dni po oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.

Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 32, naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka oddaje naročil za vsako oddajo naročila na podlagi tega sporazuma.

Naročniki morajo poslati obvestilo o izidu postopka oddaje naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema v 48 dneh po oddaji vsakega naročila. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi zbirno vsako četrtletje. V tem primeru morajo naročniki poslati vsa zbrana obvestila v 48 dneh po koncu vsakega četrtletja.

V primeru javnega naročila storitev iz seznama v Prilogi II B, morajo naročniki v razpisu navesti, ali soglašajo z njegovo objavo. Komisija mora v zvezi z naročili storitev na tej osnovi oblikovati pravila za izdelavo statističnih poročil na podlagi teh obvestil in za objavo teh poročil v skladu s postopkom iz člena 77(2).

Objava nekaterih informacij o oddaji naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko izpusti, če bi ovirala izvajanje zakona ali bi bila sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila bodisi zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov bodisi posegala v pošteno konkurenco med njimi.

Člen 36

Oblika in način objave razpisov in obvestil

1. Objave morajo vsebovati informacije iz Priloge VII A in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero naročnik meni, da je koristna, v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).

2. Objave, ki jih naročniki pošiljajo Komisiji, morajo poslati bodisi z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII ali z drugimi sredstvi. Če se uporablja pospešeni postopek iz člena 38(8), se morajo objave poslati bodisi s telefaksom ali z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII.

Razpisi in obvestila se objavijo v skladu s tehničnimi lastnostmi objave iz točke 1(a) in (b) Priloge VIII.

3. Razpisi in objave, ki se pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII, se morajo objaviti najpozneje pet dni po pošiljanju.

Razpisi in objave, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge VIII, se morajo objaviti najpozneje 12 dni po pošiljanju ali v primeru pospešenega postopka iz člena 38(8) najpozneje pet dni po pošiljanju.

4. Razpisi in obvestila se morajo objaviti v celoti v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga izbere naročnik, pri čemer ta izvirna jezikovna različica predstavlja edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega razpisa oziroma obvestila.

Stroške, ki jih ima Komisija z objavo takšnih razpisov in obvestil, mora kriti Skupnost.

5. Razpisi in obvestila ter njihova vsebina ne smejo biti objavljeni na nacionalni ravni pred datumom pošiljanja Komisiji.

Razpisi in obvestila, ki jih naročnik objavi na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v objavah, poslanih Komisiji, ali ki niso v objavah o profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 35(1), mora pa navesti datum pošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave o profilu kupca.

Predhodna informativna obvestila ne smejo objaviti v profil kupca, preden je Komisiji poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; v njih se mora navesti datum tega pošiljanja.

6. Vsebina objav, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII, je omejena na približno 650 besed.

7. Naročniki morajo biti pripravljeni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja objav.

8. Komisija mora izdati naročniku potrdilo o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo predstavlja dokazilo o objavi.

Člen 37

Neobvezna objava

Naročniki lahko objavijo razpis in obvestila o javnih naročilih, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive, v skladu s členom 36.

Oddelek 2

Roki

Člen 38

Roki za sprejemanje prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb

1. Naročniki morajo pri določanju rokov za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje upoštevati zlasti zapletenost naročila ali čas, ki je potreben se pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke, ki jih določa ta člen.

2. V primeru odprtih postopkov je minimalni rok za sprejemanje ponudb 52 dni od datuma pošiljanja javnega razpisa.

3. V primeru omejenih postopkov, postopkov s pogajanji po predhodni objavi iz člena 30 ter v konkurenčnem dialogu:

(a) mora biti minimalni rok za sprejemanje prijav za sodelovanje 37 dni od datuma, ko je naročnik odposlal razpis v objavo;

(b) v primeru omejenih postopkov mora biti minimalni rok za sprejemanje ponudb 40 dni od datuma pošiljanja povabila za oddajo ponudb.

4. Ko naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo, se praviloma lahko minimalni rok za sprejemanje ponudb po odstavkih 2 in 3(b) skrajša na 36 dni, vendar v nobenem primeru na manj kakor 22 dni.

Rok mora začeti teči z datumom pošiljanja javnega razpisa o naročilu v odprtih postopkih in z datumom pošiljanja povabila k oddaji ponudb v omejenih postopkih.

Skrajšani roki iz prvega pododstavka se morajo dovoliti pod pogojem, da predhodno informativno obvestilo vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo za javni razpis iz Priloge VII A, v kolikor so te informacije na voljo ob objavi razpisa in če je bilo predhodno informativno obvestilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja objave o javnem razpisu.

5. Če se objave pripravljajo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz točke 3 Priloge VIII, se roki za sprejemanje ponudb – iz odstavkov 2 in 4 pri odprtih postopkih, za sprejemanje prijav za sodelovanje iz odstavka 3(a) pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji ter za konkurenčni dialog – lahko skrajšajo za sedem dni.

6. Roki za sprejemanje ponudb iz odstavkov 2 in 3(b) se lahko skrajšajo za pet dni, če naročnik po elektronski poti ponuja neomejen in celovit neposreden dostop do razpisne dokumentacije in vseh dodatnih dokumentov od datuma objave v skladu s Prilogo VIII, pri čemer navede v besedilu objave internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

To skrajšanje se lahko združi s tistim iz odstavka 5.

7. Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne predložijo v rokih iz členov 39 in 40 ali če se ponudbe lahko predložijo šele po obisku lokacije ali po pregledu dokumentov, ki dopolnjujejo razpisno dokumentacijo na kraju samem, se morajo roki za sprejemanje ponudb podaljšati, tako da se lahko relevantni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.

8. V primeru omejenih postopkov in postopkov s pogajanji po predhodni objavi o naročilu iz člena 30, kadar se zaradi nujnosti izkaže, da se roki iz tega člena ne morejo upoštevati, lahko naročniki določijo:

(a) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od datuma, ko je bila objava poslana ali krajši od 10 dni, če je bila objava poslana z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje objav iz točke 3 Priloge VIII;

(b) in v primeru omejenih postopkov rok za sprejemanje ponudb, ki ne sme biti krajši kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudb.

Člen 39

Odprti postopki: razpisna dokumentacija, dodatni dokumenti in informacije

1. V odprtih postopkih, kadar naročniki ne ponujajo po elektronski poti neomejenega in celovitega neposrednega dostopa do razpisne dokumentacije in vseh dodatnih dokumentov v skladu s členom 38(6), se morajo razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti poslati gospodarskim subjektom v šestih dneh od prejema prijave za sodelovanje, pod pogojem, da je prijava predložena pravočasno pred iztekom roka za oddajo ponudb.

2. Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, morajo naročniki ali pristojne službe zagotoviti dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo ter vsemi dodatnimi dokumenti ne manj kot šest (6) dni pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb.

Oddelek 3

Vsebina in načini pošiljanja informacij

Člen 40

Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem

1. V omejenih postopkih, konkurenčnem dialogu in postopkih s pogajanji po predhodni objavi v smislu člena 30, morajo naročniki istočasno in v pisni obliki bodisi povabijo izbrane kandidate, da oddajo svoje ponudbe, bodisi k pogajanjem ali v primeru konkurenčnega dialoga k sodelovanju.

2. Povabilo kandidatov mora vsebovati:

- kopijo razpisne dokumentacije ali opisnega dokumenta in vseh dodatnih dokumentov, ali

- navedbo dostopa do razpisne dokumentacije in drugih dokumentov, navedenih v prvi alinei, če so neposredno dostopni po elektronski poti v skladu s členom 38(6).

3. Če ima drug subjekt in ne naročnik, ki je odgovoren za postopek oddaje naročil, razpisne dokumentacije, opisni dokument in/ali katere koli dodatne dokumente, se morajo v povabilu navesti naslov, na katerem je mogoče zahtevati takšno razpisno dokumentacijo, opisni dokument in dodatne dokumente, ter, če je to primerno, skrajni rok, do katerega se ti dokumenti lahko zahtevajo, znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev teh dokumentov, in vsi postopki za plačilo. Pristojna služba pošlje to dokumentacijo gospodarskemu subjektu takoj po prejemu zahteve.

4. Naročnik ali pristojna služba mora poslati dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, opisnim dokumentom ali dodatnimi dokumenti najmanj šest dni pred iztekom roka za sprejemanje ponudb, pod pogojem, da je to zahtevano pravočasno. V primeru omejenega ali pospešenega postopka je to obdobje štiri dni.

5. Poleg tega mora povabilo k oddaji ponudb, k sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem vsebovati vsaj:

(a) sklicevanje na objavljeni javni razpis;

(b) skrajni rok za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega morajo biti ponudbe poslane, ter jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene;

(c) v primeru konkurenčnega dialoga datum in naslov, ki sta določena za začetek dialoga, ter jezik ali jezike, ki jih je treba uporabljati;

(d) sklicevanje na vse morebitne priloge (dokumentov), ki jih je treba oddati bodisi kot dodatek preverljivim izjavam ponudnika v skladu s členom 44 ali kot dodatek informacijam iz navedenega člena ter v skladu s pogoji iz členov 47 in 48;

(e) relativno tehtanje meril za ocenjevanje ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu.

Vendar se v primeru naročil, ki se oddajo v skladu s pravili iz člena 29, se informacija iz (b) zgoraj ne sme navesti v povabilu k sodelovanju v dialogu, se pa navede v povabilu k oddaji ponudbe.

Člen 41

Obveščanje kandidatov in ponudnikov

1. Naročniki morajo čim prej obvestiti kandidate in ponudnike o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil objavljen razpis ali obvestilo, ali da ponovno začne postopek ali izvajanje dinamičnega nabavnega sistema; naročniki morajo te informacije ponuditi v pisni obliki, če se take informacije od njih zahtevajo.

2. Na zahtevo zainteresirane stranke mora naročnik čim prej obvestiti:

- vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave,

- vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, vključujoč razloge v zvezi s primeri iz odstavkov 4 in 5 člena 23, razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti, ali za svojo odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo izvedbenih ali funkcionalnih zahtev,

- vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali strank okvirnega sporazuma.

Rok za obveščanje v nobenem primeru ne sme biti daljši od 15 dni od prejema pisnega zahtevka.

3. Vendar naročniki lahko odločijo, da izpustijo nekatere informacije iz odstavka 1 v zvezi z oddajo naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nabavni sistem, če bi objava teh informacij ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, če bi škodila zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih gospodarskih subjektov ali če bi lahko posegala v pošteno konkurenco med njimi.

Oddelek 4

Sporočanje

Člen 42

Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje

1. Vsa sporočila in izmenjava informacij iz tega naslova se lahko pošiljajo po pošti, faksu, z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavkoma 4 in 5, po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6 ali ob uporabi kombinacije teh sredstev, kot jih izbere naročnik.

2. Izbrana sredstva sporočanja morajo biti splošno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka oddaje naročil.

3. Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se morajo izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje, in da naročnik pregleda vsebino ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo oddajo.

4. Orodja, ki jih je treba uporabiti za sporočanje po elektronski poti, kakor tudi njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminacijski, splošno dostopni in interoperabilni z informacijskimi in komunikacijskimi tehnološkimi proizvodi v splošni uporabi.

5. Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:

(a) informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifro, so na voljo zainteresiranim strankam. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Priloge X;

(b) države članice lahko v skladu s členom 5 Direktive 1999/93/ES zahtevajo, da se elektronskim ponudbam doda izpopolnjeni elektronski podpis v skladu z odstavkom 1 Direktive;

(c) države članice lahko uvedejo ali obdržijo prostovoljne sisteme akreditacije, katerih cilj je izboljšanje ravni storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav;

(d) ponudniki ali kandidati se morajo obvezati, da bodo pred iztekom roka za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje predložili dokumente, potrdila in izjave iz členov 45 in 50 ter člena 52, če ne obstajajo v elektronski obliki.

6. Naslednja pravila se uporabljajo za pošiljanje prijav za sodelovanje:

(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil se lahko oddajo v pisni obliki ali po telefonu;

(b) pri telefonskih prijavah za sodelovanje se pošlje pisna potrditev pred iztekom roka za njihovo sprejemanje;

(c) naročniki lahko zahtevajo, da se prijave za sodelovanje, poslane po faksu, morajo potrditi po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza. Vsako tako zahtevo skupaj z rokom za pošiljanje potrditve po pošti ali z elektronskimi sredstvi mora naročnik navesti v javnem razpisu.

Oddelek 5

Poročila

Člen 43

Vsebina poročil

Za vsako naročilo, okvirni sporazum in vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema morajo naročniki pripraviti pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:

(a) ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema;

(b) imena uspešnih kandidatov ali ponudnikov in obrazložitev za njihov izbor;

(c) imena zavrnjenih kandidatov ali ponudnikov in obrazložitev za njihovo zavrnitev;

(d) obrazložitev za zavrnitev ponudb, za katere je ugotovljeno, da so neobičajno nizke;

(e) ime uspešnega ponudnika in razloge, za izbiro njegove ponudbe, ter, če je to znano, delež naročila ali okvirnega sporazuma, ki ga uspešni ponudnik namerava dati oddati podizvajalcem;

(f) pri postopkih s pogajanji razloge na podlagi členov 30 in 31, ki upravičujejo uporabo teh postopkov;

(g) v primeru konkurenčnega dialog, razloge na podlagi člena 29, ki upravičujejo uporabo tega postopka;

(h) po potrebi razloge, zakaj je naročnik odločil, da ne odda naročila ali sklene okvirnega sporazuma ali da ne vzpostavi dinamičnega nabavnega sistema.

Naročniki morajo sprejeti ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročila, ki se izvajajo z elektronskimi sredstvi.

Poročilo ali njegove najpomembnejše sestavine se morajo sporočiti Komisiji, če slednja to zahteva.

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 44

Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil

1. Naročila se morajo oddati na podlagi meril za ocenjevanje iz členov 53 in 55, upoštevajoč člen 24, potem ko naročniki preverijo sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni po členih 45 in 46, v skladu s pogoji za udeležbo glede na gospodarski in finančni položaj, strokovno in tehnično znanje ali sposobnost iz členov 47 do 52 ter, kjer je to primerno, v skladu z nediskriminacijskimi pravili in kriteriji iz odstavka 3.

2. Naročniki lahko od kandidatov in ponudnikov zahtevajo minimalno stopnjo usposobljenosti v skladu s členi 47 in 48.

Količina informacij iz členov 47 in 48 ter zahtevane minimalne stopnje usposobljenosti za posamezno naročilo morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom naročila.

Te minimalne stopnje se morajo navesti v javnem naročilu.

3. V omejenih postopkih, postopkih s pogajanji po objavi s predhodno objavo in v postopku konkurenčnega dialoga, lahko naročniki omejijo število primernih kandidatov, ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročniki morajo v javnem razpisu navesti objektivna in nediskriminacijska merila ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti, ter, če je to primerno, njihovo maksimalno število.

V omejenem postopku mora biti minimalno število kandidatov pet. V postopku s pogajanji po predhodni objavi in postopku konkurenčnega dialoga mora biti minimalno število kandidatov tri. V vsakem primeru mora biti število povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev poštene konkurence.

Naročniki morajo povabiti vsaj toliko kandidatov, kolikor je bilo vnaprej določeno kot minimum. Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in minimalne stopnje sposobnosti, manjše kakor minimalno število, lahko naročniki nadaljujejo s postopkom tako, da povabijo kandidata oziroma kandidate, ki imajo zahtevane sposobnosti. V ta postopek naročnik ne sme vključiti drugih gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, ali kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.

4. Če naročniki uporabijo možnost zmanjšanja števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati, kakor je določeno v členih 29(4) in 30(4), morajo to storiti ob uporabi meril za ocenjevanje, ki so navedeni v javnem razpisu, razpisni dokumentaciji ali opisnem dokumentu. V končni fazi mora dobljeno število zagotavljati resnično konkurenco, če je dovolj rešitev ali primernih kandidatov.

Oddelek 2

Merila za priznanje sposobnosti

Člen 45

Osebni položaj kandidata ali ponudnika

1. Vsak kandidat ali ponudnik, ki mu je zaradi enega ali več razlogov navedenih spodaj, izrečena pravnomočna sodba, s katero je naročnik seznanjen, je izključen iz postopka pri oddaji javnega naročila:

(a) sodelovanje v kriminalnih združbah iz člena 2(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ [20];

(b) korupcija iz člena 3 Akta Sveta z dne 26. maja 1997 [21] in člena 3(1) Skupnega ukrepa Sveta 98/742/PNZ [22];

(c) goljufija v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti [23];

(d) pranje denarja iz člena 1 Direktive Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja (5) [24].

Države članice morajo določiti izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.

Določijo lahko tudi odstopanje od zahteve iz prvega pododstavka zaradi prevladujočih zahtev v splošnem interesu.

Za namene tega odstavka morajo naročniki, kadar je to primerno, zahtevati od kandidatov ali ponudnikov, da predložijo dokumente iz odstavka 3, ter lahko v primeru dvomov v zvezi z osebnim položajem teh kandidatov ali ponudnikov zaprosijo pristojne organe, da pridobijo vse informacije o osebnem položaju zadevnih kandidatov ali ponudnikov, za katere menijo, da so potrebni. Če informacije zadevajo kandidata ali ponudnika s sedežem v državi, ki ni država naročnika, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za sodelovanje. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje države članice, kjer imajo kandidati ali ponudniki sedež, se morajo te zahteve nanašati na pravne in/ali fizične osebe, vključujoč, če je to primerno, direktorje družbe in katero koli drugo osebo, pooblaščeno za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi s kandidatom ali ponudnikom.

2. Vsak gospodarski subjekt je lahko izključen iz postopka oddaje naročila, če:

(a) je bodisi v stečaju bodisi v postopku likvidacije, kadar z njegovimi posli upravlja sodišče, se je začel postopek z upniki, je opustil poslovno dejavnost ali je v kateri koli podobnem položaju, ki izhaja iz sorodnega postopka po nacionalnih zakonih ali predpisih;

(b) je bodisi subjekt v postopku za objavo stečaja, naloga za prisilno likvidacijo ali sodne izvedbe ali dogovora z upniki bodisi v drugih podobnih postopkih po nacionalnih zakonih ali predpisih;

(c) je bil s pravnomočno sodbo v skladu s pravnimi predpisi zadevne države obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem;

(d) je bil spoznan za krivega zaradi hude poklicne napake, ki je bilo dokazano s sredstvi, ki jih naročniki lahko utemeljijo;

(e) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;

(f) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;

(g) je kriv resnih zavajujočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu s tem poglavjem, ali teh informacij ni zagotovil.

Države članice morajo določiti izvedbene pogoje za ta odstavek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti.

3. Kot zadosten dokaz, da noben primer iz odstavkov 1 ali 2(a), (b), (c), (e) ali (f) ne velja za gospodarski subjekt, morajo naročniki sprejeti naslednje:

(a) v zvezi z odstavkoma 1 in 2(a), (b) ali (c) predložitev izpisa iz "sodnega registra" ali, če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja, in iz katerega je razvidno, da so te zahteve izpolnjene;

(b) v zvezi z odstavkom 2(e) in (f) potrdilo, ki ga izdaja pristojni organ v zadevni državi članici.

Če zadevna država članica takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja ali če dokumenti in potrdila ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1 ter 2(a), (b) in (c), jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali, v državah članicah, kjer ne obstaja določba o zapriseženi izjavi, zapriseženo izjavo zadevne osebe pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja.

4. Države članice določijo državne organe in subjekte, ki so pristojni za izdajo dokumentov, potrdil ali izjav iz odstavka 3 in morajo o tem nemudoma obvestijo Komisijo. To obvestilo ne sme biti v nasprotju z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

Člen 46

Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti

Od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročilu, se lahko zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži zapriseženo izjavo ali potrdilo iz Priloge IX C v zvezi z javnimi naročili gradenj, iz Priloge IX B v zvezi z javnimi naročili blaga ter iz Priloge IX C v zvezi z javnimi naročili storitev.

Če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v svoji državi izvora opravljali zadevno storitev, lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.

Člen 47

Ekonomski in finančni položaj

1. Kot dokaz o finančnem in gospodarskem položaju gospodarskega subjekta storitve je praviloma možno predložiti eno ali več naslednjih dokazil:

(a) ustrezne bančne izpiske ali, če je to primerno, dokazilo o zadevnem škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;

(b) bilance stanja ali izvlečke iz bilanc stanja, če zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva objavo bilance stanja;

(c) računovodski izkaz celotnega prometa podjetja ter, če je to primerno, prometa na področju, ki ga pokriva naročilo za največ tri prejšnja finančna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.

2. Gospodarski subjekt se lahko – če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom – sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer za izvedbo posla, ki ga bodo za ta namen opravili ti subjekti.

3. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 4 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih s to skupino ali drugih subjektov.

4. Naročniki morajo v javnem razpisu ali povabilu za zbiranje ponudb navesti, katero dokazilo ali dokazila iz odstavka 1 zahtevajo in katera druga dokazila je potrebno predložiti.

5. Če gospodarski subjekt zaradi katerega koli razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva naročnik, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren.

Člen 48

Tehnična in/ali poklicna sposobnost

1. Tehnična in/ali poklicna sposobnost gospodarskih subjektov se mora oceniti in preveriti v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2. Dokazila o tehnični sposobnosti gospodarskega subjekta se lahko glede na lastnosti, količino ali pomen gradenj, blaga ali storitev predložijo na naslednje načine:

(a) (i) s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, in s priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi za najpomembnejše gradnje. V teh potrdilih morajo biti navedeni, vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z obvezno navedbo, ali so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene. Pristojni organ mora, če je to primerno, predložiti ta potrdila neposredno naročniku;

(ii) s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zadevnimi zneski, datumi in javnimi ali zasebnimi prejemniki. Dokazilo o dobavi blaga in izvajanju storitev je treba predložiti:

- če je bil prejemnik naročnik, v obliki potrdil, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ,

- če je bil prejemnik zasebni naročnik, v obliki potrdila kupca ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta;

(b) z navedbo strokovnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali neposredno pripadajo gospodarskemu subjektu ali ne, in zlasti tistih organov, ki so odgovorni za kontrolo kvalitete, ter v primeru javnih naročil gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da opravijo gradnjo;

(c) z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter sredstev podjetja za študije in raziskave;

(d) če so proizvodi ali storitve, ki jih je treba dobaviti oziroma zagotoviti, zapleteni ali so izjemoma potrebni za posebne namene, s pregledom – ki ga opravijo naročniki ali v njihovem imenu pristojni uradni organ države, v kateri je dobavitelj blaga ali izvajalec storitev registriran, če ta organ s tem soglaša – proizvodnih zmogljivosti dobavitelja blaga ali tehničnih zmogljivosti izvajalca storitev in po potrebi podlag za študije in raziskave, ki so mu na voljo, ter ukrepov za kontrolo kvalitete, ki jih bo izvajal;

(e) z dokazili o izobrazbi in strokovni sposobnosti izvajalca storitev ali gradbenika in/ali vodstvenih delavcev podjetja ter zlasti osebe ali oseb, odgovornih za opravljanje storitev ali izvedbo gradnje;

(f) če gre za javna naročila gradenj in javna naročila storitev ter samo v ustreznih primerih, z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo lahko gospodarski subjekt uporabil med izvajanjem naročila;

(g) z izjavo o povprečnem letnem številu zaposlenih in številu vodstvenih delavcev izvajalca storitev ali gradenj v zadnjih treh letih;

(h) z izjavo o orodjih, obratu ali tehnični opremi, ki so na voljo izvajalcu ali gradenj za izvedbo naročila;

(i) z navedbo deleža naročila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava oddati v podizvajanje;

(j) v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti:

(i) z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih verodostojnost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik;

(ii) s potrdili, ki jih izdajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za kontrolo kvalitete, s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi.

3. Gospodarski subjekt se lahko, če je to primerno in v zvezi s posameznim naročilom, sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, na primer s predstavitvijo obveznosti navedenih subjektov, da gospodarskemu subjektu dajo na voljo potrebna sredstva.

4. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 4 sklicuje na zmogljivosti sodelujočih s to skupino ali drugih subjektov.

5. Pri postopkih za oddajo javnih naročil – katerih predmet so dobave blaga, v zvezi s katerim je treba izbrati lokacijo ali opraviti dela instalacij, opravljanje storitev in/ali izvedba gradenj – se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo instalacije ali gradnje, oceni zlasti glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.

6. Naročnik mora v obvestilu ali razpisu za zbiranje ponudb navesti, katera spričevala iz odstavka 2 želi prejeti.

Člen 49

Standardi za zagotavljanje kvalitete

Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za zagotovitev kakovosti, se morajo sklicevati na sisteme zagotavljanja kvalitete, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročniki morajo sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov morajo sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kvalitete.

Člen 50

Standardi za okoljsko upravljanje

Če naročniki v primerih iz člena 48(2)(f) zahtevajo predložitev potrdil, izdanih s strani neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za okoljsko upravljanje, se morajo sklicevati na Sistem Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za okoljsko upravljanje, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni bodisi z zakonodajo Skupnosti bodisi ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi s potrjevanjem. Naročniki morajo sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov morajo sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za okoljsko upravljanje.

Člen 51

Dodatni dokumenti in informacije

Naročnik lahko zahteva od gospodarskih subjektov, da predložijo dodatke k potrdilom, ki se zahtevajo v skladu s členoma 45 in 50.

Člen 52

Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

1. Države članice lahko določijo bodisi uradne sezname potrjenih izvajalcev gradenj, dobaviteljev blaga ali izvajalcev storitev bodisi izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu.

Države članice morajo prilagoditi pogoje za vpis na navedene sezname in za izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov določbam iz člena 45(1), člena 45(2)(a) do (d) in (g), člena 46, člena 47(1), (4) in (5), člena 48(1), (2), (5) in (6), člena 49 ter, če je to primerno, člena 50.

Poleg tega države članice morajo prilagoditi te pogoje tudi členu 47(2) in členu 48(3) glede vlog za vpis, predloženih s strani gospodarskih subjektov, ki pripadajo isti skupini in zahtevajo, da jim druge družbe v skupini dajo na voljo svoja sredstva. V tem primeru morajo gospodarski subjekti predložiti organu, ki ureja uradni seznam, dokazilo, da bodo imeli ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti potrdila, ki potrjuje, da so vpisani na uradni seznam in da bodo v tem obdobju družbe, na katere se gospodarski subjekti sklicujejo pri svojem vpisu na seznam, neprekinjeno izpolnjevale zahteve za ugotavljanje sposobnosti iz členov, navedenih v drugem pododstavku.

2. Gospodarski subjekti, ki so vpisani na uradne sezname ali ki imajo potrdilo, lahko za vsako naročilo predložijo naročniku potrdilo o vpisu na seznam, ki ga je izdal naročnik, ali potrdilo, ki ga je izdal pristojni certifikacijski organ. Potrdila morajo navesti sklicevanja, ki so jim omogočila vpis na seznam/pridobitev potrdila, in uvrstitev iz tega seznama.

3. Vpis na uradne sezname, ki so ga potrdili pristojni organi, ali potrdilo, ki ga je izdal certifikacijski organ za namene naročnikov iz drugih držav članic, ne sme predstavljati domneve o usposobljenosti, razen v zvezi s členoma 45(1) in (2)(a) do (d) in (g), členom 46, členom 47(1)(b) in (c) ter členom 48(2)(a)(i), (b), (e), (g) in (h) v primeru gradbenikov, (2)(a)(ii), (b), (c), (d) in (j) v primeru dobaviteljev blaga in 2(a)(ii) in (c) do (i) v primeru izvajalcev storitev.

4. Informacije, ki jih je mogoče razbrati iz vpisa v uradne sezname, se ne smejo preverjati. Glede plačila prispevkov za socialno varnost in davkov se lahko pri vsakem naročilu od vsakega registriranega gospodarskega subjekta zahteva dodatno potrdilo.

Naročniki drugih držav članic morajo uporabljati odstavek 3 in prvi pododstavek tega odstavka le v korist gospodarskih subjektov s sedežem v državi članici, ki ima uradni seznam.

5. Za noben vpis gospodarskih subjektov iz drugih držav članic na uradni seznam ali za izdajo potrdil le-tem s strani organov iz odstavka 1 se ne sme zahtevati dodatno dokazilo ali izjavo, razen tistih, ki se zahtevajo od nacionalnih gospodarskih subjektov, in v vsakem primeru nobeno dodatno dokazilo ali izjava, razen tistih iz členov 45 in 49 ter, če je to primerno, člena 50.

Vendar je mogoče, da ta vpis ali izdaja potrdil za gospodarske subjekte iz drugih držav članic ni pogoj za njihovo sodelovanje pri javnem naročilu. Naročniki morajo sprejmeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejeti morajo tudi druga enakovredna dokazna sredstva.

6. Gospodarski subjekti lahko kadar koli zaprosijo za vpis na uradni seznam ali za izdajo potrdila. Obveščeni morajo biti v razumno kratkem obdobju o odločitvi organa, ki ureja seznam, ali o odločitvi pristojnega certifikacijskega organa.

7. Certifikacijski organi iz odstavka 1 morajo biti organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi za certifikacijo.

8. Države članice, ki imajo uradne sezname ali certifikacijske organe iz odstavka 1, morajo obvestiti Komisijo in druge države članice o naslovu organa, ki mu je treba poslati vlogo.

Oddelek 3

Oddaja naročila

Člen 53

Merila za izbiro najugodnejše ponudbe

1. Brez poseganja v nacionalne zakone, podzakonske akte in druge predpise v zvezi s plačilom nekaterih storitev morajo naročniki javna naročila oddati na podlagi naslednjih meril:

(a) če je naročilo oddano na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe s stališča naročnika, na podlagi različnih meril, ki so vezana na predmet javnega naročila, na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih značilnosti, tekočih stroškov, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del; ali

(b) samo na podlagi najnižje cene.

2. Brez poseganja v določbe iz tretjega pododstavka mora naročnik – v primeru iz odstavka 1(a) v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu – navesti relativne uteži, ki veljajo za vsako merilo, ki je izbrano za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Te uteži se lahko izrazijo z določitvijo razpona, katerega maksimalni obseg je treba primerno prilagoditi.

Če po mnenju naročnika tehtanje meril ni mogoče določiti zaradi dokazljivih razlogov, mora naročnik – v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu – navesti merila v padajočem zaporedju njihove pomembnosti.

Člen 54

Uporaba elektronskih dražb

1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki uporabljajo elektronske dražbe.

2. Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji v primeru iz člena 30(1)(a) lahko naročniki odločijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti razpisno dokumentacijo.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma, kakor je določeno v drugi alinei drugega pododstavka člena 32(4), ter po začetku odpiranja konkurence, ki jih je treba oddati v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 33.

Elektronska dražba mora temeljiti:

- le na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno,

- ali samo na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

3. Naročniki, ki odločijo, da izvedejo elektronsko dražbo, morajo to navesti v javnem razpisu.

Razpisna dokumentacija mora vsebovati med drugim naslednje podatke:

(a) elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

(b) vsakršne omejitve za vrednosti, ki se lahko predložijo, kakor izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;

(c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je to primerno, kdaj jim bodo na voljo;

(d) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;

(e) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter še zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri oddaji ponudb;

(f) ustrezne informacije v zvezi z uporabo elektronske opreme ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.

4. Pred začetkom postopka elektronske dražbe morajo naročniki opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za ocenjevanje in z utežmi, ki so za njih določene.

Vsi ponudniki, ki so predložili sprejemljive ponudbe, so istočasno povabljeni z elektronskimi sredstvi, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije v zvezi z povezavo vsakega od njih z elektronsko opremo, ki se mora uporabljati, ter mora vsebovati datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražbe se ne sme začeti prej kakor dva delovna dni po datumu odpošiljanja povabil.

5. Če je treba naročilo oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se mora povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja zadevne ponudbe, ki je opravljeno v skladu s tehtanjem iz prvega pododstavka člena 53(2).

Povabilo mora prav tako navesti matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati uteži za vsa merila za ocenjevanje, predvidenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki so navedena v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost.

Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.

6. Naročniki morajo v vsaki fazi elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporočiti morajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Lahko tudi kadar koli objavijo število udeležencev v tej fazi dražbe. Vendar v nobenem primeru ne smejo razkriti imen ponudnikov med katero koli fazo elektronske dražbe.

7. Naročniki morajo zaključiti elektronsko dražbo na en ali več naslednjih načinov:

(a) v povabilu k sodelovanju v dražbi morajo navesti datum in čas, ki sta vnaprej določena;

(b) če ne prejmejo več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo merila v zvezi z minimalnimi razlikami. V tem primeru morajo naročniki v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi navesti, koliko časa bo preteklo po prejemu zadnje ponudbe, preden zaključijo elektronsko dražbo;

(c) ko se izvedejo vse faze dražbe, ki so določene v povabilu k sodelovanju v dražbi.

Če se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s pododstavkom (c), morebiti v kombinaciji z ureditvijo iz pododstavka (b), mora povabilo k sodelovanju pri dražbi vsebovati časovni razpored za vsako fazo dražbe.

8. Po zaključku elektronske dražbe morajo naročniki oddati naročilo v skladu s členom 53 na podlagi izidov elektronske dražbe.

Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kakor je določen v javnem razpisu in opredeljen v razpisni dokumentaciji.

Člen 55

Neobičajno nizke ponudbe

1. Če se za posamezno naročilo izkaže, da so ponudbe neobičajno nizke glede na blago, gradnje ali storitve,mora naročnik pisno zahtevati, preden zavrne takšne ponudbe, podrobne podatke o postavkah oziroma elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni.

Ti podrobni podatki se lahko nanašajo zlasti na:

(a) ekonomika gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;

(b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za izvedbo gradnje, dobavo blaga ali izvajanje storitev;

(c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;

(d) skladnost z določbami v zvezi z zaščito delovnega mesta in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;

(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

2. Naročnik mora preveriti te elemente ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila.

3. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le na tej podlagi, vendar šele po posvetovanju s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati da je zadevna pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo, mora v takšnih razmerah, o tem obvestiti Komisijo.

NASLOV III

PRAVILA ZA KONCESIJE ZA JAVNE GRADNJE

POGLAVJE I

Pravila, ki urejajo koncesije za javne gradnje

Člen 56

Področje uporabe

To poglavje se mora uporabljati za vse koncesije za javna naročila gradenj, ki jih sklenejo naročniki, če je vrednost naročil enaka 6242000 EUR ali večja.

Vrednost se mora izračunati v skladu s pravili iz člena 9, ki veljajo za javna naročila gradenj.

Člen 57

Izključitve iz področja uporabe

Ta naslov se ne sme uporabljati za koncesije za javne gradnje, ki se oddajo:

(a) v primerih iz členov 13, 14 in 15 te direktive v zvezi z naročili javnih gradenj;

(b) s strani naročnikov, ki izvajajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 in 7 Direktive 2004/17/ES, če se te koncesije dajo za opravljanje teh dejavnosti.

Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za javna naročila, oddana s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in oddana zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi možnost iz drugega pododstavka člena 71 Direktive, da odstopi od njene uporabe.

Člen 58

Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje

1. Naročniki, ki želijo oddati koncesijo za javno naročilo gradenj, mora objaviti svojo namero z javnim razpisom.

2. Obvestila o koncesiji za javne gradnje mora vsebovati informacije iz Priloge VII C in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero naročnik meni, da je koristna, v skladu s standardnimi obrazci, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).

3. Javni razpis se mora objaviti v skladu s členom 36(2) do (8).

4. Člen 37, ki zadeva objavo javnih razpisov, se uporablja tudi za koncesije za javne gradnje.

Člen 59

Rok

Če naročnik uporabi možnost koncesije za javne gradnje, mora biti rok za predložitev vlog za koncesijo najmanj 52 dni od datuma odpošiljanja obvestila, razen če se uporablja člen 38(5).

Uporabiti se mora člen 38(7).

Člen 60

Oddaja naročil podizvajalcem

Naročnik lahko bodisi:

(a) zahteva od koncesionarja, da odstopi naročila, ki predstavljajo 30 % celotne vrednosti gradnje, za katero se sklepa koncesijska pogodba, tretjim osebam, ter hkrati zagotovi možnost, da kandidati zvišajo ta odstotek, pri čemer se ta minimalni odstotek navede v koncesijski pogodbi; ali

(b) zahteva od kandidatov za koncesijske pogodbe, da v svojih ponudbah navedejo morebitni odstotek celotne vrednosti gradnje — za katero je treba skleniti koncesijsko pogodbo — ki ga nameravajo odstopiti tretjim osebam.

Člen 61

Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem

Ta direktiva se ne sme uporabljati za dodatne gradnje, ki niso vključene v prvotno obravnavani koncesionarski projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj, ki jih je naročnik podelil koncesionarju, pod pogojem, da se naročilo odda gospodarskemu subjektu, ki izvaja te gradnje:

- če teh dodatnih gradenj ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali

- če so te gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila.

Vendar skupna vrednost naročil, oddanih za dodatne gradnje, ne sme presegati 50 % zneska prvotne koncesijske pogodbe za gradnje.

POGLAVJE II

Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki

Člen 62

Veljavna pravila

Če je koncesionar naročnik iz člena 1(9), mora biti usklajen z določbami iz te direktive v zvezi z javnimi naročili gradenj, če gre za gradnje, ki jih izvajajo tretje osebe.

POGLAVJE III

Pravila, ki se uporabljajo za naročila, oddana s strani koncesionarjev, ki niso naročniki

Člen 63

Pravila za objave: prag in izjeme

1. Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da koncesionarji za javne gradnje, ki niso naročniki, uporabljajo pravila oglaševanja iz člena 64, če naročila gradenj oddajo tretjim osebam in je vrednost oddanega naročila 6242000 EUR ali več.

Vendar se objava ne zahteva, če naročilo gradenj izpolnjuje pogoje s seznama v členu 31.

Vrednosti naročil se izračunajo v skladu s pravili iz člena 9, ki veljajo za javna naročila gradenj.

2. Skupine podjetij, ki so nastale zaradi pridobitve koncesije, ali podjetja, ki so z njimi povezana, ne smejo biti obravnavane kot tretje osebe.

"Povezano podjetje" po definiciji pomeni katero koli podjetje, preko katerega ima lahko koncesionar prevladujoči vpliv, neposreden ali posreden, ali katero koli podjetje, ki ima prevladujoči vpliv na koncesionarja ali na katero, ki je koncesionar, ima prevladujoči vpliv drugo podjetje zaradi lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki ga urejajo. Prevladujoč vpliv podjetja se razume, v kolikor to podjetje neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:

(a) ima večino vpisanega kapitala podjetja;

(b) nadzira večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo; ali

(c) lahko imenuje več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

Celovit seznam teh podjetij se mora vključiti v vlogo za pridobitev koncesije. Ta seznam se mora uskladiti z vsako poznejšo spremembo razmerja med podjetji.

Člen 64

Objava javnega razpisa

1. Koncesionarji za gradnje, ki niso naročniki in želijo dati koncesijo za javno naročilo gradenj tretjim osebam, morajo sporočiti svojo namero z javnim razpisom.

2. Javni razpis mora vsebovati informacije iz Priloge VII C in, če je to primerno, katero koli drugo informacijo, za katero koncesionar za gradnje meni, da je koristna, v skladu s standardnimi obrazci, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).

3. Javni razpisi se morajo objaviti v skladu s členom 36(2) do (8).

4. Obvezno se uporablja člen 37, ki zadeva prostovoljno objavo javnega razpisa.

Člen 65

Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb

Za naročila gradenj, ki jih odda koncesionar, ki ni naročnik, je rok za sprejemanje prijav za sodelovanje, ki ga določi koncesionar, najmanj 37 dni od datuma odpošiljanja javnega razpisa ter rok za sprejemanje ponudb najmanj 40 dni od datuma odpošiljanja javnega razpisa ali povabila k oddaji ponudb.

Uporabljati se mora člen 38(5), (6) in (7).

NASLOV IV

PRAVILA, KI UREJAJO NATEČAJE

Člen 66

Splošne določbe

1. Pravila za izvedbo natečajev morajo biti v skladu s členi 66 do 74 in se morajo sporočiti osebam zainteresiranim za sodelovanje v natečaju.

2. Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:

(a) s sklicevanjem na ozemlje ali del ozemlja države članice;

(b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne osebe.

Člen 67

Področje uporabe

1. V skladu s tem naslovom morajo natečaje izvajati:

(a) naročniki, ki so navedeni kot enote centralne ravni države na seznamu v Prilogi IV, ki je enak pragu 162000 EUR ali več;

(b) naročniki, ki niso navedeni v Prilogi IV, ki je enak pragu 249000 EUR ali več;

(c) vsi naročniki, pragom, ki je enak 249000 EUR ali več, če se naročila nanašajo na storitve kategorije 8 iz Priloge II A, telekomunikacijske storitve kategorije 5, katerih vrstne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali na storitve s seznama v Prilogi II B.

2. Ta naslov se mora uporabljati za:

(a) natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev;

(b) natečaje z nagradami in/ali plačilom udeležencem.

V primerih iz (a) se prag nanaša na ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.

V primerih iz (b) se prag nanaša na celotni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po členu 31(3), če naročnik v javnem razpisu za natečaj ne izključi take oddaje.

Člen 68

Izključitve iz področja uporabe

Ta naslov se ne sme uporabljati za:

(a) natečaje v smislu Direktive 2004/17/ES, ki jih izvedejo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7 te direktive, in so organizirani zaradi izvajanja teh dejavnosti; ravno tako se ne sme uporabljati za natečaje, ki so izključeni iz področja uporabe te direktive.

Vendar se mora ta direktiva še naprej uporabljati za natečaje, ki so jih razpisali naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz člena 6 Direktive 2004/17/ES, in so jih razpisali zaradi izvajanja teh dejavnosti, če zadevna država članica izkoristi možnost iz drugega pododstavka člena 71 Direktive, da ne uveljavi njeno uporabo;

(b) natečaje — ki so organizirani v enakih primerih, kot so tisti v členih 13, 14 in 15 te direktive — za javna naročila storitev.

Člen 69

Objave razpisov in obvestil

1. Naročniki, ki želijo izvesti natečaj, sporočijo svojo namero z javnim razpisom o natečaju.

2. Naročniki, ki izvajajo natečaj, morajo poslati obvestilo o izidih natečaja v skladu s členom 36 in morajo biti pripravljeni predložiti dokazilo o datumih odpošiljanja razpisa.

Informacij o izidih natečaja ni treba objaviti, če bi njihova objava ovirala uveljavitev zakonodaje, bila v nasprotju z javnim interesom, posegala v legitimne poslovne interese posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko škodila pošteni konkurenci med ponudniki storitev.

3. Člen 37, ki zadeva objavo razpisov, mora uporabljati tudi za natečaje.

Člen 70

Oblika in način objave razpisov o natečajih

1. Objave iz člena 69 vsebujejo informacije iz Priloge VII D v skladu s standardnimi vzorci obvestil, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 77(2).

2. Razpisi in obvestila se objavijo v skladu s členom 36(2) do (8).

Člen 71

Komunikacijska sredstva za sporočanje

1. Člen 42(1), (2) in (4) se mora uporabljati za vsa sporočila v zvezi z natečaji.

2. Sporočanje, izmenjava in shranjevanje informacij se mora izvesti tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti vseh informacij, ki jih sporočijo udeleženci natečaja, in da lahko žirija pregleda načrte in projekte šele po izteku roka za njihovo predložitev.

3. Naslednja pravila se morajo uporabljati za naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov:

(a) informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za predstavitev načrtov in projektov z elektronskimi sredstvi, vključno s šifro, so na voljo zainteresiranim stranem. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Priloge X;

(b) države članice lahko uvedejo ali obdržijo poljubne sisteme akreditacije, ki so predvideni za izboljšanje ponudbe storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav.

Člen 72

Izbor tekmecev na natečaju

Če je število udeležencev na natečaju omejeno, morajo naročniki določiti jasne in nediskriminacijske pogoje za udeležbo. V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostno za zagotovitev poštene konkurence.

Člen 73

Sestava žirije

Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora vsaj ena tretjina članov žirije imeti to ali enakovredno strokovno usposobljenost.

Člen 74

Odločitve žirije

1. Žirija je pri svojih odločitvah in mnenjih samostojna.

2. Žirija mora pregledati načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril iz razpisa o natečaju.

3. Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi prednosti vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.

4. Anonimnost se mora spoštovati, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.

5. Po potrebi so kandidati povabljeni, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku zaradi pojasnitve katerih koli vidikov projektov.

6. Sestaviti je treba celovit zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.

NASLOV V

STATISTIČNE OBVEZNOSTI, IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 75

Statistične obveznosti

Da bi omogočile ocenjevanje rezultatov uporabe te direktive, morajo države članice poslati Komisiji statistično poročilo – pripravljeno v skladu s členom 76, v katerem se ločeno obravnavajo javna naročila blaga, storitev in gradenj, ki so jih oddali naročniki v predhodnem letu – najpozneje do 31. oktobra vsako leto.

Člen 76

Vsebina statističnega poročila

1. Za vsakega naročnika s seznama v Prilogi IV mora statistično poročilo podrobno navesti vsaj:

(a) število in vrednost oddanih naročil na podlagi te direktive;

(b) število in celotno vrednost naročil, oddanih z odstopanjem od Sporazuma.

Kolikor je to mogoče, se podatki iz točke (a) prvega pododstavka razčlenijo po:

(a) uporabljenih postopkih za oddajo naročila; in

(b) za vse te postopke po gradnjah, kakor so navedene v Prilogi I, ter po proizvodih in storitvah, kakor so navedeni v Prilogi II in opisani v skladu s kategorijami nomenklature CPV;

(c) državljanstvu gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo oddano.

Če so naročila oddana po postopku s pogajanji, mora država članica in tretja država izbranega izvajalca razčlenita tudi podatke iz točke (a) prvega pododstavka, upoštevajoč določila iz členov 30 in 31, ter navedeta število in vrednost oddanih naročil.

2. Za vsako kategorijo naročnika, ki ni navedena v Prilogi IV, mora statistično poročilo vsebovati vsaj:

(a) število in vrednost oddanih naročil, razčlenjenih v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1;

(b) celotno vrednost naročil, oddanih z odstopanjem od Sporazuma.

3. Statistično poročilo mora vključevati vsako drugo statistično informacijo, ki jo zahteva Sporazum.

Informacije iz prvega pododstavka se morajo določiti po postopku iz člena 77(2).

Člen 77

Svetovalni odbor za javna naročila

1. Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s členom 1 Sklepa 71/306/EGS [25] (v nadaljevanju "Odbor").

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se morata uporabljati člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES v skladu s členom 8 Sklepa.

3. Odbor mora sprejeti svoj poslovnik.

Člen 78

Poprava pragov

1. Komisija mora preveriti prage iz člena 7 vsake dve leti od začetka veljavnosti te direktive in jih po potrebi popraviti v skladu s postopkom iz člena 77(2).

Izračun vrednosti teh pragov mora temeljiti na povprečni dnevni vrednosti eura, izraženi s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred popravo z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost teh popravljenih pragov se mora, kjer je to potrebno, zaokrožiti navzdol na najbližjih tisoč eurov, da bi zagotovili upoštevanje veljavnih pragov iz Sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja (SDR).

2. Istočasno s popravo iz odstavka 1 mora Komisija v skladu s postopkom iz člena 77(2) prilagoditi:

(a) prage iz točke (a) prvega pododstavka člena 8, člena 56 in iz prvega pododstavka člena 63(1) v zvezi s popravljenim pragom, ki se uporablja za javna naročila gradenj;

(b) prage iz točke (b) prvega pododstavka člena 8 in člena 67(1)(a) v zvezi s popravljenim pragom, ki se uporablja za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov iz Priloge IV;

(c) prag iz člena 67(1)(b) in (c) v zvezi s popravljenim pragom, ki se uporablja za javna naročila storitev, oddanih s strani naročnikov, ki niso navedeni v Prilogi IV.

3. Vrednost pragov, določenih v skladu z odstavkom 1, v nacionalnih valutah držav članic, ki sodelujejo v monetarni uniji, je treba prilagoditi vsake dve leti po 1. januarju 2004. Izračun te vrednosti mora temeljiti na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred popravo z začetkom veljavnosti 1. januarja.

4. Popravljene prage iz odstavka 1 in njihove ustrezne vrednosti v nacionalnih valutah iz odstavka 3 mora Komisija objaviti v Uradnem listu Evropske unije na začetku novembra po njihovi popravi.

Člen 79

Spremembe

1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 77(2) spremeni:

(a) tehnične postopke za računske metode iz drugega pododstavka člena 78(1) in iz člena 78(3);

(b) postopke za pripravo, pošiljanje, sprejemanje, prevajanje, zbiranje in razširjanje obvestil iz členov 35, 58, 64 in 69 ter statističnih poročil iz pododstavka 35(4) in členov 75 in 76;

(c) postopke za posebno sklicevanje na posamezne postavke nomenklature CPV v objavah;

(d) sezname oseb in kategorij oseb javnega prava iz Priloge III, če se na podlagi obvestil držav članic izkaže, da je to potrebno;

(e) sezname centralnih vladnih organov iz Priloge IV po spremembah, ki so potrebne za uveljavitev Sporazuma;

(f) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge I, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje na posebne postavke te nomenklature v objavah;

(g) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge II, če to ne spreminja pomembnega področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke te nomenklature v okviru kategorij storitev s seznama v tej prilogi;

(h) postopek za pošiljanje in objavo podatkov iz Priloge VIII zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov;

(i) tehnične podrobnosti in značilnosti orodij za elektronsko sprejemanje iz točk (a), (f) in (g) Priloge X.

Člen 80

Izvajanje

1. Države članice morajo sprejeti zakone, podzakonske akte in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 31. januarja 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice morajo predložiti Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 81

Mehanizmi za spremljanje

Države članice zagotovijo izvajanje te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi v skladu z Direktivo Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za nabavo blaga in javnih naročil za gradnje- [26].

Za ta namen lahko med drugim določijo ali ustanovijo neodvisni organ.

Člen 82

Razveljavitve

Direktiva 92/50/EGS, razen člena 41 navedene direktive, ter direktive 93/36/EGS in 93/37/EGS se razveljavijo z začetkom veljavnosti od datuma iz člena 80 brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s skrajnimi roki za prenos in začetek veljavnosti iz Priloge XI.

Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XII.

Člen 83

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 84

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 31. marca 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

D. Roche

[1] UL C 29 E, 30.1.2001, str. 11 in UL C 203 E, 27.8.2002, str. 210.

[2] UL C 193, 10.7.2001, str. 7.

[3] UL C 144, 16.5.2001, str. 23.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2003 (UL C 271 E, 7.11.2002, str. 176), Skupno stališče Sveta z dne 20. marca 2003 (UL C 147 E, 24.6.2003, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2004 in Sklep Sveta z dne 2. februarja 2004.

[5] UL L 209, 24.7.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

[6] UL L 199, 9.8.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES.

[7] UL L 199, 9.8.1993, str. 54. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES.

[8] UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

[9] UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[10] UL L 199, 9.8.1993, str. 84. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

[11] UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

[12] UL L 340, 16.12.2002, str. 1.

[13] UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

[14] UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

[15] Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).

[16] Direktiva sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega izobraževanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 39, 14.2.1976, str. 40). Direktiva, kakor je spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 5.10.2002, str. 15).

[17] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 761/2001 z dne 19. marca 2001, ki dopušča prostovoljno sodelovanje organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).

[18] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[19] UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

[20] UL L 351, 29.12.1998, str. 1.

[21] UL C 358, 31.12.1998, str. 2

[22] UL L 316, 27.11.1995, str. 48.

[23] UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).

[24] UL L 166, 28.6.1991, str. 77. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).

[25] UL L 185, 16.8.1971, str. 15. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 77/63/ES (UL L 13, 15.1.1977, str. 15).

[26] UL L 395, 30.12.1989, str. 33. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 92/50/ES.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE (B) ČLENA 1(2) [1]

NACE |

Referenčna številka CPV | Področje F | GRADNJE |

Oddelek | Skupina | Razred | Predmet | Opombe |

45 | | | Področje gradnje | Ta oddelek zajema: gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila | 45000000 |

45.1 | | Priprava gradbišča | | 45100000 |

45.11 | Rušitvena dela zgradb, odstranjevanje zemlje | Ta razred zajema: rušenje stavb in drugih objektovčiščenje gradbiščaodstranjevanje zemlje, izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd.pripravo gradbišča za miniranje:odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbiščaTa razred zajema tudi: osuševanje gradbiščaosuševanje kmetijskih in gozdnih površin | 45110000 |

45.12 | Preskusno vrtanje in izvrtavanje | Ta razred zajema: preizkusno vrtanje, preizkusno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne nameneTa razred ne zajema: vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20vrtanja vodnjakov, glej 45.25vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20 | 45120000 |

45.2 | | Visoke in nizke gradnje | | 45200000 |

45.21 | Splošne visoke in nizke gradnje | Ta razred zajema: gradnjo vseh vrst stavbnizke gradnje:mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozicevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vodemestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vodepomožne gradnjesestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbiščuTa razred ne zajema: storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23inštalacijskih del, glej 45.3zaključnih gradbenih del, glej 45.4arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20upravljanja gradbenih projektov, 74.20 | 45210000 |

45.22 | Postavljanje strešnih kritin in ogrodij | Ta razred zajema: postavljanje strehpostavljanje strešnih kritinimpregniranje proti vlagi | 45220000 |

45.23 | Gradnja avtocest, cest, letališč in športnih objektov | Ta razred zajema: gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpotigradnjo železnicgradnjo letaliških stezgradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objektibarvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščihTa razred ne zajema: pripravljalnega odstranjevanja zemlje 45.11 | 45230000 |

45.24 | Vodogradnja | Ta razred zajema: gradnjo:vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd.nasipov in jezovpoglabljanje dna inpodvodno delo | 45240000 |

45.25 | Posebne in druge gradnje | Ta razred zajema: gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema:gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotovvrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanja jaškovpostavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec samukrivljanje jeklazidanje in tlakovanjepostavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z najemom zidarskih in delovnih odrovgradnjo dimnikov in industrijskih pečiTa razred ne zajema: najema zidarskih odrov brez postavljanja in podiranja, glej 71.32 | 45250000 |

45.3 | | Inštalacijska dela | | 45300000 |

45.31 | Montaža električne napeljave | Ta razred zajema: montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje:električnih napeljavtelekomunikacijskih sistemovsistemov električnega ogrevanjaradijskih in televizijskih hišnih antenpožarnih alarmovprotivlomnih alarmnih sistemovdvigal in tekočih stopnicstrelovodov itd. | 45310000 |

45.32 | Izolacijska dela | Ta razred zajema: vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajemTa razred ne zajema: impregniranje proti vlagi, glej 45.22 | 45320000 |

45.33 | Kleparstvo, vodovodna, plinska, toplotna in zračna instalacija | Ta razred zajema: montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje:kleparske in sanitarne opremaplinske napeljaveopremo in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijosprinkler sistemeTa razred ne zajema: instalacije za sisteme električnega ogrevanja; glej 45.31 | 45330000 |

45.34 | Druga inštalacijska dela | Ta razred zajema: vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristaniščamontažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje | 45 340 000 |

45.4 | | Zaključna gradbena dela | | 45400000 |

45.41 | Fasaderska in štukaterska dela | Ta razred zajema: nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje | 45410000 |

45.42 | Stavbno mizarstvo | Ta razred zajema: vgradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialovnotranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd.Ta razred ne zajema: polaganje parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43 | 45420000 |

45.43 | Stenske in talne obloge | Ta razred zajema: polaganje, obešanje ali vgraditev, v stavbe ali druge projekte gradnje:keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamnaparketa in drugih talnih oblogpreprog in linolejev, vključno s plastičnimi ali iz gumeteraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali stenstenskih tapet | 45430000 |

45.44 | Barvanje in zasteklitev | Ta razred zajema: barvanje notranjosti in zunanjosti stavbbarvanje objektov nizke in visoke gradnjevgraditev stekla, ogledal itd.Ta razred ne zajema: vgraditve oken, glej 45.42 | 45 440 000 |

45.45 | Druga zaključna gradbena dela | Ta razred zajema: gradnjo zasebnih plavalnih bazenovčiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavbdruga zaključna gradbena dela, drugje neomenjenaTa razred ne zajema: čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70 | 45450000 |

45.5 | | Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem | | 45500000 |

45.50 | Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem | Ta razred ne zajema: najema gradbene opreme in opreme za rušenje brez izvajalca, glej 71.32 | |

[1] V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura NACE.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

STORITVE IZ ČLENA 1(2)(d)

--------------------------------------------------

PRILOGA II A [1]

Kategorija št. | Področje | Referenčna št. CPC | Referenčna št. CPV |

1 | Storitve vzdrževanja in popravila | 6112, 6122, 633, 886 | Od 50100000 do 50982000 (razen 50310000 do 50324200 in 50116510-9, 50190000-3, 50229000-6, 50243000-0) |

2 | Storitve kopenskega transporta, vključno s storitvami oklepnih avtomobilov, kurirske storitve, razen prevoza pošte | 712 (razen 71235), 7512, 87304 | Od 60112000-6 do 60129300-1 (razen 60121000 do 60121600, 60122200-1, 60122230-0), in od 64120000-3 do 64121200-2 |

3 | Storitve v zračnem prevozu potnikov in tovora, razen prevoza pošte | 73 (razen 7321) | Od 62100000-3 do 62300000-5 (razen 62121000-6, 62221000-7) |

4 | Kopenski in zračni prevoz pošte | 71235, 7321 | 60122200-1, 60122230-0 62121000-6, 62221000-7 |

5 | Telekomunikacijske storitve | 752 | Od 64200000-8 do 64228200-2, 72318000-7, in od 72530000-9 do 72532000-3 |

6 | Finančne storitve: (a)zavarovalniške storitve(b)bančne in investicijske storitve | ex 81, 812, 814 | Od 66100000-1 do 66430000-3 in od 67110000-1 do 67262000-1 |

7 | Računalniške in sorodne storitve | 84 | Od 50300000-8 do 50324200-4, Od 72100000-6 do 72591000-4 (razen 72318000-7 in od 72530000-9 do 72532000-3) |

8 | Raziskovalne in razvojne storitve | 85 | Od 73000000-2 do 73300000-5 (razen 73200000-4, 73210000-7, 7322000-0) |

9 | Računovodske, revizijske in knjigovodske storitve | 862 | Od 74121000-3 do 74121250-0 |

10 | Storitve na področju raziskav trga in javnega mnenja | 864 | Od 74130000-9 do 74133000-0, in 74423100-1, 74423110-4 |

11 | Storitve svetovanja pri vodenju in sorodne storitve | 865, 866 | Od 73200000-4 do 73220000-0, od 74140000-2 do 74150000-5 (razen 74142200-8), in 74420000-9, 74421000-6, 74423000-0, 74423200-2, 74423210-5, 74871000-5, 93620000-0 |

12 | Arhitekturne storitve; inženiring storitve in integrirane inženiring storitve; storitve urbanističnega načrtovanja in krajinskega inženiringa; sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; storitve tehničnega preizkušanja in analiz | 867 | Od 74200000-1 do 74276400-8, in od 74310000-5 to 74323100-0, ter 74874000-6 |

13 | Oglaševalske storitve | 871 | Od 74400000-3 do 74422000-3 (razen 74420000-9 in 74421000-6) |

14 | Storitve v zvezi s čiščenjem stavb in upravljanjem premoženja | 874, 82201 do 82206 | Od 70300000-4 do 70340000-6, in od 74710000-9 do 74760000-4 |

15 | Storitve s področja založništva in tiska na podlagi honorarja ali pogodbe | 88442 | Od 78000000-7 do 78400000-1 |

16 | Storitve pri ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki; sanitarne in podobne storitve | 94 | Od 90100000-8 do 90320000-6, in 50190000-3, 50229000-6, 50243000-0 |

[1] V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC.

--------------------------------------------------

PRILOGA II B

Kategorija št. | Področje | Referenčna št. CPV | Referenčna št. CPV |

17 | Storitve hotelov in restavracij | 64 | Od 55000000-0 do 55524000-9, in od 93400000-2 do 93411000-2 |

18 | Storitve prevoza po železnici | 711 | 60111000-9, in od 60121000-2 do 60121600-8 |

19 | Storitve prevoza po vodi | 72 | Od 61000000-5 do 61530000-9, in od 63370000-3 do 63372000-7 |

20 | Podporne in pomožne prevozne storitve | 74 | 62400000-6, 62 440000-8, 62 441 000-5, 62450000-1, Od 63000000-9 do 63600000-5 (razen 63370000-3, 63371000-0, 63372000-7), in 74322000-2, 93610000-7 |

21 | Pravne storitve | 861 | Od 74110000-3 do 74114000-1 |

22 | Storitve namestitve in oskrbe osebja | 872 | Od 74500000-4 do 74 540000-6 (razen 74511000-4), in od 95000000-2 do 95140000-5 |

23 | Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil | 873 (razen 87304) | Od 74600000-5 do 74620000-1 |

24 | Storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja | 92 | Od 80100 000-5 do 80430 000-7 |

25 | Storitve zdravstva in socialnega skrbstva | 93 | 74511000-4, in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2) |

26 | Storitve s področja rekreacije, kulture in športa | 96 | Od 74875000-3 do 74875200-5, in od 92000000-1 do 92622000-7 (razen 92230000-2) |

27 | Druge storitve | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SEZNAM SUBJEKTOV IN KATEGORIJ SUBJEKTOV JAVNEGA PRAVA IZ DRUGEGA PODODSTAVKA ČLENA 1(9)

I — BELGIJA

Subjekti

A

- Agence fédérale pour l'Accueil des demandeurs d'AsileFederaal Agentschap voor Opvang van Asielzoekers

- Agence fédérale pour la Sécurité de la Chaîne alimentaireFederaal Agentschap voor de Veiligheid van de Voedselketen

- Agence fédérale de Contrôle nucléaireFederaal Agentschap voor nucleaire Controle

- Agence wallonne à l'Exportation

- Agence wallonne des Télécommunications

- Agence wallonne pour l'Intégration des Personnes handicapées

- Aquafin

- Arbeitsamt der Deutschsprachigen Gemeinschaft

- Archives générales du Royaume et Archives de l'Etat dans les ProvincesAlgemeen Rijksarchief en Rijksarchief in de Provinciën Astrid

B

- Banque nationale de BelgiqueNationale Bank van België

- Belgisches Rundfunk- und Fernsehzentrum der Deutschsprachigen Gemeinschaft

- Berlaymont 2000

- Bibliothèque royale Albert IerKoninklijke Bilbliotheek Albert I

- Bruxelles-Propreté — Agence régionale pour la PropretéNet–Brussel — Gewestelijke Agentschap voor Netheid

- Bureau d'Intervention et de Restitution belgeBelgisch Interventie — en Restitutiebureau

- Bureau fédéral du PlanFederaal Planbureau

C

- Caisse auxiliaire de Paiement des Allocations de ChômageHulpkas voor Werkloosheidsuitkeringen

- Caisse auxiliaire d'Assurance Maladie-InvaliditéHulpkas voor Ziekte — en Invaliditeitsverzekeringen

- Caisse de Secours et de Prévoyance en Faveur des MarinsHulp — en Voorzorgskas voor Zeevarenden

- Caisse de Soins de Santé de la Société Nationale des Chemins de Fer BelgesKas der geneeskundige Verzorging van de Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen

- Caisse nationale des CalamitésNationale Kas voor Rampenschade

- Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales en Faveur des Travailleurs occupés dans les Entreprises de BatellerieBijzondere Verrekenkas voor Gezinsvergoedingen ten Bate van de Arbeiders der Ondernemingen voor Binnenscheepvaart

- Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales en Faveur des Travailleurs occupés dans les Entreprises de Chargement, Déchargement et Manutention de Marchandises dans les Ports, Débarcadères, Entrepôts et Stations (appelée habituellement "Caisse spéciale de Compensation pour Allocations familiales des Régions maritimes")Bijzondere Verrekenkas voor Gezinsvergoedingen ten Bate van de Arbeiders gebezigd door Ladings — en Lossingsondernemingen en door de Stuwadoors in de Havens, Losplaatsen, Stapelplaatsen en Stations (gewoonlijk genoemd "Bijzondere Compensatiekas voor Kindertoeslagen van de Zeevaartgewesten")

- Centre d'Etude de l'Energie nucléaireStudiecentrum voor Kernenergie

- Centre de recherches agronomiques de Gembloux

- Centre hospitalier de Mons

- Centre hospitalier de Tournai

- Centre hospitalier universitaire de Liège

- Centre informatique pour la Région de Bruxelles-CapitaleCentrum voor Informatica voor het Brusselse Gewest

- Centre pour l'Egalité des Chances et la Lutte contre le RacismeCentrum voor Gelijkheid van Kansen en voor Racismebestrijding

- Centre régional d'Aide aux Communes

- Centrum voor Bevolkings- en Gezinsstudiën

- Centrum voor landbouwkundig Onderzoek te Gent

- Comité de Contrôle de l'Electricité et du GazControlecomité voor Elekticiteit en Gas

- Comité national de l'EnergieNationaal Comité voor de Energie

- Commissariat général aux Relations internationales

- Commissariaat-Generaal voor de Bevordering van de lichamelijke Ontwikkeling, de Sport en de Openluchtrecreatie

- Commissariat général pour les Relations internationales de la Communauté française de Belgique

- Conseil central de l'EconomieCentrale Raad voor het Bedrijfsleven

- Conseil économique et social de la Région wallonne

- Conseil national du TravailNationale Arbeidsraad

- Conseil supérieur de la JusticeHoge Raad voor de Justitie

- Conseil supérieur des Indépendants et des petites et moyennes EntreprisesHoge Raad voor Zelfstandigen en de kleine en middelgrote Ondernemingen

- Conseil supérieur des Classes moyennes

- Coopération technique belgeBelgische technische Coöperatie

D

- Dienststelle der Deutschprachigen Gemeinschaft für Personen mit einer Behinderung

- Dienst voor de Scheepvaart

- Dienst voor Infrastructuurwerken van het gesubsidieerd Onderwijs

- Domus Flandria

E

- Entreprise publique des Technologies nouvelles de l'Information et de la Communication de la Communauté française

- Export Vlaanderen

F

- Financieringsfonds voor Schuldafbouw en Eenmalige Investeringsuitgaven

- Financieringsinstrument voor de Vlaamse Visserij- en Aquicultuursector

- Fonds bijzondere Jeugdbijstand

- Fonds communautaire de Garantie des Bâtiments scolaires

- Fonds culturele Infrastructuur

- Fonds de Participation

- Fonds de VieillissementZilverfonds

- Fonds d'Aide médicale urgenteFonds voor dringende geneeskundige Hulp

- Fonds de Construction d'Institutions hospitalières et médico-sociales de la Communauté française

- Fonds de Pension pour les Pensions de Retraite du Personnel statutaire de BelgacomPensioenfonds voor de Rustpensioenen van het statutair Personeel van Belgacom

- Fonds des Accidents du TravailFonds voor Arbeidsongevallen

- Fonds des Maladies professionnellesFonds voor Beroepsziekten

- Fonds d'Indemnisation des Travailleurs licenciés en cas de Fermeture d'EntreprisesFonds tot Vergoeding van de in geval van Sluiting van Ondernemingen ontslagen Werknemers

- Fonds du Logement des Familles nombreuses de la Région de Bruxelles-CapitaleWoningfonds van de grote Gezinnen van het Brusselse hoofdstedelijk Gewest

- Fonds du Logement des Familles nombreuses de Wallonie

- Fonds Film in Vlaanderen

- Fonds national de Garantie des Bâtiments scolairesNationaal Warborgfonds voor Schoolgebouwen

- Fonds national de Garantie pour la Réparation des Dégâts houillersNationaal Waarborgfonds inzake Kolenmijnenschade

- Fonds piscicole de Wallonie

- Fonds pour le Financement des Prêts à des Etats étrangersFonds voor Financiering van de Leningen aan Vreemde Staten

- Fonds pour la Rémunération des MoussesFonds voor Scheepsjongens

- Fonds régional bruxellois de Refinancement des Trésoreries communalesBrussels gewestelijk Herfinancieringsfonds van de gemeentelijke Thesaurieën

- Fonds voor flankerend economisch Beleid

- Fonds wallon d'Avances pour la Réparation des Dommages provoqués par des Pompages et des Prises d'Eau souterraine

G

- Garantiefonds der Deutschsprachigen Gemeinschaft für Schulbauten

- Grindfonds

H

- Herplaatsingfonds

- Het Gemeenschapsonderwijs

- Hulpfonds tot financieel Herstel van de Gemeenten

I

- Institut belge de NormalisationBelgisch Instituut voor Normalisatie

- Institut belge des Services postaux et des TélécommunicationsBelgisch Instituut voor Postdiensten en Telecommunicatie

- Institut bruxellois francophone pour la Formation professionnelle

- Institut bruxellois pour la Gestion de l'EnvironnementBrussels Instituut voor Milieubeheer

- Institut d'Aéronomie spatialeInstituut voor Ruimte — aëronomie

- Institut de Formation permanente pour les Classes moyennes et les petites et moyennes Entreprises

- Institut des Comptes nationauxInstituut voor de nationale Rekeningen

- Institut d'Expertise vétérinaireInstituut voor veterinaire Keuring

- Institut du Patrimoine wallon

- Institut für Aus- und Weiterbildung im Mittelstand und in kleinen und mittleren Unternehmen

- Institut géographique nationalNationaal geografisch Instituut

- Institution pour le Développement de la Gazéification souterraineInstelling voor de Ontwikkeling van ondergrondse Vergassing

- Institution royale de MessineKoninklijke Gesticht van Mesen

- Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté flamandeUniversitaire instellingen van publiek recht afangende van de Vlaamse Gemeenschap

- Institutions universitaires de droit public relevant de la Communauté françaiseUniversitaire instellingen van publiek recht afhangende van de Franse Gemeenschap

- Institut national d'Assurance Maladie-InvaliditéRijksinstituut voor Ziekte — en Invaliditeitsverzekering

- Institut national d'Assurances sociales pour Travailleurs indépendantsRijksinstituut voor de sociale Verzekeringen der Zelfstandigen

- Institut national des Industries extractivesNationaal Instituut voor de Extractiebedrijven

- Institut national de Recherche sur les Conditions de TravailNationaal Onderzoeksinstituut voor Arbeidsomstandigheden

- Institut national des Invalides de Guerre, anciens Combattants et Victimes de GuerreNationaal Instituut voor Oorlogsinvaliden, Oudstrijders en Oorlogsslachtoffers

- Institut national des RadioélémentsNationaal Instituut voor Radio-Elementen

- Institut national pour la Criminalistique et la CriminologieNationaal Instituut voor Criminalistiek en Criminologie

- Institut pour l'Amélioration des Conditions de TravailInstituut voor Verbetering van de Arbeidsvoorwaarden

- Institut royal belge des Sciences naturellesKoninklijk Belgisch Instituut voor Natuurwetenschappen

- Institut royal du Patrimoine culturelKoninklijk Instituut voor het Kunstpatrimonium

- Institut royal météorologique de BelgiqueKoninklijk meteorologisch Instituut van België

- Institut scientifique de Service public en Région wallonne

- Institut scientifique de la Santé publique — Louis PasteurWetenschappelijk Instituut Volksgezondheid — Louis Pasteur

- Instituut voor de Aanmoediging van Innovatie door Wetenschap en Technologie in Vlaanderen

- Instituut voor Bosbouw en Wildbeheer

- Instituut voor het archeologisch Patrimonium

- Investeringsdienst voor de Vlaamse autonome Hogescholen

- Investeringsfonds voor Grond- en Woonbeleid voor Vlaams-Brabant

J

- Jardin botanique national de BelgiqueNationale Plantentuin van België

K

- Kind en Gezin

- Koninklijk Museum voor schone Kunsten te Antwerpen

L

- Loterie nationaleNationale Loterij

M

- Mémorial national du Fort de BreendonkNationaal Gedenkteken van het Fort van Breendonk

- Musée royal de l'Afrique centraleKoninklijk Museum voor Midden-Afrika

- Musées royaux d'Art et d'HistoireKoninklijke Musea voor Kunst en Geschiedenis

- Musées royaux des Beaux-Arts de BelgiqueKoninklijke Musea voor schone Kunsten van België

O

- Observatoire royal de BelgiqueKoninklijke Sterrenwacht van België

- Office central d'Action sociale et culturelle du Ministère de la DéfenseCentrale Dienst voor sociale en culturele Actie van het Ministerie van Defensie

- Office communautaire et régional de la Formation professionnelle et de l'Emploi

- Office de Contrôle des AssurancesControledienst voor de Verzekeringen

- Office de Contrôle des Mutualités et des Unions nationales de MutualitésControledienst voor de Ziekenfondsen en de Landsbonden van Ziekenfondsen

- Office de la Naissance et de l'Enfance

- Office de Promotion du Tourisme

- Office de Sécurité sociale d'Outre-MerDienst voor de overzeese sociale Zekerheid

- Office for Foreign Investors in Wallonia

- Office national d'Allocations familiales pour Travailleurs salariésRijksdienst voor Kinderbijslag voor Werknemers

- Office national de l'EmploiRijksdienst voor Arbeidsvoorziening

- Office national de Sécurité socialeRijksdienst voor sociale Zekerheid

- Office national de Sécurité sociale des Administrations provinciales et localesRijksdienst voor sociale Zekerheid van de provinciale en plaatselijke Overheidsdiensten

- Office national des PensionsRijksdienst voor Pensioenen

- Office national des Vacances annuellesRijksdienst voor jaarlijkse Vakantie

- Office national du DucroireNationale Delcrederedienst

- Office régional bruxellois de l'EmploiBrusselse gewestelijke Dienst voor Arbeidsbemiddeling

- Office régional de Promotion de l'Agriculture et de l'Horticulture

- Office régional pour le Financement des Investissements communaux

- Office wallon de la Formation professionnelle et de l'Emploi

- Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Geel

- Openbaar psychiatrisch Ziekenhuis-Rekem

- Openbare Afvalstoffenmaatschappij voor het Vlaams Gewest

- Orchestre national de BelgiqueNationaal Orkest van België

- Organisme national des Déchets radioactifs et des Matières fissilesNationale Instelling voor radioactief Afval en Splijtstoffen

P

- Palais des Beaux-ArtsPaleis voor schone Kunsten

- Participatiemaatschappij Vlaanderen

- Pool des Marins de la Marine marchandePool van de Zeelieden der Koopvaardij

R

- Radio et Télévision belge de la Communauté française

- Régie des BâtimentsRegie der Gebouwen

- Reproductiefonds voor de Vlaamse Musea

S

- Service d'Incendie et d'Aide médicale urgente de la Région de Bruxelles-CapitaleBrusselse hoofdstedelijk Dienst voor Brandweer en dringende medische Hulp

- Société belge d'Investissement pour les pays en développementBelgische Investeringsmaatschappij voor Ontwinkkelingslanden

- Société d'Assainissement et de Rénovation des Sites industriels dans l'Ouest du Brabant wallon

- Société de Garantie régionale

- Sociaal economische Raad voor Vlaanderen

- Société du Logement de la Région bruxelloise et sociétés agrééesBrusselse Gewestelijke Huisvestingsmaatschappij en erkende maatschappijen

- Société publique d'Aide à la Qualité de l'Environnement

- Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires bruxellois

- publique d'Administration des Bâtiments scolaires du Brabant wallon

- Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires du Hainaut

- Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires de Namur

- Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires de Liège

- Société publique d'Administration des Bâtiments scolaires du Luxembourg

- Société publique de Gestion de l'Eau

- Société wallonne du Logement et sociétés agréées

- Sofibail

- Sofibru

- Sofico

T

- Théâtre national

- Théâtre royal de la MonnaieDe Koninklijke Muntschouwburg

- Toerisme Vlaanderen

- Tunnel Liefkenshoek

U

- Universitair Ziekenhuis Gent

V

- Vlaams Commissariaat voor de Media

- Vlaamse Dienst voor Arbeidsbemiddeling en Beroepsopleiding

- Vlaams Egalisatie Rente Fonds

- Vlaamse Hogescholenraad

- Vlaamse Huisvestingsmaatschappij en erkende maatschappijen

- Vlaamse Instelling voor technologisch Onderzoek

- Vlaamse interuniversitaire Raad

- Vlaamse Landmaatschappij

- Vlaamse Milieuholding

- Vlaamse Milieumaatschappij

- Vlaamse Onderwijsraad

- Vlaamse Opera

- Vlaamse Radio- en Televisieomroep

- Vlaamse Reguleringsinstantie voor de Elektriciteit- en Gasmarkt

- Vlaamse Stichting voor Verkeerskunde

- Vlaams Fonds voor de Lastendelging

- Vlaams Fonds voor de Letteren

- Vlaams Fonds voor de sociale Integratie van Personen met een Handicap

- Vlaams Informatiecentrum over Land- en Tuinbouw

- Vlaams Infrastructuurfonds voor Persoonsgebonden Aangelegenheden

- Vlaams Instituut voor de Bevordering van het wetenschappelijk- en technologisch Onderzoek in de Industrie

- Vlaams Instituut voor Gezondheidspromotie

- Vlaams Instituut voor het Zelfstandig ondernemen

- Vlaams Landbouwinvesteringsfonds

- Vlaams Promotiecentrum voor Agro- en Visserijmarketing

- Vlaams Zorgfonds

- Vlaams Woningsfonds voor de grote Gezinnen

II — DANSKA

Subjekti

Danmarks Radio

Det landsdækkende TV2

Danmarks Nationalbank

Sund og Bælt Holding A/S

A/S Storebælt

A/S Øresund

Øresundskonsortiet

Ørestadsselskabet I/S

Byfornyelsesselskabet København

Hovedstadsområdets Sygehusfællesskab

Statens og Kommunernes Indkøbsservice

Post Danmark

Arbejdsmarkedets Tillægspension

Arbejdsmarkedets Feriefond

Lønmodtagernes Dyrtidsfond

Naviair

Kategorije

- (organizacije za zagotavljanje socialnih stanovanj),

- (lokalni cerkveni sveti),

- (drugi subjekti javnega prava).

III — NEMČIJA

1. Kategorije

Uradi, ustanove in organizacije, za katere velja javno pravo in so jih ustanovili zvezni, državni ali lokalni organi zlasti na naslednjih področjih:

1.1 Uradi

- (univerze in ustanovljena študentska telesa),

- (poklicna združenja, ki predstavljajo odvetnike, notarje, davčne svetovalce, računovodje, arhitekte, zdravnike in farmacevte),

- (poslovna in gospodarska združenja: kmetijska in obrtna združenja, industrijske in trgovinske zbornice, obrtniški cehi, trgovska združenja),

- (socialno-varstvene ustanove: skladi zdravstvenega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja),

- (združenja zdravnikov bolniške blagajne),

- (zadruge in druga združenja).

1.2 Ustanove in organizacije

Ustanove in organizacije, ki niso industrijske in komercialne narave in so pod nadzorom države ter delujejo v splošnem družbenem interesu, zlasti na naslednjih področjih:

- (zvezne ustanove, ki imajo pravno sposobnost),

- (organizacije upokojencev in študentska združenja),

- (kulturne ustanove, ustanove za skrbstvo in socialno podporo).

2. Pravne osebe, za katere velja zasebno pravo

Ustanove, ki niso industrijske in komercialne narave in so pod nadzorom države ter delujejo v splošnem družbenem interesu, vključno s kommunale Versorgungsunternehmen (komunalna infrastruktura), zlasti na naslednjih področjih:

- (zdravstvo: bolnišnice, zdravilišča, inštituti za medicinske raziskave, ustanove za testiranje in odstranjevanje trupel),

- (kultura: javna gledališča, orkestri, muzeji, knjižnice, arhivi, živalski in botanični vrtovi),

- (socialno skrbstvo: jasli, male šole, počitniški domovi, počitniški domovi za otroke in mladostnike, zabaviščni centri, občinski in sprejemni centri, centri za pomoč pretepenim ženskam, domovi za starejše občane, namestitev brezdomcev),

- (šport: plavalni bazeni, športni objekti),

- (varnost: gasilci, druge službe za pomoč pri nesrečah),

- (izobraževanje: ustanove za usposabljanje, nadaljnje in dodatno usposabljanje, večerni tečaji za odrasle),

- (znanost, raziskave in razvoj: pomembni raziskovalni inštituti, znanstvena društva in združenja, telesa za pospeševanje znanosti),

- (komunalne storitve: odvoz odpadkov in smeti, čiščenje cest, odvoz in uničevanje odpadkov, čiščenje komunalnih voda),

- (gradnja, nizke gradnje in gradnja stanovanj: prostorsko načrtovanje, urbanistični razvoj, stanovanjska podjetja (če delujejo v splošnem družbenem interesu), storitve stanovanjskih agencij),

- (gospodarstvo: organizacije za pospeševanje gospodarskega razvoja),

- (pokopališča in pogrebne storitve),

- (sodelovanje z državami v razvoju: financiranje, tehnično sodelovanje, razvojno-tehnična pomoč, usposabljanje).

IV — GRČIJA

Kategorije

(a) Javna podjetja in javne osebe.

(b) Pravne osebe zasebnega prava, ki so v državni lasti ali ki redno prejemajo najmanj 50 % letnega proračuna v obliki državnih subvencij v skladu z veljavnimi pravili ali v katerih ima država najmanj 51 % kapitalski delež.

(c) Pravne osebe zasebnega prava, ki so v lasti pravnih oseb javnega prava, lokalnih oblasti na kateri koli ravni, vključno z Grškim združenjem lokalnih oblasti (K.E.Δ.K.E.), lokalnih združenj občin ali javnih podjetij ali oseb ali pravnih oseb iz točke (b), ali ki redno prejemajo najmanj 50 % svojega letnega proračuna v obliki subvencij od takih pravnih oseb v skladu z veljavnimi pravili ali svojim statutom, ali pravne osebe iz zgornjih točk, ki imajo v takih pravnih osebah javnega prava najmanj 51 % kapitalski delež.

V — ŠPANIJA

Kategorije

- Subjekti javnega prava, za katere se uporablja

(španska državna zakonodaja o javnih naročilih), poleg tistih, ki so

(državne uprave).

- Subjekti javnega prava, za katere se uporablja

, – poleg tistih, ki so

(uprave avtonomnih pokrajin).

- Subjekti javnega prava, za katere se uporablja

, – poleg tistih, ki so del

(lokalne oblasti).

- (upravne enote in skupne službe za socialno-zdravstvene storitve).

VI — FRANCIJA

Subjekti

- Collège de France

- Conservatoire national des arts et métiers

- Observatoire de Paris

- Institut national d'histoire de l'art (INHA)

- Centre national de la recherche scientifique (CNRS)

- Institut national de la recherche agronomique (INRA)

- Institut national de la santé et de la recherche médicale (INSERM)

- Institut de recherche pour le développement (IRD)

- Agence nationale pour l'emploi (ANPE)

- Caisse nationale des allocations familiales (CNAF)

- Caisse nationale d'assurance maladie des travailleurs salariés (CNAMTS)

- Caisse nationale d'assurance vieillesse des travailleurs salariés (CNAVTS)

- Compagnies et établissements consulaires: chambres de commerce et d'industrie (CCI), chambres des métiers et chambres d'agriculture

- Office national des anciens combattants et victimes de guerre (ONAC)

Kategorije

1. Državni javni subjekti

- (organizacije za oskrbo z vodo),

- (šole za arhitekturo),

- (univerze),

- (učiteljišča).

2 Upravna javna telesa na regijski, departmajski in lokalni ravni

- (srednje šole),

- (srednje šole – gimnazije),

- (javne bolnišnice),

- (javni uradi za naprofitna stanovanja).

3 Skupine območnih uradov

- (javne ustanove za sodelovanje med lokalnimi oblastmi),

- (skupne ustanove za več kot en departma in medregijske ustanove).

VII — IRSKA

Subjekti

Enterprise Ireland (trženje, tehnologija in razvoj podjetništva)

Forfás (usmeritve in svetovanje za podjetja, trgovino, znanost, tehnologijo in inovacije)

Urad za industrijski razvoj

Enterprise Ireland

FÁS (poklicno usposabljanje)

Organ za zdravje in varstvo

(razvoj turizma)

CERT (usposabljanje za gostinstvo in turizem)

Irski svet za šport

Nacionalna uprava za ceste

(Uprava za galsko govoreče regije)

Teagasc (kmetijske raziskave, usposabljanje in razvoj kmetijstva)

(promocija živilske industrije)

(pospeševanje hortikulture)

Irska uprava za konjske dirke

(Podpora in razvoj tekmovanj z lovskimi psi)

Pomorski institut

(razvoj ribištva)

Urad za enakopravnost

Urad za pravno pomoč

Kategorije

Regijski zdravstveni uradi

Bolnišnice in podobne javne ustanove

Odbori za poklicno izobraževanje

Javne višje in visoke šole ter druge izobraževalne ustanove

Glavne in regijske uprave za ribištvo

Regijske turistične organizacije

Državni organi za nadzor in pritožbe (kot npr. v telekomunikacijah, energetiki, načrtovanju)

Agencije, ustanovljene za izvajanje določenih funkcij ali za potrebe različnih javnih sektorjev (npr. Uprava za zdravstvene materiale, Agencija za zdravstvene delavce, Odbor za računalniško podporo lokalnih oblasti, Agencija za varstvo okolja, Svet za nacionalno varnost, Institut za javno upravo, Institut za ekonomske in socialne raziskave, Nacionalni urad za standardizacijo itd.)

Drugi javni organi, za katere velja opredelitev organa javnega prava iz člena 1(7) te direktive.

VIII — ITALIJA

Subjekti

Società "Stretto di Messina"

Ente autonomo mostra d'oltremare e del lavoro italiano nel mondo

Ente nazionale per l'aviazione civile — ENAC

Ente nazionale per l'assistenza al volo — ENAV

ANAS S.p.A

Kategorije

- (pristaniški in letališki uradi),

- (konzorciji za vodne konstrukcijske gradnje),

- (državne univerze, državni univerzitetni inštituti, konzorciji za razvojno delo na univerzah),

- (javne ustanove socialnega skrbstva in dobrodelne ustanove),

- o vulcanologici (višji znanstveni in kulturni inštituti, astronomski, astrofizikalni, geofizikalni ali vulkanološki observatoriji),

- (organizacije za raziskave in poskuse),

- (agencije za obvezne oblike socialnega zavarovanja in socialnega varstva),

- (konzorciji za izboljšanje zemlje),

- (agencije za razvoj ali namakanje),

- (združenja za industrijska območja),

- (občinske skupnosti v gorskih območjih),

- (organizacije za storitve družbenega pomena),

- (javni organi s področja zabave, športa, turizma in aktivnosti v prostem času),

- (organizacije za pospeševanje kulturnih in umetniških dejavnosti).

IX — LUKSEMBURG

Kategorije

- (javne državne ustanove pod nadzorom člana vlade),

- (javne ustanove pod nadzorom občin) (lokalne oblasti),

- (združenja občin, ustanovljena po zakonu z dne 23. februarja 2001 o združenjih občin).

X — NIZOZEMSKA

Subjekti

(Ministrstvo za notranje zadeve)

- (Nizozemski institut za gasilstvo in pomoč pri nesrečah)

- (Nizozemska izpitna komisija za gasilce)

- (Nacionalni institut za izbiro in izobraževanje policistov)

- (25 posamičnih policijskih regij)

- (Organizacija ICTU)

Ministrstvo za gospodarske zadeve

- (Syntens)

- (Laboratorij NMi van Swinden)

- (Institut za metrologijo in tehnologijo)

- (Nizozemska agencija za vesoljske programe )

- (Nizozemski urad za turizem)

- (Skupni organ pokrajinskih vlad Severne Nizozemske)

- (Družba za razvoj Gelderlanda)

- (OOM, Razvoj mednarodnega poslovanja)

- LIOF (Družba za pospeševanje naložb Limburg LIOF)

- (Družba za pospeševanje naložb NOM)

- (Brabantska razvojna agencija)

- (Neodvisna uprava za pošto in telekomunikacije)

Ministrstvo za finance

- (Nizozemska centralna banka)

- (Nizozemska uprava za finančne trge)

- (Nizozemski urad za nadzor pokojninskega in drugega zavarovanja)

Ministrstvo za pravosodje

- (Nizozemska agencija za sanacije)

- (Agencija VEDIVO, Združenje za otroško varstvo in nadzor skrbništva in rejništva)

- (Ustanove za skrbništvo in rejništvo)

- (Nizozemska agencija Halt (alternativa))

- (Zasebni domovi)

- (Kazenski zavodi za mladoletnike)

- (Sklad za odškodnino pri kaznivih dejanjih)

- (Agencija za sprejem prosilcev za azil)

- (Nacionalna agencija za podporo in vzdrževanje)

- (Državne organizacije za odškodnino žrtvam)

- (Nizozemski urad za varstvo podatkov)

- (Študijski center za pravosodje)

- (Sveti za pravno pomoč)

- (Centri za pravno pomoč prosilcem za azil)

- (Agencije za pravno pomoč)

- (Državni urad za boj proti rasnemu razlikovanju)

- (Institut Clara Wichman)

- (Centri za tolmačenje)

Ministrstvo za kmetijstvo, upravljanje z naravo in ribištvo

- (Služba za upravljanje z zemljišči)

- (Sklad za živali)

- (Nacionalna služba za gozdove)

- (Nizozemski urad za izobraževanje o hrani in prehranjevanju)

- (Univerzitetni in raziskovalni center Wageningen)

- (Kmetijski raziskovalni oddelek)

- (Uradi za proizvode)

Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost

A. Splošni opis

- javne šole ali zasebne šole primarnega izobraževanja, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet op her primair onderwijs (zakon o primarnem izobraževanju),

- javne šole ali zasebne šole s posebnimi programi, javne šole ali zasebne šole sekundarnega izobraževanja s posebnimi programi, ki se financirajo z javnimi sredstvi, ali ustanove za posebno izobraževanje ali posebno sekundarno izobraževanje v smislu Wet op de expertisecentra (zakon o posebnih programih izobraževanja),

- javne šole ali zasebne šole, ki se financirajo z javnimi sredstvi, ali ustanove sekundarnega izobraževanja v smislu Wet op het Voortgezet Onderwijs (zakon o sekundarnem izobraževanju),

- javne ustanove ali zasebne ustanove, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smislu Wet Educatie en Beroepsonderwijs (Zakon o izobraževanju in poklicnem usposabljanju),

- javne šole ali zasebne šole, ki se financirajo z javnimi sredstvi, v smisli Experimentenwet Onderwijs (zakon o eksperimentalnem izobraževanju),

- javne univerze in ustanove za višje- in visokošolsko izobraževanje, odprta univerza in univerzitetne bolnice v smislu Wet op het hoger onerwijs en wetenschappelijk onerzoek (zakon o visokošolskem izobraževanju in znanstvenem raziskovanju) ter ustanove za mednarodno izobraževanje, če se v več kot v 50 % financirajo iz javnih sredstev,

- šolske svetovalne službe v smislu Wet op het primair onerwijs (zakon o primarnem izobraževanju) ali Wet op de expertisecentra (zakon o posebnih programih izobraževanja),

- nacionalni zavodi za izobraževanje učiteljev v smislu Wet subsidiering landelijke onderwijsondersteunende activiteiten (zakon o subvencijah za dodatne pedagoške izobraževalne dejavnosti),

- RTV organizacije v smislu Mediawet (zakon o medijih),

- sredstva v smislu Wet op het Specifiek Cultuurbeleid (zakon o posebni kulturni politiki),

- državni organi za poklicno izobraževanje,

- ustanove v smislu Wet Verzelfstandiging Rijksmuseale Dienste (zakon o privatizaciji državnih muzejskih služb),

- drugi muzeji, ki prejemajo več kot 50 % sredstev od Ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost,

- druge organizacije in ustanove na področju izobraževanja, kulture in znanosti, ki prejemajo več kot 50 % sredstev od Ministrstva za izobraževanje, kulturo in znanost.

B. Seznam imen

- Informatie Beheer Groep

- Stichting Participatiefonds voor het Onderwijs

- Stichting Uitvoering Kinderopvangregelingen/Kintent

- Stichting voor Vluchteling-Studenten UAF

- Koninklijke Nederlandse Academie van Wetenschappen

- Nederlandse organisatie voor internationale samenwerking in het hoger onderwijs (Nuffic)

- Stichting Nederlands Interdisciplinair Demografisch Instituut

- Nederlandse Organisatie voor Wetenschappelijk Onderzoek

- Nederlandse Organisatie voor toegepast-natuurwetenschappelijk onderzoek

- College van Beroep voor het hoger Onderwijs

- Vereniging van openbare bibliotheken NBLC

- Koninklijke Bibliotheek

- Stichting Muziek Centrum van de Omroep

- Stichting Ether Reclame

- Stichting Radio Nederland Wereldomroep

- Nederlandse Programma Stichting

- Nederlandse Omroep Stichting

- Commissariaat voor de Media

- Stichting Stimuleringsfonds Nederlandse Culturele Omroepproducties

- Stichting Lezen

- Dienst Omroepbijdragen

- Centrum voor innovatie en opleidingen

- Bedrijfsfonds voor de Pers

- Centrum voor innovatie van opleidingen

- Instituut voor Toetsontwikkeling (Cito)

- Instituut voor Leerplanontwikkeling

- Landelijk Dienstverlenend Centrum voor Studie- en Beroepskeuzevoorlichting

- Max Goote Kenniscentrum voor Beroepsonderwijs en Volwasseneneducatie

- Stichting Vervangingsfonds en Bedrijfsgezondheidszorg voor het Onderwijs

- BVE-Raad

- Colo, Vereniging kenniscentra beroepsonderwijs bedrijfsleven

- Stichting kwaliteitscentrum examinering beroepsonderwijs

- Vereniging Jongerenorganisatie Beroepsonderwijs

- Combo Stichting Combinatie Onderwijsorganisatie

- Stichting Financiering Struktureel Vakbondsverlof Onderwijs

- Stichting Samenwerkende Centrales in het COPWO

- Stichting SoFoKles

- Europees Platform

- Stichting mobiliteitsfonds HBO

- Nederlands Audiovisueel Archiefcentrum

- Stichting minderheden Televisie Nederland

- Stichting omroep allochtonen

- Stichting multiculturele Activiteiten Utrecht

- School der Poëzie

- Nederlands Perscentrum

- Nederlands Letterkundig Museum en documentatiecentrum

- Bibliotheek voor varenden

- Christelijke bibliotheek voor blinden en slechtzienden

- Federatie van Nederlandse Blindenbibliotheken

- Nederlandse luister- en braillebibliotheek

- Federatie Slechtzienden- en Blindenbelang

- Bibliotheek Le Sage Ten Broek

- Doe Maar Dicht Maar

- ElHizjra

- Fonds Bijzondere Journalistieke Projecten

- Fund for Central and East European Book Projects

- Jongeren Onderwijs Media

Ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje

- (Banka za socialno zavarovanje)

- (Urad za zaposlovanje)

- (Fundacija za nekdanje rudarje, ki so oboleli za silikozo)

- (Nizozemski organ za nadzor pokojninskega in drugega zavarovanja)

- (Socialno-gospodarski svet Nizozemske)

- (Svet za delo in prihodke)

- (Centralna organizacija za delo in prihodke)

- (Urad za zavarovanje delavcev)

Ministrstvo za promet, komunikacije in javna dela

- (Prometne informacije)

- (Agencija za kontrolo letenja)

- (Nizozemsko združenje pomorskih pilotov)

- (Regijsko združenje pomorskih pilotov)

Ministrstvo za stanovanja, prostorsko planiranje in okolje

- (Agencija za vodenje zemljiške knjige)

- (Centralni stanovanjski sklad)

- (Register arhitektov)

Ministrstvo za zdravje, skrbstvo in šport

- Commissie Algemene Oorlogsongevallenregeling Indonesië (COAR)

- (Odbor za nadzor zdravil)

- Commissies voor gebiedsaanwijzing

- (Nacionalni urad za sanacijo bolnišnic)

- (Svet za zdravstvene raziskave in razvoj)

- inšpekcijski organi na podlagi

(zakon o zdravstvenih pripomočkih)

- (Certificiranje KEMA/TNO)

- (Državni urad za bolnišnice)

- (Odbor za zdravstvena zavarovanja)

- (Državni odbor za 4. in 5. maj)

- (Odbor za pokojnine)

- (Urad za cene zdravstvenih storitev)

- Stichting Uitvoering Omslagregeling Wet op de Toegang Ziektekostenverzekering (SUO)

- (Organizacija za izboljševanje javnega zdravja in okolja)

- Stichting Facilitair Bureau Gemachtigden Bouw VWS

- (Organizacija Sanquin za oskrbo s krvjo)

- odborov za zdravstveno zavarovanje za registracijo zdravstvenih služb)

- (skladi zdravstvenega zavarovanja)

- (Nizozemska fundacija za presaditve)

- (regijska telesa za oceno potreb).

XI — AVSTRIJA

Vsi organi, ki jih nadzira Računsko sodišče, razen organov, ki imajo industrijsko ali komercialno naravo.

XII — PORTUGALSKA

Kategorije

- (javne ustanove, ki niso komercialne ali industrijske narave),

- (javne službe, ki so pravne osebe),

- (javne ustanove),

- (javne ustanove za izobraževanje, znanstvene raziskave in zdravje),

XIII — FINSKA

Javni subjekti ali subjekti in podjetja pod javnim nadzorom, ki nimajo industrijske ali komercialne narave.

XIV — ŠVEDSKA

Vsi organi, ki nimajo komercialne narave in katerih javna naročila nadzira Nacionalni odbor za javna naročila.

XV — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Subjekti

- Design Council

- Health and Safety Executive

- National Research Development Corporation

- Public Health Laboratory Service Board

- Advisory, Conciliation and Arbitration Service

- Commission for the New Towns

- National Blood Authority

- National Rivers Authority

- Scottish Enterprise

- Scottish Homes

- Welsh Development Agency

Kategorije

- vzdrževane šole,

- univerze in politehnike, ki jih večinoma financirajo drugi naročniki,

- nacionalni muzeji in galerije,

- sveti za raziskave,

- požarni uradi,

- državni uradi za zdravstvene storitve,

- policijske uprave,

- družbe za razvoj novih mest,

- družbe za urbanistični razvoj.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

ENOTE CENTRALNE RAVNI DRŽAVE [1]

BELGIJA

—l'Etat | —de Staat | —država |

—les communautés | —de gemeenschappen | —skupnosti |

—les commissions communautaires | —de gemeenschapscommissies | —komisije skupnosti |

—les régions | —de gewesten | —regije |

—les provinces | —de provincies | —pokrajine |

—les communes | —de gemeenten | —občine |

—les centres publics d'aide sociale | —de openbare centra voor maatschappelijk welzijn | —javni centri za socialno pomoč |

—les fabriques d'églises et les organismes chargés de la gestion du temporel des autres cultes reconnus | —de kerkfabrieken en de instellingen die belast zijn met het beheer van de temporalïen van de erkende erediensten | —cerkveni sveti in organizacije za upravljanje sredstev drugih priznanih cerkvenih redov |

—les sociétés de développement régional | —de gewestelijke ontwikkelingsmaatschappijen | —družbe za regionalni razvoj |

—les polders et wateringues | —de polders en wateringen | —uradi za polderje in vodo |

—les comités de remembrement des biens ruraux | —de ruilverkavelingscomités | —komasacijski odbori |

—les zones de police | —de politiezones | —policijska območja |

—les associations formées par plusieurs des pouvoirs adjudicateurs ci-dessus. | —de verenigingen gevormd door een of meerdere aanbestedende overheden hierboven. | —združenja več zgoraj omenjenih organov |

DANSKA

1.Folketinget Danski parlament | Rigsrevisionen Državni urad za revizijo |

2.Statsministeriet Urad ministrskega predsednika | |

3.Udenrigsministeriet Ministrstvo za zunanje zadeve | |

4.Beskæftigelsesministeriet Ministrstvo za zaposlovanje | 5 styrelser og institutioner 5 agencij in ustanov |

5.Domstolsstyrelsen Uprava sodišč | |

6.Finansministeriet Ministrstvo za finance | 5 styrelser og institutioner 5 agencij in ustanov |

7.Forsvarsministeriet Ministrstvo za obrambo | Adskillige institutioner Več ustanov |

8.Indenrigs- og Sundhedsministeriet Ministrstvo za notranje zadeve in zdravje | Adskillige styrelser og institutioner, herunder Statens Serum Institut Več agencij in ustanov, vključno s Statens Serum Institut |

9.Justitsministeriet Ministrstvo za pravosodje | Rigspolitichefen, 2 direktorater samt et antal styrelser Policijski komisar, 2 direktorata in več agencij |

10.Kirkeministeriet Ministrstvo za verske zadeve | 10 stiftsøvrigheder 10 škofijskih uradov |

11.Kulturministeriet Ministrstvo za kulturo | Departement samt et antal statsinstitutioner Samo ministrstvo in več ustanov |

12.Miljøministeriet Ministrstvo za okolje | 6 styrelser 6 agencij |

13.Ministeriet for Flygtninge, Invandrere og Integration Ministrstvo za begunce, priseljevanje in vključevanje | 1 styrelse 1 agencija |

14.Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri Ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in ribištvo | 9 direktorater og institutioner 9 direktoratov in ustanov |

15.Ministeriet for Videnskab, Teknologi og herunder Udvikling Ministrstvo za znanost, tehnologijo in inovacije | Adskillige styrelser og institutioner, Forskningscenter Risø og Statens uddannelsesbygninger Več agencij in ustanov, vključno z Državnim laboratorijem Risoe in danskimi državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami |

16.Skatteministeriet Ministrstvo za obdavčevanje | 1 styrelse og institutioner 1 agencija in več ustanov |

17.Socialministeriet Ministrstvo za socialne zadeve | 3 styreler og institutioner 3 agencije in več ustanov |

18.Trafikministeriet Ministrstvo za promet | 12 styrelser og institutioner, herunder Øresundsbrokonsortiet 12 agencij in ustanov, vključno z Øresundsbrokonsortiet |

19.Undervisningsministeriet Undervisningsministeriet – Ministrstvo za šolstvo | 3 styrelser, 4 undervisningsinstitutioner og 5 andre institutioner 3 agencije, 4 izobraževalne ustanove, 5 drugih organizacij |

20.Økonomi- og Erhvervsministeriet Ministrstvo za gospodarske in poslovne zadeve | Adskillige styrelser og institutioner Več agencij in ustanov |

NEMČIJA

Auswärtiges Amt | Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve |

Bundesministerium des Innern (nur zivile Güter) | Zvezno ministrstvo za notranje zadeve (samo blago za civilno uporabo) |

Bundesministerium der Justiz | Zvezno ministrstvo za pravosodje |

Bundesministerium der Finanzen | Zvezno ministrstvo za finance |

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit | Zvezno ministrstvo za gospodarstvo in delo |

Bundesministerium für Verbraucherschutz, Ernährung und Landwirtschaft | Zvezno ministrstvo za varstvo potrošnikov, prehrano in kmetijstvo |

Bundesministerium der Verteidigung (keine militärischen Güter) | Zvezno ministrstvo za obrambo (brez blaga za vojaško uporabo) |

Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend | Zvezno ministrstvo za družinske zadeve, starostnike, ženske in mladino |

Bundesministerium für Gesundheit und Soziale Sicherheit | Zvezno ministrstvo z zdravje in socialno varnost |

Bundesministerium für Verkehr, Bau- und Wohnungswesen | Zvezno ministrstvo za promet, gradbeništvo in stanovanja |

Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit | Zvezno ministrstvo za okolje, ohranjanje narave in jedrsko varnost |

Bundesministerium für Bildung und Forschung | Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskovanje |

Bundesministerium für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung | Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj |

GRČIJA

1. | Υπουργείο Εσωτερικών, Δημόσιας Διοίκησης και Αποκέντρωσης | Ministrstvo za notranje zadeve, javno upravo in decentralizacijo |

2. | Υπουργείο Εξωτερικών | Ministrstvo za zunanje zadeve |

3. | Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών | Ministrstvo za gospodarstvo in finance |

4. | Υπουργείο Ανάπτυξης | Ministrstvo za razvoj |

5. | Υπουργείο Δικαιοσύνης | Ministrstvo za pravosodje |

6. | Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων | Ministrstvo za šolstvo in religijo |

7. | Υπουργείο Πολιτισμού | Ministrstvo za kulturo |

8. | Υπουργείο Υγείας – Πρόνοιας | Ministrstvo za zdravje in socialno skrbstvo |

9. | Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων | Ministrstvo za okolje, prostorsko načrtovanje in javna dela |

10. | Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων | Ministrstvo za delo in socialno varnost |

11. | Υπουργείο Μεταφορών και Επικοινωνιών | Ministrstvo za promet in zveze |

12. | Υπουργείο Γεωργίας | Ministrstvo za kmetijstvo |

13. | Υπουργείο Εμπορικής Ναυτιλίας | Ministrstvo za trgovsko mornarico |

14. | Υπουργείο Μακεδονίας- Θράκης | Ministrstvo za Makedonijo in Trakijo |

15. | Υπουργείο Αιγαίου | Ministrstvo za Egejsko področje |

16. | Υπουργείο Τύπου και Μέσων Μαζικής Ενημέρωσης | Ministrstvo za tisk |

17. | Γενική Γραμματεία Νέας Γενιάς | Generalni sekretariat za mladino |

18. | Γενική Γραμματεία Ισότητας | Generalni urad za enakopravnost |

19. | Γενική Γραμματεία Κοινωνικών Ασφαλίσεων | Generalni sekretariat za socialno varnost |

20. | Γενική Γραμματεία Απόδημου Ελληνισμού | Generalni sekretariat za Grke, živeče v tujini |

21. | Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας | Generalni sekretariat za industrijo |

22. | Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας | Generalni sekretariat za raziskave in tehnologijo |

23. | Γενική Γραμματεία Αθλητισμού | Generalni sekretariat za šport |

24. | Γενική Γραμματεία Δημοσίων Έργων | Generalni sekretariat za javna dela |

25. | Γενική Γραμματεία Εθνικής Στατιστικής Υπηρεσίας Ελλάδος | Državna služba za statistiko |

26. | Εθνικός Οργανισμός Κοινωνικής Φροντίδας | Državna služba za socialno skrbstvo |

27. | Οργανισμός Εργατικής Κατοικίας | Organizacija za delavska stanovanja |

28. | Εθνικό Τυπογραφείο | Državni urad za tisk |

29. | Γενικό Χημείο του Κράτους | Generalni državni laboratorij |

30. | Ταμείο Εθνικής Οδοποιίας | Grški sklad za avtoceste |

31. | Εθνικό Καποδιστριακό Πανεπιστήμιο Αθηνών | Univerza v Atenah |

32. | Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης | Univerza v Solunu |

33. | Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης | Trakijska univerza |

34. | Πανεπιστήμιο Αιγαίου | Egejska univerza |

35. | Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων | Jonijska univerza |

36. | Πανεπιστήμιο Πατρών | Univerza v Patrasu |

37. | Πανεπιστήμιο Μακεδονίας | Makedonska univerza |

38. | Πολυτεχνείο Κρήτης | Politehniška šola na Kreti |

39. | Σιβιτανίδειος Δημόσια Σχολή Τεχνών και Επαγγελμάτων | Tehnična šola Sivitanidios |

40. | Αιγινήτειο Νοσοκομείο | Bolnišnica Eginitio |

41. | Αρεταίειο Νοσοκομείο | Bolnišnica Areteio |

42. | Εθνικό Κέντρο Δημόσιας Διοίκησης | Državni center javne uprave |

43. | Οργανισμός Διαχείρισης Δημοσίου Υλικού Α.Ε. | Javna organizacija za upravljanje z materiali |

44. | Οργανισμός Γεωργικών Ασφαλίσεων | Organizacija za zavarovanje kmetov |

45. | Οργανισμός Σχολικών Κτιρίων | Organizacija za gradnjo šol |

46. | Γενικό Επιτελείο Στρατού | Glavno poveljstvo armade |

47. | Γενικό Επιτελείο Ναυτικού | Glavno poveljstvo mornarice |

48. | Γενικό Επιτελείο Αεροπορίας | Glavno poveljstvo letalstva |

49. | Ελληνική Επιτροπή Ατομικής Ενέργειας | Grška komisija za atomsko energijo |

50. | Γενική Γραμματεία Εκπαίδευσης Ενηλίκων | Generalni sekretariat za nadaljnje izobraževanje |

Presidencia del Gobierno | Urad predsednika Vlade |

Ministerio de Asuntos Exteriores | Ministrstvo za zunanje zadeve |

Ministerio de Justicia | Ministrstvo za pravosodje |

Ministerio de Defensa | Ministrstvo za obrambo |

Ministerio de Hacienda | Ministrstvo za finance |

Ministerio de Interior | Ministrstvo za notranje zadeve |

Ministerio de Fomento | Ministrstvo za notranji razvoj |

Ministerio de Educación, Cultura y Deportes | Ministrstvo za šolstvo, kulturo in šport |

Ministerio de Trabajo y Asuntos Sociales | Ministrstvo za delo in socialne zadeve |

Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación | Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano |

Ministerio de la Presidencia | Ministrstvo za Urad predsednika Vlade |

Ministerio de Administraciones Públicas | Ministrstvo za javno upravo |

Ministerio de Sanidad y Consumo | Ministrstvo za zdravje in varstvo potrošnikov |

Ministerio de Economía | Ministrstvo za gospodarske zadeve |

Ministerio de Medio Ambiente | Ministrstvo za okolje |

Ministerio de Ciencia y Tecnología | Ministrstvo za znanost in tehnologijo |

FRANCIJA

1. Ministrstva

—Services du Premier ministre | —Urad predsednika Vlade |

—Ministère des affaires étrangères | —Ministrstvo za zunanje zadeve |

—Ministère des affaires sociales, du travail et de la solidarité | —Ministrstvo za socialne zadeve, delo in solidarnost |

—Ministère de l'agriculture, de l'alimentation, de la pêche et des affaires rurales | —Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano, ribištvo in podeželje |

—Ministère de la culture et de la communication | —Ministrstvo za kulturo in zveze |

—Ministère de la défense | —Ministrstvo za obrambo |

—Ministère de l'écologie et du développement durable | —Ministrstvo za ekologijo in trajnostni razvoj |

—Ministère de l'économie, des finances et de l'industrie | —Ministrstvo za gospodarske zadeve, finance in industrijo |

—Ministère de l'équipement, des transports, du logement, du tourisme et de la mer | —Ministrstvo za infrastrukturo, promet, stanovanja, turizem in morje |

—Ministère de la fonction publique, de la réforme de l'Etat et de l'aménagement du territoire | —Ministrstvo za javno upravo, reformo državne uprave in regionalno načrtovanje |

—Ministère de l'intérieur, de la sécurité intérieure et des libertés locales | —Ministrstvo za notranje zadeve, notranjo varnost in lokalne svoboščine |

—Ministère de la justice | —Ministrstvo za pravosodje |

—Ministère de la jeunesse, de l'éducation nationale et de la recherche | —Ministrstvo za mladino, izobraževanje in raziskovanje |

—Ministère de l'outre-mer | —Ministrstvo za čezmorska ozemlja |

—Ministère de la santé, de la famille et des personnes handicapées | —Ministrstvo za zdravje, družino in invalide |

—Ministère des sports | —Ministrstvo za šport |

—Académie de France à Rome | —Francoska akademija v Rimu |

—Académie de marine | —Pomorska akademija |

—Académie des sciences d'outre-mer | —Čezmorska akademija znanosti |

—Agence centrale des organismes de sécurité sociale (ACOSS) | —Centralna agencija za organe socialne varnosti |

—Agence nationale pour l'amélioration des conditions de travail (ANACT) | —Nacionalna agencija za izboljšanje delovnih pogojev |

—Agence nationale pour l'amélioration de l'habitat (ANAH) | —Nacionalna agencija za izboljšanje habitata |

—Agence nationale pour l'indemnisation des français d'outre-mer (ANIFOM) | —Nacionalna agencija za odškodnine francoskim državljanom iz čezmorskih departmajev |

—Assemblée permanente des chambres d'agriculture (APCA) | —Stalna skupščina regionalnih kmetijskih zbornic |

—Bibliothèque nationale de France | —Narodna knjižnica Francije |

—Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg | —Narodna in univerzitetna knjižnica Strasbourg |

—Bibliothèque publique d'information | —Javna informacijska knjižnica |

—Caisse des dépôts et consignations | —Depozitna in konsignacijska blagajna |

—Caisse nationale des autoroutes (CNA) | —Državni sklad za avtoceste |

—Caisse nationale militaire de sécurité sociale (CNMSS) | —Državni sklad socialnega zavarovanja za vojaško osebje |

—Centre des monuments nationaux (CMN) | —Center za nacionalne spomenike |

—Caisse de garantie du logement locatif social | —Jamstveni sklad za socialna stanovanja |

—Casa de Velasquez | —Casa de Velazquez |

—Centre d'enseignement zootechnique | —Center za zootehnične študije |

—Centre d'études du milieu et de pédagogie appliquée du ministère de l'agriculture | —Center za okoljske študije in uporabno izobraževanje pri Ministrstvu za kmetijstvo |

—Centre d'études supérieures de sécurité sociale | —Center za višje študije o socialni varnosti |

—Centres de formation professionnelle agricole | —Kmetijska izobraževalna središča |

—Centre national d'art et de culture Georges Pompidou | —Nacionalni kulturni center Georges Pompidou |

—Centre national de la cinématographie | —Nacionalni kinematografski center |

—Centre national d'études et de formation pour l'enfance inadaptée | —Nacionalni študijski in izobraževalni center za strokovnjake za otroke z vedenjskimi posebnostmi |

—Centre national d'études et d'expérimentation du machinisme agricole, du génie rural, des eaux et des forêts (CEMAGREF) | —Državni institut za kmetijski in okoljski inženiring |

—Centre national des lettres | —Nacionalni center za književno umetnost |

—Centre national de documentation pédagogique | —Nacionalni pedagoško-dokumentacijski center |

—Centre national des oeuvres universitaires et scolaires (CNOUS) | —Nacionalni center za pomoč učencem in študentom |

—Centre hospitalier des Quinze-Vingts | —Bolnišnica Quinze-Vingts |

—Centre national de promotion rurale de Marmilhat | —Nacionalni center za razvoj podeželja Marmilhat |

—Centres d'éducation populaire et de sport (CREPS) | —Centri za izobraževanje odraslih in športni centri |

—Centres régionaux des œuvres universitaires (CROUS) | —Regijski centri za pomoč študentom |

—Centres régionaux de la propriété forestière | —Regijski centri za gozdno posest |

—Centre de sécurité sociale des travailleurs migrants | —Center za socialno varnost delavcev migrantov |

—Commission des opérations de bourse | —Komisija za borzno poslovanje |

—Conseil supérieur de la pêche | —Svet za ribištvo |

—Conservatoire de l'espace littoral et des rivages lacustres | —Agencija za ohranitev morske obale in obale jezer |

—Conservatoire national supérieur de musique de Paris | —Visoki nacionalni konservatorij v Parizu |

—Conservatoire national supérieur de musique de Lyon | —Visoki nacionalni konservatorij v Lyonu |

—Conservatoire national supérieur d'art dramatique | —Nacionalna igralska akademija |

—École centrale — Lyon | —Nacionalna visoka šola za inženiring in raziskovanje, Lyon |

—École centrale des arts et manufactures | —Nacionalna visoka šola za inženiring in raziskovanje, Pariz |

—Ecole du Louvre | —Ecole du Louvre |

—École française d'archéologie d'Athènes | —Francoska šola arheologije v Atenah |

—École française d'Extrême-Orient | —Francoska šola za daljnovzhodne študije |

—École française de Rome | —Francoska šola v Rimu |

—École des hautes études en sciences sociales | —Visoka šola za sodobne družbene študije |

—École nationale d'administration | —Nacionalna upravna akademija |

—École nationale de l'aviation civile (ENAC) | —Nacionalna visoka šola za civilno letalstvo |

—École nationale des Chartes | —Nacionalna visoka šola Chartres |

—École nationale d'équitation | —Nacionalna jahalna šola |

—École nationale du génie rural des eaux et des forêts (ENGREF) | —Nacionalna visoka šola za razvoj podeželja ter gospodarjenje z vodo in gozdom |

—Écoles nationales d'ingénieurs | —Nacionalne višje tehnične šole |

—École nationale d'ingénieurs des techniques des industries agricoles et alimentaires | —Nacionalna višja šola za živilsko tehnologijo |

—Écoles nationales d'ingénieurs des travaux agricoles | —Nacionalna višja kmetijska šola |

—Ecole nationale du génie de l'eau et de l'environnement de Strasbourg | —Nacionalna višja šola za gospodarjenje z vodo in okolje Strasbourg |

—École nationale de la magistrature | —Nacionalna višja šola za delavce v pravosodju |

—Écoles nationales de la marine marchande | —Nacionalna višja šola za trgovsko mornarico |

—École nationale de la santé publique (ENSP) | —Nacionalna višja šola za javno zdravje |

—École nationale de ski et d'alpinisme | —Nacionalna šola smučanja in alpinizma |

—École nationale supérieure agronomique — Montpellier | —Nacionalna visoka šola za agronomijo Montpellier |

—École nationale supérieure agronomique — Rennes | —Nacionalna visoka šola za agronomijo Rennes |

—École nationale supérieure des arts décoratifs | —Nacionalna visoka šola za dekorativne umetnosti |

—École nationale supérieure des arts et industries — Strasbourg | —Nacionalna visoka šola za umetnost in industrijo, Strasbourg |

—National Higher College of Arts and Textile Industries, — Roubaix | —Nacionalna visoka šola za umetnost in tekstilno industrijo, Roubaix |

—Écoles nationales supérieures d'arts et métiers | —Nacionalne visoke tehnične šole |

—École nationale supérieure des beaux-arts | —Nacionalna visoka šola za lepe umetnosti |

—École nationale supérieure des bibliothécaires | —Nacionalna visoka šola za knjižničarstvo |

—École nationale supérieure de céramique industrielle | —Nacionalna visoka šola za industrijsko keramiko |

—École nationale supérieure de l'électronique et de ses applications (ENSEA) | —Nacionalna visoka šola za elektroniko in elektrotehniko |

—École nationale supérieure des industries agricoles alimentaires | —Nacionalna visoka šola za kmetijstvo in živilstvo |

—École nationale supérieure du paysage | —Nacionalna visoka šola za urejanje krajine |

—Écoles nationales vétérinaires | —Nacionalna višja šola za veterino |

—École nationale de voile | —Nacionalna višja pomorska šola |

—Écoles normales nationales d'apprentissage | —Nacionalne višje pedagoške šole |

—Écoles normales supérieures | —Visoke pedagoške šole |

—École polytechnique | —Politehnika |

—École technique professionnelle agricole et forestière de Meymac (Corrèze) | —Tehnična šola za kmetijstvo in gozdarstvo Meymac (Corrèze) |

—École de sylviculture — Crogny (Aube) | —Visoka šola za gozdarstvo Crogny (Aube) |

—École de viticulture et d'oenologie de la Tour-Blanche (Gironde) | —Visoka šola za vinogradništvo in enologijo Tour Blanche (Gironde) |

—École de viticulture — Avize (Marne) | —Visoka šola za vinogradništvo Avize (Marne) |

—Hôpital national de Saint-Maurice | —Državna bolnišnica Saint-Maurice |

—Établissement national des invalides de la marine (ENIM) | —Državni zavod za socialno varnost invalidnih mornarjev |

—Établissement national de bienfaisance Koenigswarter | —Nacionalna dobrodelna organizacija Koenigswarter |

—Établissement de maîtrise d'ouvrage des travaux culturels (EMOC) | —Zavod za nadzor dela na državnih zgradbah kulturnega ali izobraževalnega pomena |

—Établissement public du musée et du domaine national de Versailles | —Javni zavod za muzej in državni del Versaillesa |

—Fondation Carnegie | —Organizacija Carnegie |

—Fondation Singer-Polignac | —Organizacija Singer-Polignac |

—Fonds d'action et de soutien pour l'intégration et la lutte contre les discriminations | —Sklad za ukrepanje in pomoč pri vključevanju in za boj proti razlikovanju |

—Institut de l'élevage et de médecine vétérinaire des pays tropicaux (IEMVPT) | —Institut za živinorejo in veterino v tropskih državah |

—Institut français d'archéologie orientale du Caire | —Francoski vzhodni arheološki institut v Kairu |

—Institut français de l'environnement | —Francoski institut za okolje |

—Institut géographique national | —Nacionalni geografski institut |

—Institut industriel du Nord | —Industrijski institut za severno regijo |

—Institut national agronomique de Paris-Grignon | —Nacionalni agronomski institute Paris-Grignon |

—Institut national des appellations d'origine (INAO) | —Nacionalni institut za označevanje porekla |

—Institut national d'astronomie et de géophysique (INAG) | —Nacionalni astronomski in geofizikalni institut |

—Institut national de la consommation (INC) | —Nacionalni institut za potrošniške raziskave |

—Institut national d'éducation populaire (INEP) | —Nacionalni institut za izobraževanje odraslih |

—Institut national d'études démographiques (INED) | —Nacionalni institut za demografske študije |

—Institut national des jeunes aveugles — Paris | —Nacionalni institut za slepo mladino, Pariz |

—Institut national des jeunes sourds — Bordeaux | —Nacionalni institut za gluho mladino, Bordeaux |

—Institut national des jeunes sourds — Chambéry | —Nacionalni institut za gluho mladino, Chambery |

—Institut national des jeunes sourds — Metz | —Nacionalni institut za gluho mladino, Metz |

—Institut national des jeunes sourds — Paris | —Nacionalni institut za gluho mladino, Pariz |

—Institut national du patrimoine | —Francoski institut za naravno dediščino |

—Institut national de physique nucléaire et de physique des particules (I.N2.P3) | —Nacionalni institut za jedrsko fiziko in fiziko delcev |

—Institut national de la propriété industrielle | —Nacionalni inštitut za intelektualno lastnino |

—Institut national de recherches archéologiques préventives | —Nacionalni institut za preventivne arheološke raziskave |

—Institut national de recherche pédagogique (INRP) | —Nacionalni institut za izobraževalne raziskave |

—Institut national des sports et de l'éducation physique | —Nacionalni institut za šport in telesno vzgojo |

—Instituts nationaux polytechniques | —Nacionalni politehnični instituti |

—Instituts nationaux des sciences appliquées | —Nacionalni instituti za uporabne raziskave |

—Institut national supérieur de chimie industrielle de Rouen | —Nacionalna visoka šola za industrijsko kemijo Rouen |

—Institut national de recherche en informatique et en automatique (INRIA) | —Nacionalni institut za računalništvo, informatiko in avtomatiko |

—Institut national de recherche sur les transports et leur sécurité (INRETS) | —Nacionalni institut za raziskovanje prometa in prometne varnosti |

—Instituts régionaux d'administration | —Regijske upravne šole |

—Institut supérieur des matériaux et de la construction mécanique de Saint-Ouen | —Visoka šola za materiale in mehanske konstrukcije Saint-Qouen |

—Musée Auguste-Rodin | —Muzej Auguste-Rodin |

—Musée de l'armée | —Vojaški muzej |

—Musée Gustave-Moreau | —Muzej Gustave-Moreau |

—Musée du Louvre | —Muzej Louvre |

—Musée du quai Branly | —Muzej Quai Branly |

—Musée national de la marine | —Pomorski muzej |

—Musée national J.-J.-Henner | —Narodni muzej J. J. Henner |

—Musée national de la Légion d'honneur | —Narodni muzej legije časti |

—Muséum national d'histoire naturelle | —Narodni naravoslovni muzej |

—Office de coopération et d'accueil universitaire | —Urad za sodelovanje med univerzami in informacijski center |

—Office français de protection des réfugiés et apatrides | —Francoski urad za varstvo beguncev in oseb brez državljanstva |

—Office national de la chasse et de la faune sauvage | —Nacionalni urad za lov in prostoživeče živali |

—Office national d'information sur les enseignements et les professions (ONISEP) | —Državni informacijski center za visokošolsko izobraževanje in zaposlovanje |

—Office des migrations internationales (OMI) | —Mednarodni center za migracije |

—Office universitaire et culturel français pour l'Algérie | —Francoski univerzitetni in kulturni urad za Alžirijo |

—Palais de la découverte | —Muzej odkritij |

—Parcs nationaux | —Nacionalni parki |

—Syndicat des transports parisiens d'Ile-de-France | —Prometna oblast za Ile-de-France in Pariz |

—Thermes nationaux — Aix-les-Bains | —Nacionalna termalna kopališča v Aix-les-Bains |

3. Autre organisme public national – Drugi državni javni organi

—Union des groupements d'achats publics (UGAP) | —Oddelek za javna naročila in nabavo |

IRSKA

Predsednikove službe

Parlament (

) in Evropski parlament

Ministrski predsednik (Department of the Taoiseach)

Centralni statistični urad

Ministrstvo za finance

Urad glavnega kontrolorja in revizorja

Urad komisarjev za državne finance

Urad za javna dela

Državni laboratorij

Urad državnega tožilca

Urad direktorja državnega tožilstva

Urad za cenitve

Komisija za javne službe

Urad varuha človekovih pravic

Urad državnega pravobranilca

Ministrstvo za pravosodje, enakost in pravno reformo

Sodne službe

Službe v zaporih

Urad komisarjev za dobrodelne donacije in volila

Ministrstvo za okolje in lokalno upravo

Ministrstvo za izobraževanje in znanost

Ministrstvo za zveze, pomorstvo in naravne vire

Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano

Ministrstvo za promet

Ministrstvo za zdravje in otroško skrbstvo

Ministrstvo za podjetja, trgovino in zaposlovanje

Ministrstvo za umetnost, šport in turizem

Ministrstvo za obrambo

Ministrstvo za zunanje zadeve

Ministrstvo za socialne zadeve in družino

Ministrstvo za skupnost, podeželje in galsko govoreče regije

Svet za umetnost

Narodna galerija.

ITALIJA

1. Naročniki

1. | Presidenza del Consiglio dei Ministri | Predsedstvo Sveta ministrov |

2. | Ministero degli Affari Esteri | Ministrstvo za zunanje zadeve |

3. | Ministero dell'Interno | Ministrstvo za notranje zadeve |

4. | Ministero della Giustizia | Ministrstvo za pravosodje |

5. | Ministero della Difesa | Ministrstvo za obrambo |

6. | Ministero dell'Economia e delle Finanze | Ministrstvo za gospodarstvo in finance (nekdanja Ministrstvo za državno blagajno in Ministrstvo za finance) |

7. | Ministero delle Attività Produttive | Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (nekdanja Ministrstvo za industrijo, trgovino, obrt in turizem ter Ministrstvo za zunanjo trgovino) |

8. | Ministero delle Comunicazioni | Ministrstvo za zveze (nekdanje Ministrstvo za pošto in telekomunikacije) |

9. | Ministero delle Politiche agricole e forestali | Ministrstvo za kmetijsko in gozdarsko politiko (nekdanje Ministrstvo za kmetijske vire) |

10. | Ministero dell'Ambiente e tutela del Territorio | Ministrstvo za okolje in zaščito ozemlja (nekdanje Ministrstvo za okolje) |

11. | Ministero delle Infrastrutture e Transporti | Ministrstvo za infrastrukturo in promet (nekdanja Ministrstvo za promet in Ministrstvo za javna dela) |

12. | Ministero del Lavoro e delle politiche sociali | Ministrstvo za zaposlovanje in socialne politike (nekdanje Ministrstvo za zaposlovanje in socialno varnost) |

13. | Ministero della Salute | Ministrstvo za zdravstvo |

14. | Ministero dell'Istruzione, Università e Ricerca | Ministrstvo za izobraževanje, univerzo in znanstveno raziskovanje |

15. | Ministero per i Beni e le attività culturali | Ministrstvo za kulturno dediščino in kulturne dejavnosti |

ONSIP SPA (Concessionnaire of Public Informatic Services) | CONSIP (Concessionaria Servizi Informatici Pubblici) |

1. | Ministère de l'Agriculture, de la Viticulture et du Développement rural: Administration des services techniques de l'agriculture. | 1. | Ministrstvo za kmetijstvo, vinogradništvo in razvoj podeželja: Uprava kmetijskih tehničnih služb |

2. | Ministère des Affaires étrangères, du Commerce extérieur, de la Coopération et de la Défense: Armée. | 2. | Ministrstvo za zunanje zadeve, zunanjo trgovino, sodelovanje in obrambo: Armada |

3. | Ministère de l'Education nationale, de la Formation professionnelle et des Sports: Lycées d'enseignement secondaire et d'enseignement secondaire technique. | 3. | Ministrstvo za šolstvo, poklicno usposabljanje in šport: srednje šole in srednje tehnične šole |

4. | Ministère de l'Environnement: Administration de l'environnement. | 4. | Ministrstvo za okolje: Uprava za okolje |

5. | Ministère d'Etat, département des Communications: Entreprise des P et T (Postes seulement). | 5. | Ministrstvo za državo, Oddelek za komunikacije: Družba za poštne storitve in telekomunikacije (samo oddelek za pošto) |

6. | Ministère de la Famille, de la Solidarité sociale et de la Jeunesse: Maisons de retraite de l'Etat, Homes d'enfants. | 6. | Ministrstvo za družino, socialno solidarnost in mladino: državni domovi za starostnike, domovi za otroke in mladostnike |

7. | Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative: Centre informatique de l'Etat, Service central des imprimés et des fournitures de bureau de l'Etat. | 7. | Ministrstvo za javno upravo in reformo javne uprave: Državni računalniški center, Centralni oddelek za državne publikacije in pisarniški material |

8. | Ministère de la Justice: Etablissements pénitentiaires. | 8. | Ministrstvo za pravosodje: kazenski zavodi |

9. | Ministère de l'Intérieur: Police grand-ducale, Service national de la protection civile. | 9. | Ministrstvo za notranje zadeve: Državna policija, Nacionalna civilna zaščita |

10. | Ministère des Travaux publics: Administration des bâtiments publics; Administration des ponts et chaussées. | 10. | Ministrstvo za javna dela: Uprava za javne zgradbe, Uprava za mostove in ceste |

NIZOZEMSKA

(Ministrstvo za splošne zadeve)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Svetovalni svet za vladno politiko)

- (Nizozemska vladna informacijska služba)

(Ministrstvo za notranje zadeve)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Agencija za informiranje vladnih uslužbencev)

- (Centralna evidenca)

- (Splošna obveščevalno-varnostna služba)

- (Agencija za kadrovske evidence in potne listine)

- (Organizacija za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo)

- (Enote službe državne policije)

(Ministrstvo za zunanje zadeve)

- (Generalni direktorat za regionalno politiko in konzularne zadeve)

- (Generalni direktorat za politične zadeve)

- (Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje)

- (Generalni direktorat za evropsko sodelovanje)

- (Center za pospeševanje uvoza iz držav v razvoju)

- (podporne službe, ki spadajo pod generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja)

- (različne misije v tujini)

(Ministrstvo za obrambo)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Poveljstvo enot za podporo)

- (Organizacija za obrambno telematiko)

- (Agencija za obrambno infrastrukturo, Centralni direktorat)

- (Agencija za obrambno infrastrukturo, regionalni direktorati)

- (Direktorat materialne krajevske nizozemske mornarice)

- (Direktorat materialne nizozemske kopenske vojske)

- (Direktorat materialnih krajevskih nizozemskih zračnih sil)

- (Nacionalna agencija za oskrbo kraljevske nizozemske kopenske vojske)

- (Organizacija za obrambno transportno omrežje)

- (Logistični center kraljevskih nizozemskih zračnih sil)

- (Kraljevska nizozemska mornarica, vzdrževalna služba)

(Ministrstvo za gospodarske zadeve)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Glavni nizozemski urad za statistiko)

- (Glavni urad za planiranje)

- (Urad za industrijsko lastnino)

- (Senter)

- (Državni nadzor rudnikov)

- (Nizozemski organ za varstvo konkurence)

- (Nizozemska agencija za zunanjo trgovino)

- (Agencija za energetiko in okolje)

- (Agencija Telecom)

Ministrstvo za finance)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Računalniški center Davčne in carinske uprave)

- (Davčna in carinska uprava)

- (različni oddelki Davčne in carinske uprave na celotnem ozemlju Nizozemske)

- (Služba za davčne informacije in preiskave (vključuje Službo za pregled poslovanja))

- (Center za usposabljanje davčnih in carinskih delavcev)

- (Služba za upravljanje državnega premoženja)

Ministrstvo za pravosodje)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Agencija za kazenske zavode)

- (Agencija za otroško varstvo in zaščito otrok)

- (Agencija za izterjavo denarnih kazni)

- (Javno tožilstvo)

- (Služba za priseljevanje in naturalizacijo)

- (Nizozemski forenzični institut)

- (Sodni upravno-svetovalni odbor)

(Ministrstvo za kmetijstvo, upravljanje z naravo in ribištvo)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Nacionalna služba (agencija) za izvajanje predpisov)

- (Služba (agencija) za varstvo rastlin)

- (Glavna inšpekcijska služba)

- (Regijski policijski uradi)

- (Urad (agencija) za prelevmane)

- (Vladna služba za trajnostni razvoj podeželja)

- De afzonderlijke Regionale Beleidsdirecties

(Ministrstvo za šolstvo, kulturo in znanost)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Inšpektorat za šolstvo)

- (Inšpektorat za kulturno dediščino)

- (Agencija za centralno financiranje ustanov)

- (Državni arhivi)

- (Državni inšpektorat za arheologijo)

- (Inšpektorat za javne ceste)

- (Svetovalni svet za znanstveno in tehnološko politiko)

- (Svet za šolstvo)

- Rijksinstituut voor Oorlogsdocumentatie

- (Nizozemski institut za kulturno dediščino)

- (Svet za kulturo)

- (Nizozemski oddelek za ohranjanje spomenikov)

- (Državna služba za arheološko dediščino)

Ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

(Ministrstvo za promet, javna dela in gospodarjenje z vodo)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Generalni direktorat za civilno letalstvo)

- (Generalni direktorat za tovorni promet)

- (Generalni direktorat za potniški promet)

- (Generalni direktorat za javna dela in upravljanje z vodo)

- (Glavni urad za javna dela in gospodarjenje z vodo)

- (posamezni regijski oddelki Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje z vodo)

- (posamezne specializirane službe Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje z vodo)

- (Generalni direktorat za vodo)

- (Generalni inšpektor, Inšpektorat za promet in upravljanje z vodo)

- (Uprava za civilno letalstvo generalnega inšpektorja, Inšpektorat za promet in upravljanje z vodo)

- (Inšpektorat za promet generalnega inšpektorja, Inšpektorat za promet in gospodarjenje z vodo)

- (Nizozemski inšpektorat za ladijski prevoz generalnega inšpektorja, Inšpektorat za promet in gospodarjenje z vodo)

- (Centralne službe)

- (Kraljevski nizozemski meteorološki institut)

(Ministrstvo za stanovanja, prostorsko načrtovanje in okolje)

- (Centralni oddelki za politiko in kadre)

- (Generalni direktorat za stanovanja)

- (Generalni direktorat za prostorsko načrtovanje)

- (Generalni direktorat za varstvo okolja)

- (Agencija za vladne stavbe)

- (Inšpektorat)

(Ministrstvo za zdravje, socialno skrbstvo in šport)

- (Oddelki za centralno politiko in kadre)

- (Inšpektorat za zdravstveno varstvo in javni veterinarski nadzor)

- (Zdravstveni inšpektorat)

- (Službe za delo z mladino in inšpektorat za zaščito otrok in mladostnikov)

- (Nacionalni inštitut za javno zdravje in okolje)

- (Urad za načrtovanje socialnih zadev in kulture)

- (Agencija za nadzor zdravil)

-Generaal (Spodnji dom)

-Generaal (Zgornji dom)

(Državni svet)

(Nizozemsko računsko sodišče)

(Nacionalni varuh človekovih pravic )

(Urad predsednika Vlade)

(Kraljičin kabinet)

AVSTRIJA

1. | Bundeskanzleramt | Zvezni kanclerjev urad |

2. | Bundesministerium für auswärtige Angelegenheiten | Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve |

3. | Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur | Zvezno ministrstvo za šolstvo, znanost in kulturo |

4. | Bundesministerium für Finanzen | Zvezno ministrstvo za finance |

5. | Bundesministerium für Gesundheit und Frauen | Zvezno ministrstvo za zdravje in ženske |

6. | Bundesministerium für Inneres | Zvezno ministrstvo za notranje zadeve |

7. | Bundesministerium für Justiz | Zvezno ministrstvo za pravosodje |

8. | Bundesministerium für Landesverteidigung | Zvezno ministrstvo za obrambo |

9. | Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft | Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in gospodarjenje z vodo |

10. | Bundesministerium für soziale Sicherheit, Generationen und Konsumentenschutz | Zvezno ministrstvo za socialno varnost, generacije in varstvo potrošnikov |

11. | Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie | Zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo |

12. | Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit | Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in zaposlovanje |

13. | Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen | Zvezni urad za kalibracije in meritve |

14. | Österreichische Forschungs- und Prüfzentrum Arsenal Gesellschaft m.b.H | Avstrijski raziskovalni in preskuševalni center Arsenal Ltd |

15. | Bundesprüfanstalt für Kraftfahrzeuge | Zvezni preskuševalni institut za motorna vozila |

16. | Bundesbeschaffung G.m.b.H | Federal Procurement Ltd |

17. | Bundesrechenzentrum G.m.b.H | Federal Data Processing Centre Ltd |

PORTUGALSKA

—Presidência do Conselho de Ministros; | Predsedstvo Sveta ministrov |

—Ministério das Finanças; | Ministrstvo za finance |

—Ministério da Defesa Nacional; | Ministrstvo za obrambo |

—Ministério dos Negócios Estrangeiros e das Comunidades Portuguesas; | Ministrstvo za zunanje zadeve in portugalske skupnosti |

—Ministério da Administração Interna; | Ministrstvo za notranje zadeve |

—Ministério da Justiça; | Ministrstvo za pravosodje |

—Ministério da Economia; | Ministrstvo za gospodarstvo |

—Ministério da Agricultura, Desenvolvimento Rural e Pescas; | Ministrstvo za kmetijstvo, razvoj podeželja in ribištvo |

—Ministério da Educação; | Ministrstvo za šolstvo |

—Ministério da Ciência e do Ensino Superior; | Ministrstvo za znanost in visokošolsko izobraževanje |

—Ministério da Cultura; | Ministrstvo za kulturo |

—Ministério da Saúde; | Ministrstvo za zdravje |

—Ministério da Segurança Social e do Trabalho; | Ministrstvo za socialno varnost in delo |

—Ministério da Segurança Social e do Trabalho; | Ministrstvo za javna dela, promet in stanovanja |

—Ministério das Obras Públicas, Transportes e Habitação; | Ministrstvo za mesta, upravljanje z zemljišči in okolje |

OIKEUSKANSLERINVIRASTO — JUSTITIEKANSLERSÄMBETET | URAD KANCLERJA ZA PRAVOSODJE |

KAUPPA- JA TEOLLISUUSMINISTERIÖ – HANDELS- OCH INDUSTRIMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO |

Kilpailuvirasto — Konkurrensverket | Finska agencija za varstvo potrošnikov |

Kuluttajavalituslautakunta — Konsumentklagonämnden | Finski urad za varstvo konkurence |

Patentti- ja rekisterihallitus — Patent- och registerstyrelsen | Uprava za pritožbe potrošnikov |

LIIKENNE- JA VIESTINTÄMINISTERIÖ — KOMMUNIKATIONSMINISTERIET | Nacionalna uprava za patente in registracije |

Viestintävirasto — Kommunikationsverket | MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE |

MAA- JA METSÄTALOUSMINISTERIÖ — JORD- OCH SKOGSBRUKSMINISTERIET | Finski urad za zveze |

MAA- JA METSÄTALOUSMINISTERIÖ — JORD- OCH SKOGSBRUKSMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO |

Elintarvikevirasto — Livsmedelsverket | Nacionalna agencija za prehrano |

Maanmittauslaitos — Lantmäteriverket | Nacionalni urad za geodetsko dejavnost Finske |

OIKEUSMINISTERIÖ — JUSTITIEMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE |

Tietosuojavaltuutetun toimisto — Dataombudsmannens byrå | Urad varuha za varstvo podatkov |

Tuomioistuimet — domstolar | Sodišča |

Korkein oikeus — Högsta domstolen | Vrhovno sodišče |

Korkein hallinto-oikeus — Högsta förvaltningsdomstolen | Vrhovno upravno sodišče |

Hovioikeudet — hovrätter | Pritožbena sodišča |

Käräjäoikeudet — tingsrätter | Okrajna sodišča |

Hallinto-oikeudet — förvaltningsdomstolar | Upravna sodišča |

Markkinaoikeus - Marknadsdomstolen | Trgovsko sodišče |

Työtuomioistuin — Arbetsdomstolen | Delovno sodišče |

Vakuutusoikeus — Försäkringsdomstolen | Zavarovalniško sodišče |

Vankeinhoitolaitos — Fångvårdsväsendet | Službe v zaporih |

OPETUSMINISTERIÖ — UNDERVISNINGSMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO |

Opetushallitus — Utbildningsstyrelsen | Nacionalna uprava za šolstvo |

Valtion elokuvatarkastamo — Statens filmgranskningsbyrå | Finska uprava za razvrščanje filmov |

PUOLUSTUSMINISTERIÖ — FÖRSVARSMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA OBRAMBO |

Puolustusvoimat — Försvarsmakten | Finske obrambne sile |

SISÄASIAINMINISTERIÖ — INRIKESMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE |

Väestörekisterikeskus — Befolkningsregistercentralen | Center za popis prebivalstva |

Keskusrikospoliisi — Centralkriminalpolisen | Nacionalni urad kriminalistične policije |

Liikkuva poliisi — Rörliga polisen | Nacionalna prometna policija |

Rajavartiolaitos — Gränsbevakningsväsendet | Mejna straža |

SOSIAALI- JA TERVEYSMINISTERIÖ | MINISTRSTVO ZA SOCIALNE ZADEVE IN ZDRAVJE |

Työttömyysturvalautakunta — Arbetslöshetsnämnden | Pritožbena uprava za nezaposlene |

Tarkastuslautakunta — Prövningsnämnden | Pritožbeno sodišče |

Lääkelaitos — Läkemedelsverket | Nacionalna agencija za zdravila |

Terveydenhuollon oikeusturvakeskus — Rättsskyddscentralen för hälsovården | Nacionalna uprava za medicinskopravne zadeve |

Tapaturmavirasto — Olycksfallsverket | Državni urad za poravnavo pri nesrečah |

Säteilyturvakeskus — Strålsäkerhetscentralen | Uprava za varstvo pred sevanji in jedrsko varnost |

TYÖMINISTERIÖ — ARBETSMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA DELO |

Valtakunnansovittelijain toimisto — Riksförlikningsmännens byrå | Nacionalni urad za poravnave |

Valtion turvapaikanhakijoiden vastaanottokeskukset — Statliga förläggningar för asylsökande | Sprejemni centri |

Työneuvosto — Arbetsrådet i Finland | Svet za delo |

ULKOASIAINMINISTERIÖ — UTRIKESMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE |

VALTIOVARAINMINISTERIÖ — FINANSMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA FINANCE |

Valtiontalouden tarkastusvirasto — Statens revisionsverk | Državni revizijski urad |

Valtiokonttori — Statskontoret | Državno zakladništvo |

Valtion työmarkkinalaitos — Statens arbetsmarknadsverk | Državni urad za zaposlovanje |

Verohallinto — Skatteförvaltningen | Davčna uprava |

Tullilaitos — Tullverket | Carinska uprava |

Valtion vakuusrahasto — Statsgarantifonden | Državni jamstveni sklad |

YMPÄRISTÖMINISTERIÖ — MILJÖMINISTERIET | MINISTRSTVO ZA OKOLJE |

Akademien för de fria konsterna | Kraljevska akademija lepih umetnosti |

Alkoholinspektionen | Nacionalna uprava za alkohol |

Alkoholsortimentsnämnden | Odbor za ponudbo žganih pijač |

Allmänna pensionsfonden | Švedski državni pokojninski sklad |

Allmänna reklamationsnämnd | Nacionalna uprava za pritožbe potrošnikov |

Ambassader | Veleposlaništva |

Arbetsdomstolen | Delovno sodišče |

Arbetsgivarverk, statens | Nacionalna agencija za vladne delodajalce |

Arbetslivsfonden | Sklad za delovno dobo |

Arbetslivsinstitutet | Nacionalni institut za delovno dobo |

Arbetsmarknadsstyrelsen | Nacionalna uprava trga dela |

Arbetsmiljöfonden | Sklad za delovno okolje |

Arbetsmiljöinstitutet | Nacionalni inštitut za medicino dela |

Arbetsmiljönämnd, statens | Uprava za varstvo pri delu in zdravje za vladne uslužbence |

Arbetsmiljöverket | Švedska uprava za delovno okolje |

Arkitekturmuseet | Švedski muzej arhitekture |

Arrendenämnder (12) | Regionalna sodišča za najemnine (12) |

B

Banverket | Nacionalna železniška uprava |

Barnombudsmannen | Urad varuha pravic otrok |

Beredning för utvärdering av medicinsk metodik, statens | Švedski svet za ocenjevanje tehnologije v zdravstvu |

Besvärsnämnden för rättshjälp | Komisija pravne pomoči za pritožbe |

Biografbyrå, statens | Nacionalna uprava za cenzuro filma |

Biografiskt lexikon, svenskt | Švedski biografski leksikon |

Birgittaskolan | Šola Birgitta |

Blekinge tekniska högskola | Institut za tehnologijo Blekinge |

Bokföringsnämnden | Švedska uprava za računovodske standarde |

Bostadskreditnämnd, statens (BKN) | Nacionalna uprava za jamstva stanovanjskih kreditov |

Boverket | Švedski odbor za stanovanja, gradnjo in prostorsko načrtovanje |

Brottsförebyggande rådet | Nacionalni svet za preprečevanje kriminala |

Brottsoffermyndigheten | Uprava za odškodnine in pomoč žrtvam kriminala |

Brottsskadenämnden | Uprava za poravnavo pri kaznivih poškodbah |

Byggforskningsrådet | Svet za gradbene raziskave |

C

Centrala försöksdjursnämnden | Glavni odbor za laboratorijske živali |

Centrala studiestödsnämnden | Nacionalna uprava za pomoč študentom |

Centralnämnden för fastighetsdata | Glavna uprava za podatke o nepremičninah |

D

Danshögskolan | Visoka šola za ples |

Datainspektionen | Uprava za kontrolo podatkov |

Delegationen för utländska investeringar Sverige, ISA | Agencija za naložbe na Švedskem |

Departementen | Ministrstva (vladni oddelki) |

Domstolsverket | Uprava nacionalnih sodišč |

Dramatiska institutet | Visoka šola za film, radio, televizijo in gledališče |

E

Ekeskolan | Šola Eke |

Ekobrottsmyndigheten | Urad za gospodarski kriminal |

Ekonomistyrningsverket | Nacionalna agencija za finančno poslovodenje |

Elsäkerhetsverket | Nacionalna uprava za električno varnost |

Energimyndigheten, statens | Švedska državna uprava za energetiko |

EU/FoU-rådet | Švedski svet za EU raziskave in razvoj |

Exportkreditnämnden | Uprava za jamstva izvoznih kreditov |

Exportråd, Sveriges | Švedski svet za trgovino |

F

Fastighetsmäklarnämnden | Odbor za nadzor nepremičninskih posrednikov |

Fastighetsverk, statens | Uprava za državno premoženje |

Fideikommissnämnden | Svet za neprenosne dediščine |

Finansinspektionen | Urad za finančni nadzor |

Fiskeriverket | Nacionalna uprava za ribištvo |

Flygmedicincentrum | Letalski medicinski center |

Flygtekniska försöksanstalten | Raziskovalni inštitut za aeronavtiko |

Folkhälsoinstitut,statens | Inštitut za javno zdravje |

Fonden för fukt- och mögelskador | Nacionalna organizacija za pomoč lastnikom majhnih hiš |

Forskningsrådet för miljö, areella näringar och samhällsbyggande, Formas | Švedski raziskovalni svet za okolje, kmetijske vede in prostorsko načrtovanje |

Fortifikationsverket | Nacionalna uprava za utrdbe |

Förlikningsmannaexpedition, statens | Nacionalni urad za poravnave |

Försvarets forskningsanstalt | Nacionalna ustanova za obrambne raziskave |

Försvarets materielverk | Uprava za materiale obrambe |

Försvarets radioanstalt | Nacionalna radijska postaja za obrambo |

Försvarshistoriska museer, statens | Švedski nacionalni muzeji vojne zgodovine |

Försvarshögskolan | Višja šola narodne obrambe |

Försvarsmakten | Švedske oborožene sile |

Försäkringskassorna (21) | Uradi socialnega zavarovanja (21) |

G

Gentekniknämnden | Švedski svetovalni odbor za gensko tehnologijo |

Geologiska undersökning, Sveriges | Geološke raziskave Švedske |

Geotekniska institut, statens | Švedski geotehnični institut |

Giftinformationscentralen | Švedski center za informacije o strupih |

Glesbygdsverket | Nacionalna agencija za razvoj podeželja |

Grafiska institutet och institutet för högre kommunikation- och reklamutbildning | Grafični inštitut in višja šola za komunikacije |

Granskningsnämnden för radio och TV | Švedska komisija za radio in televizijo |

Göteborgs universitet | Univerza Göteborg |

H

Handelsflottans kultur- och fritidsråd | Pomorska služba vlade Švedske |

Handelsflottans pensionsanstalt | Inštitut za pokojnine trgovcev |

Handikappombudsmannen | Urad varuha pravic invalidov |

Handikappråd, statens | Nacionalni svet za invalide |

Haverikommission, statens | Uprava za preiskovanje nesreč |

Historiska museer, statens | Nacionalni zgodovinski muzeji |

Hjälpmedelsinstitutet | Švedski institut za invalide |

Hovrätterna (6) | Pritožbena sodišča (6) |

Hyresnämnder (12) | Regijska sodišča za rente (12) |

Häktena (30) | Preiskovalni zapori (30) |

Hälso- och sjukvårdens ansvarsnämnd | Odbor za zdravstveno odgovornost |

Högskolan Dalarna | Visoka šola Dalarna |

Högskolan i Borås | Visoka šola v Borasu |

Högskolan i Gävle | Visoka šola v Gävleju |

Högskolan i Halmstad | Visoka šola v Halmstadu |

Högskolan i Kalmar | Visoka šola v Kalmarju |

Högskolan i Karlskrona/Ronneby | Visoka šola v Karlskrona/Ronneby-ju |

Högskolan i Kristianstad | Visoka šola v Kristianstadu |

Högskolan i Skövde | Visoka šola v Skövdeju |

Högskolan i Trollhättan/Uddevalla | Visoka šola v Trollhättan/Uddevalli |

Högskolan på Gotland | Visoka šola Gotland |

Högskoleverket | Nacionalna agencija za visokošolsko izobraževanje |

Högsta domstolen | Vrhovno sodišče |

I

Idrottshögskolan i Stockholm | Visoka šola za telesno vzgojo in šport Stockholm |

Inspektionen för strategiska produkter | Nacionalni inšpektorat za strateške proizvode |

Institut för byggnadsforskning, statens | Svet za gradbene raziskave |

Institut för ekologisk hållbarhet, statens | Švedski institut za trajnostni ekološki razvoj |

Institut för kommunikationsanalys, statens | Švedski institut za analizo prometa in zvez |

Institut för psykosocial miljömedicin, statens | Nacionalni inštitut za psihosocialne dejavnike in zdravje |

Institut för särskilt utbildningsstöd | Švedska državna služba za pomoč |

Institutet för arbetsmarknadspolitisk utvärdering | Urad za ocenjevanje politike trga dela |

Institutet för rymdfysik | Švedski inštitut za prostorsko fiziko |

Institutionsstyrelse, Statens | Nacionalni odbor za institucionalno varstvo |

Insättnigsgarantinämnden | Urad za jamstva |

Integrationsverket | Švedska uprava za vključevanje |

Internationella adoptionsfrågor, Statens nämnd för | Nacionalni odbor za meddržavne posvojitve |

Internationella programkontoret för utbildningsområdet | Mednarodni programski urad za izobraževanje in usposabljanje |

J

Jordbruksverk, statens | Švedska uprava za kmetijstvo |

Justitiekanslern | Urad kanclerja za pravosodje |

Jämställdhetsombudsmannen | Urad varuha enakih možnosti |

K

Kammarkollegiet | Agencija za pravne, finančne in upravne storitve |

Kammarrätterna (4) | Upravna pritožbena sodišča (4) |

Karlstads universitet | Univerza Karlstad |

Karolinska Institutet | Institut Karolinska |

Kemikalieinspektionen | Nacionalni inšpektorat za kemikalije |

Kommerskollegium | Nacionalna uprava za trgovino |

Koncessionsnämnden för miljöskydd | Nacionalna koncesijska uprava za zaščito okolja |

Konjunkturinstitutet | Nacionalni inštitut za ekonomske raziskave |

Konkurrensverket | Švedski urad za konkurenco |

Konstfack | Višja šola za umetnost, obrti in oblikovanje |

Konsthögskolan | Višja šola lepih umetnosti |

Konstmuseer, statens | Nacionalni muzeji umetnosti |

Konstnärsnämnden | Odbor za podporo umetnosti |

Konstråd, statens | Nacionalni svet za umetnost |

Konsulat | Konzulati |

Konsumentverket | Švedska agencija za varstvo potrošnikov |

Kriminaltekniska laboratorium, statens | Nacionalni laboratorij sodne medicine |

Kriminalvårdens regionkanslier (4) | Regijski uradi za popravne domove (4) |

Kriminalvårdsanstalterna (35) | Nacionalne/ lokalne ustanove (35) |

Kriminalvårdsstyrelsen | Nacionalna uprava za zapore in pogojni izpust |

Kristinaskolan | Šola Kristina |

Kronofogdemyndigheterna (10) | Službe za izterjavo (10) |

Kulturråd, statens | Nacionalni svet za kulturne zadeve |

Kungl. Biblioteket | Kraljevska knjižnica |

Kungl. Konsthögskolan | Kraljevska visoka šola lepih umetnosti |

Kungl. Musikhögskolan | Kraljevska glasbena akademija Stockholm |

Kungl. Tekniska högskolan | Kraljevski institut za tehnologijo |

Kustbevakningen | Švedska obalna straža |

Kvalitets- och kompetensråd, statens | Nacionalni svet za kakovost in razvoj |

Kärnkraftinspektion, statens | Švedski inšpektorat za nuklearno energijo |

L

Lagrådet | Svet za zakonodajo |

Lantbruksuniveritet, Sveriges | Švedska univerza za kmetijske vede |

Lantmäteriverket | Nacionalna uprava za geodetsko dejavnost |

Linköpings universitet | Univerza Linkoping |

Livrustkammaren, Skoklosters slott och Hallwylska museet | Kraljevska orožarna |

Livsmedelsverk, statens | Nacionalna uprava za hrano |

Ljud- och bildarkiv, statens | Nacionalni arhiv zvočnih zapisov in filmov |

Lotteriinspektionen | Nacionalna uprava za loterijo |

Luftfartsverket | Uprava za civilno letalstvo |

Luleå tekniska universitet | Univerza za tehnologijo Lulea |

Lunds universitet | Univerza v Lundu |

Läkemedelsverket | Agencija za medicinske izdelke |

Länsarbetsnämnderna (20) | Okrajne uprave za delo (20) |

Länsrätterna (23) | Okrajna upravna sodišča (23) |

Länsstyrelserna (21) | Okrajne upravne enote (21) |

Lärarhögskolan i Stockholm | Institut za izobraževanje v Stockholmu |

M

Malmö högskola | Univerza Molmö |

Manillaskolan | Šola Manilla, posebna šola za gluhe in naglušne otroke |

Marknadsdomstolen | Trgovsko sodišče |

Medlingsinstitutet | Nacionalni odbor za mediacijo |

Meteorologiska och hydrologiska institut, Sveriges | Švedski meteorološki in hidrološki inštitut |

Migrationsverket | Švedska uprava za migracije |

Militärhögskolor | Vojaške akademije |

Mitthögskolan | Univerza v Srednji Švedski |

Moderna museet | Muzej sodobne umetnosti |

Museer för världskultur, statens | Nacionalni muzeji svetovne kulture |

Musiksamlingar, statens | Glasbena knjižnica Švedske |

Myndigheten för kvalificerad yrkesutbildning | Švedska agencija za visokošolsko poklicno izobraževanje |

Myndigheten för Sveriges nätuniversitet | Švedska agencija za izobraževanje na daljavo |

Mälardalens högskola | Visoka šola Mälardalen |

N

Nationalmuseum | Nacionalni muzej lepih umetnosti |

Nationellt centrum för flexibelt lärande | Nacionalna agencija za prožno izobraževanje |

Naturhistoriska riksmuseet | Naravoslovni muzej |

Naturvårdsverket | Švedska agencija za varstvo okolja |

Nordiska Afrikainstitutet | Nordijski afriški institut |

Notarienämnden | Notarski odbor |

Nämnden för offentlig upphandling | Nacionalna uprava za javno oskrbo |

O

Ombudsmannen mot diskriminering på grundav sexuell läggning | Urad varuha pravic drugače spolno usmerjenih |

Ombudsmannen mot etnisk diskriminering | Urad varuha etnične enakosti |

Operahögskolan i Stockholm | Visoka šola za opero, Stockholm |

P

Patent- och registreringsverket | Urad za patente in registracijo |

Patentbesvärsrätten | Pritožbeno sodišče za patente |

Pensionsverk, statens | Nacionalna uprava za pokojnine vladnih uslužbencev |

Person- och adressregisternämnd, statens | Usklajeni register prebivalstva in naslovov |

Pliktverk, Totalförsvarets | Nacionalna uprava za storitve |

Polarforskningssekretariatet | Švedski sekretariat za polarne raziskave |

Polismyndigheter (21) | Policijske uprave (21) |

Post- och telestyrelsen | Nacionalna agencija za pošto in telekomunikacije |

Premiepensionsmyndigheten | Urad za nadzor pokojninskega zavarovanja |

Presstödsnämnden | Svet za subvencijo tiska |

R

Radio- och TV-verket | Urad za radio in televizijo |

Regeringskansliet | Vladne službe |

Regeringsrätten | Vrhovno upravno sodišče |

Revisorsnämnden | Odbor za nadzor pooblaščenih računovodij |

Riksantikvarieämbetet | Glavna uprava za muzeje narodnih antičnih predmetov |

Riksarkivet | Državni arhivi |

Riksbanken | Švedska banka |

Riksdagens förvaltningskontor | Upravni oddelek švedskega parlamenta |

Riksdagens ombudsmän | Parlamentarni varuh človekovih pravic |

Riksdagens revisorer | Parlamentarni revizorji |

Riksförsäkringsverket | Nacionalna uprava socialnega zavarovanja |

Riksgäldskontoret | Urad za javni dolg |

Rikspolisstyrelsen | Nacionalna policijska uprava |

Riksrevisionsverket | Nacionalni revizijski urad |

Riksskatteverket | Nacionalna davčna uprava |

Rikstrafiken | Nacionalna agencija za javni prevoz |

Riksutställningar, Stiftelsen | Služba za potujoče razstave |

Riksåklagaren | Urad državnega tožilca |

Rymdstyrelsen | Nacionalna uprava za prostor |

Råd för byggnadsforskning, statens | Svet za gradbene raziskave |

Rådet för grundläggande högskoleutbildning | Svet za prenovo osnovnega šolstva |

Räddningsverk, statens | Švedska uprava reševalnih služb |

Rättshjälpsmyndigheten | Nacionalni urad za pravno pomoč |

Rättsmedicinalverket | Nacionalna uprava za sodno medicino |

S

Sameskolstyrelsen och sameskolor | Sami (laponska) šolska uprava in Sami (laponske) šole |

Sametinget | Sami (laponski) parlament |

Sjöfartsverket | Švedska pomorska uprava |

Sjöhistoriska museer, statens | Nacionalni pomorski muzeji |

Skattemyndigheterna (10) | Davčni uradi (10) |

Skogsstyrelsen | Nacionalna uprava za gozdarstvo |

Skolverk, statens | Nacionalna agencija za šolstvo |

Smittskyddsinstitutet | Švedski inštitut za nadzor nad nalezljivimi boleznimi |

Socialstyrelsen | Švedska uprava za zdravje in socialno skrbstvo |

Specialpedagogiska institutet | Švedski institut za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami |

Specialskolemyndigheten | Nacionalna agencija za posebne šole za gluhe in naglušne |

Språk- och folkminnesinstitutet | Institut za dialektologijo, onomastiko in raziskave folklore |

Sprängämnesinspektionen | Nacionalni inšpektorat za eksplozivne in vnetljive snovi |

Statens personregisternämnd, SPAR-nämnden | Švedski urad za register prebivalstva in naslovov |

Statistiska centralbyrån | Švedska statistika |

Statskontoret | Švedska agencija za javno upravo |

Stockholms universitet | Univerza Stockholm |

Strålskyddsinstitut, statens | Švedska uprava za varstvo pred jedrskim sevanjem |

Styrelsen för ackreditering och teknisk kontroll | Švedski urad za akreditacijo in ocenjevanje skladnosti |

Styrelsen för internationell utvecklings- samarbete, SIDA | Švedski urad za mednarodno razvojno sodelovanje |

Styrelsen för psykologiskt försvar | Nacionalna uprava za psihološko obrambo |

Svenska institutet | Švedski inštitut |

Säkerhetspolisen | Švedska varnostna služba |

Södertörns högskola | Visoka šola Južni Stockholm |

T

Talboks- och punktskriftsbiblioteket | Knjižnica za slepe, govoreče knjige in Braillove publikacije |

Teaterhögskolan | Visoka šola Acting |

Tekniska museet, stiftelsen | Nacionalni muzej za znanost in tehnologijo |

Tingsrätterna (72) | Okrožna in mestna sodišča (72) |

Tjänsteförslagsnämnden för domstolsväsendet | Odbor za predlaganje imenovanja sodnikov |

Totalförsvarets forskningsinstitut | Švedska agencija za obrambne raziskave |

Transportforskningsberedningen | Raziskovalna uprava za promet |

Transportrådet | Uprava za promet |

Tullverket | Carinska uprava |

Turistdelegationen | Švedska uprava za turizem |

U

Umeå universitet | Univerza Umea |

Ungdomsstyrelsen | Nacionalni odbor za mladino |

Uppsala universitet | Univerza Uppsala |

Utlänningsnämnden | Uprava za pritožbe tujcev |

Utsädeskontroll, statens | Švedski inštitut za testiranje semen in overjanje |

V

Valmyndigheten | Urad za volitve |

Vatten- och avloppsnämnd, statens | Nacionalno sodišče za oskrbo z vodo in kanalizacijo |

Vattenöverdomstolen | Pritožbeno sodišče za vodne pravice |

Verket för högskoleservice (VHS) | Nacionalna agencija za visokošolsko izobraževanje |

Verket för innovationssystem (VINNOVA) | Švedska agencija za inovacijske sisteme |

Verket för näringslivsutveckling (NUTEK) | Švedska agencija za razvoj podjetništva |

Vetenskapsrådet | Švedski svet za raziskave |

Veterinärmedicinska anstalt, statens | Nacionalni veterinarski inštitut |

Vägverket | Švedska državna uprava za ceste |

Vänerskolan | Šola Väner |

Växjö universitet | Univerza Växjö |

Växtsortnämnd, statens | Nacionalna uprava za raznovrstnost rastlin |

A

Åklagarmyndigheterna | Regijski uradi državnega tožilstva (6) |

Åsbackaskolan | Šola Asbacka |

Ö

Örebro universitet | Univerza Örebro |

Östervångsskolan | Šola Östervang |

Överbefälhavaren | Vrhovni poveljnik oboroženih sil |

Överstyrelsen för civil beredskap | Švedska agencija za ukrepanje ob nesrečah |

ZDRUŽENO KRALJESTVO

- Vladni urad

Kolegij javnih služb

Urad parlamentarnega komisarja

- Osrednji urad za informacije

- Komisija za dobrodelnost

- Kronska služba kazenskega pregona

- Komisarji za kronsko premoženje (samo stroški glasovanja)

- Ministrstvo za carine in trošarine

- Ministrstvo za kulturo, medije in šport

Britanska knjižnica

Britanski muzej

Komisija za zgodovinske stavbe in spomenike za Anglijo (angleška dediščina)

Imperialni vojni muzej

Komisija za muzeje in galerije

Narodna galerija

Narodni muzej za pomorstvo

Narodna galerija portretov

Naravoslovni muzej

Kraljevska komisija za zgodovinske rokopise

Kraljevska komisija za zgodovinske dokumente Anglije

Kraljevska komisija za lepe umetnosti (Anglija)

Znanstveni muzej

Galerija Tate

Muzej Victoria in Albert

Zbirka Wallace

- Ministrstvo za izobraževanje in usposabljanje

Svet za financiranje višjega šolstva za Anglijo

- Ministrstvo za okolje, prehrano in podeželje

Kmetijski svetovalni odbori za bivalne objekte

Sodišča za kmetijska zemljišča

Uprava in odbori za plače v kmetijstvu

Center za vzrejo goveda

Agencija za podeželje

Urad za pravice v zvezi z raznovrstnostjo rastlin

Kraljevski botanični vrtovi, Kew

Kraljevska komisija za onesnaževanje okolja

- Ministrstvo za zdravje

Osrednji svet za šolstvo in usposabljanje za socialno delo

Uprava za zobozdravstveno prakso

Državna uprava za nego, babištvo in patronažno službo za Anglijo

Državne zdravstvene uprave in skrbništva

Organ za določanje cen receptov

Javno-zdravstvena uprava za laboratorijske službe

Osrednji svet Združenega kraljestva za nego otrok, babištvo in patronažno službo

- Ministrstvo za mednarodni razvoj

- Ministrstvo za nacionalne prihranke

- Ministrstvo za promet

Agencija za pomorstvo in obalno stražo

- Ministrstvo za delo in pokojnine

Svetovalna uprava za invalidske preživnine

Urad neodvisnega sodišča

Zdravstvena uprava in zdravstveni uradniki za preverjanja (vojne pokojnine)

Urad za nadzor poklicnih pokojnin

Regijska zdravstvena služba

Svetovalni odbor za socialno varstvo

- Ministrstvo varuha državne blagajne in zakladnika

Pravni sekretariat za sodne uradnike

- Ministrstvo za trgovino in industrijo

Glavni posvetovalni odbori za promet

Komisija za varstvo konkurence

Odbori za elektriko

Pritožbeno sodišče za spore iz zaposlitve

Delovna sodišča

Svet potrošnikov plina

Državni laboratorij za uteži in mere

Urad za ekonomiko delovne sile

Patentni urad

- Ministrstvo za jamstva izvoznih kreditov

- Urad za zunanje zadeve in Britansko zvezo držav

Konferenčni center Wilton Park

- Vladni oddelek za zavarovalniško statistiko

- Vladni sedež za informiranje

- Ministrstvo za notranje zadeve

Komisija za meje za Anglijo

Uprava za loterijo za Veliko Britanijo

Inšpektorji za redarstvo

Uprava za pogojne izpuste in odbori za lokalne preglede

- Spodnji dom

- Zgornji dom

- Uprava za notranje državne prihodke

- Ministrstvo lorda kanclerja

Okrožni uradi ter kronska, okrajna in kombinirana sodišča (Anglija in Wales)

Kombinirano davčno sodišče

Svet za sodišča

Pritožbeno sodišče – kazensko

Pritožbeni uradi za priseljevanje

Razsodniki za priseljevanje

Pritožbeno sodišče za priseljevanje

Sodišče za zemljišča

Komisija za pravo

Sklad za pravno pomoč (Anglija in Wales)

Urad za komisarje socialnega varstva

Pritožbena sodišča za pokojnine

Urad javnega skrbnika

Skupina vrhovnega sodišča (Anglija in Wales)

Sodišče za promet

- Ministrstvo za obrambo

Meteorološki urad

Agencija za javna naročila na področju obrambe

- Nacionalni zbor za Wales

Svet za financiranje višjega šolstva za Wales

Komisija lokalne uprave za meje Walesa

Kraljevska komisija za antične in zgodovinske spomenike (Wales)

Sodišča za cenitve (Wales)

Waleški uradi državne zdravstvene službe in skrbništev

Waleški odbori za ugotavljanje rente

Waleška nacionalna uprava za nego, babištvo in patronažno službo

- Državni urad za revizijo

- Državni urad za naložbe in posojila

- Komisija zbora Severne Irske

- Sodne službe Severne Irske

Civilna sodišča (mrliški ogledniki)

Osnovna sodišča prve stopnje

Pritožbeno sodišče in višje sodišče v Severni Irski

Kronsko sodišče

Urad za izvajanje obsodb

Sklad za pravno pomoč

Kazenska sodišča prve stopnje

Pritožbena sodišča za pokojnine

- Severna Irska, Ministrstvo za zaposlovanje in izobraževanje

- Severna Irska, Ministrstvo za regionalni razvoj

- Severna Irska, Ministrstvo za socialni razvoj

- Severna Irska, Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja

- Severna Irska, Ministrstvo za kulturo, umetnost in prosti čas

- Severna Irska, Ministrstvo za šolstvo

- Severna Irska, Ministrstvo za podjetništvo, trgovino in naložbe

- Severna Irska, Ministrstvo za okolje

- Severna Irska, Ministrstvo za finance in osebje

- Severna Irska, Ministrstvo za zdravje, socialne službe in javno varnost

- Severna Irska, Ministrstvo za višješolsko in nadaljnje izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje

- Severna Irska, Urad prvega ministra in namestnika prvega ministra

- Urad za Severno Irsko

Urad sodnika višjega Kronskega sodišča

Oddelek direktorja javnega tožilstva za Severno Irsko

Agencija za sodno medicino Severne Irske

Urad glavnega uradnika za volitve za Severno Irsko

Policijska uprava za Severno Irsko

Uprava za pogojne izpuste za Severno Irsko

Državna patološka služba

- Urad za sejme

- Urad na državno statistiko

Glavni register državne zdravstvene službe

Urad parlamentarnega komisarja za upravo in komisarjev za zdravstveno službo

- Urad namestnika predsednika Vlade

Odbori za ugotavljanje rente

- Urad glavnega državnega blagajnika

- Poslovanje poštnega urada

- Urad tajnega državnega sveta

- Javni državni arhiv

- Kraljevska komisija za zgodovinske rokopise

- Kraljeva bolnišnica, Chelsea

- Kraljeva kovnica

- Plačilna agencija za razvoj podeželja

- Škotska, Predsednik Računskega sodišča

- Škotska, Kronski urad in pooblaščenec davčne službe

- Škotska, Glavni arhiv

- Škotska, Zastopnik kraljice in državnega zakladnika

- Škotska, Škotski arhivi

- Urad za Škotsko

- Škotski urad za podjetniške storitve

- Škotsko ministrstvo za šolstvo

Škotske narodne galerije

Škotska narodna knjižnica

Škotski narodni muzeji

Škotski svet za financiranje višjega šolstva

- Škotsko ministrstvo za razvoj

- Škotsko ministrstvo za podjetništvo in vseživljenjsko učenje

- Škotsko ministrstvo za finance

- Škotsko ministrstvo za zdravje

Lokalni zdravstveni sveti

Državna uprava za nego, babištvo in patronažno službo za Škotsko

Škotski svet za podiplomski študij medicine

Škotske zdravstvene uprave in skrbništva

- Škotsko ministrstvo za pravosodje

Računovodja škotskega sodnega urada

Višje sodišče

Najvišje škotsko sodišče

Kraljevski redarski inšpektorat

Zemljiško sodišče za Škotsko

Uprava za pogojni izpust za Škotsko in odbori za lokalne preglede

Pritožbena sodišča za pokojnine

Škotsko zemljiško sodišče

Škotska komisija za pravo

Grofijska sodišča

Škotski urad za kazensko evidenco

Škotski oddelek za boj proti kriminalu

Škotska šola za usposabljanje gasilske službe

Škotska višja policijska šola

Urad komisarjev za socialno varstvo

– Škotsko ministrstvo za podeželje

- Komisija za male kmetije

Komisija za jelenjad

Uprava in odbori za ugotavljanje rente

Kraljevi botanični vrt, Edinburgh

Kraljevska komisija za antične in zgodovinske spomenike Škotske

Kraljevska komisija lepih umetnosti za Škotsko

- Škotski izvršilni sekretariat

- Škotski parlament

- Škotski arhiv

- Kraljevska zakladnica

- Urad za državno trgovino

- Urad za Wales (Urad državnega sekretarja za Wales)

[1] V tej direktivi "centralni vladni organi" pomenijo organe, navedene v tej prilogi, in v primeru popravkov ali sprememb na državni ravni njihove naslednike.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 7 GLEDE NA NAROČILA, KI JIH ODDAJO NAROČNIKI NA PODROČJU OBRAMBE [1]

Poglavje 25: | Sol, žveplo, zemljine in kamen, sadra, apno in cement |

Poglavje 26: | Kovinske rude, žlindra in pepel |

Poglavje 27: | Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi, nastali pri njihovi destilaciji, bituminozne snovi, mineralni voski, razen: ex 27.10: posebni motorni bencini |

Poglavje 28: | Anorganski kemični proizvodi; anorganske ali organske spojine plemenitih kovin, radioaktivnih elementov, redkih zemeljskih kovin in izotopov, razen: ex 28.09: razstrelivaex 28.13: razstrelivaex 28.14: solzilecex 28.28: razstrelivaex 28.32: razstrelivaex 28.39: razstrelivaex 28.50: strupeni proizvodiex 28.51: strupeni proizvodiex 28.54: razstreliva |

Poglavje 29: | Organski kemijski proizvodi, razen: ex 29.03: razstrelivaex 29.04: razstrelivaex 29.07: razstrelivaex 29.08: razstrelivaex 29.11: razstrelivaex 29.12: razstrelivaex 29.13: strupeni proizvodiex 29.14: strupeni proizvodiex 29.15: strupeni proizvodiex 29.21: strupeni proizvodiex 29.22: strupeni proizvodiex 29.23: strupeni proizvodiex 29.26: razstrelivaex 29.27: strupeni proizvodiex 29.29: razstreliva |

Poglavje 30: | Farmacevtski izdelki |

Poglavje 31: | Gnojila |

Poglavje 32: | Ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati, barve in druga barvila, premazna sredstva in laki, kiti polnila in druge tesnilne mase, črnila |

Poglavje 33: | Eterična olja in rezinoidi, parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki |

Poglavje 34: | Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje in čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in "zobarski voski" |

Poglavje 35: | Beljakovinske snovi, lepila, encimi |

Poglavje 37: | Proizvodi za fotografske in kinematografske namene |

Poglavje 38: | Razni proizvodi kemijske industrije, razen: ex 38.19: strupeni proizvodi |

Poglavje 39: | Umetne smole in plastične mase, celulozni estri in etri, izdelki iz njih, razen: ex 39.03: razstreliva |

Poglavje 40: | Kavčuk, sintetični kavčuk, faktis in izdelki iz njih, razen: ex 40.11: neprebojne pnevmatike |

Poglavje 41: | Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje |

Poglavje 42: | Izdelki iz usnja, sedlarski in jermenarski izdelki, predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki, izdelki iz živalskih črev (razen iz sviloprejkine niti) |

Poglavje 43: | Naravno in umetno krzno, krzneni izdelki |

Poglavje 44: | Les in lesni izdelki, oglje |

Poglavje 45: | Pluta in izdelki iz plute |

Poglavje 46: | Izdelki iz slame, esparta in drugih pletarskih materialov, košarski in pletarski izdelki |

Poglavje 47: | Materiali za proizvodnjo papirja |

Poglavje 48: | Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona |

Poglavje 49: | Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti |

Poglavje 65: | Klobuki, kape in druga pokrivala ter njihovi deli |

Poglavje 66: | Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, biči, korobači in njihovi deli |

Poglavje 67: | Preparirano perje in puh in izdelki iz perja in puha, umetno cvetje, lasuljarski izdelki |

Poglavje 68: | Izdelki iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta, sljude ali podobnih materialov |

Poglavje 69: | Keramični izdelki |

Poglavje 70: | Steklo in stekleni izdelki |

Poglavje 71: | Biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in izdelki iz njih; imitacije nakita |

Poglavje 73: | Železo in jeklo in izdelki iz železa in jekla |

Poglavje 74: | Baker in bakreni izdelki |

Poglavje 75: | Nikelj in nikljevi izdelki |

Poglavje 76: | Aluminij in aluminijasti izdelki |

Poglavje 77: | Magnezij in berilij ter magnezijevi in berilijevi izdelki |

Poglavje 78: | Svinec in svinčeni izdelki |

Poglavje 79: | Cink in cinkovi izdelki |

Poglavje 80: | Kositer in kositrni izdelki |

Poglavje 81: | Druge navadne kovine, ki se uporabljajo v metalurgiji, in izdelki iz njih |

Poglavje 82: | Orodje, nožarski proizvodi, žlice in vilice, iz navadnih kovin, njihovi deli, razen: ex 82.05: orodjeex 82.07: orodje, deli |

Poglavje 83: | Razni proizvodi iz navadnih kovin |

Poglavje 84: | Kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli, razen: ex 84.06: motorjiex 84.08: drugi motorjiex 84.45: strojiex 84.53: digitalni stroji za avtomatsko obdelavo podatkovex 84.55: deli strojev iz tar. št. 84.53ex 84.59: jedrski reaktorji |

Poglavje 85: | Električni stroji in oprema, njihovi deli, razen: ex 85.13: telekomunikacijska opremaex 85.15: oddajniki |

Poglavje 86: | Tirne lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor, signalna oprema za promet vseh vrst (brez električnega pogona), razen: ex 86.02: oklepne lokomotive, električneex 86.03: druge oklepne lokomotiveex 86.05: oklepni vagoniex 86.06: vagoni za popravilaex 86.07: vagoni |

Poglavje 87: | Vozila, razen železniških in tramvajskih vozil ter njihovi deli, razen: ex 87.08: tanki in druga oklepna vozilaex 87.01: traktorjiex 87.02: vojaška vozilaex 87.03: samonakladalna vozila za prevoz pokvarjenih vozilex 87.09: motorna kolesaex 87.14: priklopniki |

Poglavje 89: | Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije, razen: ex 89.01Α: bojne ladje |

Poglavje 90: | Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski in kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli, razen: ex 90.05: daljnoglediex 90.13: razni inštrumenti, laserjiex 90.14: telemetriex 90.28: električni in elektronski merilni inštrumentiex 90.11: mikroskopiex 90.17: medicinski instrumentiex 90.18: aparati za mehanoterapijoex 90.19: ortopedski pripomočkiex 90.20: rentgenske naprave |

Poglavje 91: | Proizvodnja ur |

Poglavje 92: | Glasbeni instrumenti, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, deli in pribor za te izdelke |

Poglavje 94: | Pohištvo in deli pohištva, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki, razen: ex 94.01Α: letalski sedeži |

Poglavje 95: | Izdelki iz materialov za rezljanje ali oblikovanje |

Poglavje 96: | Metle, krtače, čopiči za puder in sita |

Poglavje 98: | Razni proizvodi |

[1] V tej direktivi se uporablja samo besedilo iz Priloge 1, točka 3, Sporazuma.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

DEFINICIJA NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

Za namene te direktive:

1. (a) "tehnične specifikacije" v primeru javnih naročil gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za gradnje, material, proizvod ali blago, ki omogoča takšen opis gradnje, materiala, proizvoda ali blaga, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje naročnik, dosežen. Ti tehnični predpisi vključujejo stopnje okoljske uspešnosti, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem ali uporabo nalepk. Vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, preskus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na materiale ali dele, katere vključujejo;

(b) "tehnična specifikacija" v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomeni specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske uspešnosti, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti;

2. mednarodni standard : standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti,

evropski standard : standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti,

nacionalni standard : standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti;

3. "evropski tehnični atest" pomeni ugodno tehnično oceno ustreznosti proizvoda za uporabo na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za visoke gradnje zaradi ustreznih lastnosti proizvoda in opredeljenih pogojev za uporabo. Evropski atest izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica;

4. "enotna tehnična specifikacija" pomeni tehnično specifikacijo – določeno v skladu s postopkom, katerega priznavajo države članice – ki je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;

5. "tehnična referenca": kateri koli proizvod, ki so ga pripravili evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov, v skladu s postopkom, sprejetim zaradi novih potreb trga.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH

--------------------------------------------------

PRILOGA VII A

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH

OBVESTILO O OBJAVI PREDHODNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA

1. Država naročnika

2. Ime naročnika

3. Internetni naslov "profila kupca" (URL)

4. Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV

PREDHODNO INFORMATIVNO OBVESTILO

1. Ime, naslov, številka faksa in elektronski naslov naročnika in, če posreduje dodatne informacije druga služba, podatki te službe ter v primeru naročil storitev in gradenj podatki služb, npr. ustrezni vladni internetni naslov, na katerem se lahko pridobijo informacije v zvezi s splošnim ureditvenim okvirom za davke, varovanje okolja, zaščitena delovna mesta in delovnimi pogoji, ki veljajo v kraju izvedbe naročila.

2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice ali če je omejena na izvedbo v okviru programov zaščitenih delovnih mest.

3. V primeru javnih naročil gradenj: značilnosti in obseg gradenj ter kraj izvedbe; če je gradnja razdeljena v več faz, bistvene značilnosti teh faz gradnje; če je na voljo, ocena stroškov predlaganih gradenj; referenčna številka oziroma številke nomenklature.

V primeru javnih naročil blaga: značilnosti in količina ali vrednost proizvodov, ki ji je treba dobaviti, referenčna številka oziroma številke nomenklature.

V primeru javnih naročil storitev: skupna vrednost predlaganih nakupov v vsaki kategoriji storitev iz Priloge II A, referenčna številka oziroma številke nomenklature.

4. Predvideni datum za začetek postopka oddaje glede naročila ali naročil v primeru javnih naročil storitev po kategorijah.

5. Če je to primerno, navesti, ali je sklenjen okvirni sporazum.

6. Če je to primerno, druge informacije.

7. Datum odpošiljanja obvestila ali odpošiljanja obvestila o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca.

8. Navesti, ali je naročilo zajeto v Sporazumu.

OBVESTILO O NAROČILU

Odprti in omejeni postopki, konkurenčni dialogi, postopki, postopki s pogajanji:

1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, elektronski naslov naročnika.

2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na zaščitene delavnice ali če je omejena na izvedbo v okviru programov zaščitenih delovnih mest.

3. (a) Izbrani postopek oddaje naročila.

(b) Če je to primerno, obrazložitev uporabe pospešenega postopka (pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji).

(c) Če je to primerno, navesti, ali je sklenjen okvirni sporazum.

(d) Če je to primerno, navesti, ali je vzpostavljen dinamični nakupovalni sistem.

(e) Če je to primerno, izvedba elektronske dražbe (v primeru odprtih in omejenih postopkov ali postopkov s pogajanji v razmerah iz člena 30(1)(a)).

4. Oblika naročila.

5. Kraj izvedbe gradenj, dostave proizvodov ali opravljanja storitev.

6. (a) Javna naročila gradenj:

- značilnosti in obseg gradenj ter splošne značilnosti gradnje. Navesti zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi gradnjami in, če je znana, začasno časovno razporeditev za uporabo teh možnosti, kakor tudi število morebitnih obnov, če so potrebne. Če je gradnja ali naročilo razdeljeno na več faz, velikost različnih faz; referenčna številka oziroma številke nomenklature,

- informacije v zvezi z namenom gradnje ali naročila, če slednje vključuje tudi načrtovanje projektov,

- v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost gradenj za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati.

(b) Javna naročila blaga:

- značilnosti proizvodov, ki jih je treba nabaviti, navajajoč zlasti, ali se ponudbe zahtevajo zaradi nakupa, zakupa, najetja ali nakupa na kredit ali njihove kombinacije, referenčna številka nomenklature. Količina proizvodov, ki jih je treba nabaviti, navajajoč zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi nakupi ter, če je znana, začasna časovna razporeditev za uporabo teh možnosti, kakor tudi število obnov, če so potrebne. Referenčna številka oziroma številke nomenklature,

- v primeru rednih ali obnovljivih naročil v danem obdobju navesti tudi, če je znana, časovno razporeditev za poznejša naročila predvidenega blaga,

- v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost blaga za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati.

(c) Javna naročila storitev:

- kategorija in opis storitve. Referenčna številka oziroma številke nomenklature. Količina storitev, ki jih je treba opraviti. Navesti zlasti možnosti v zvezi z dodatnimi nakupi in, če je znana, začasno časovno razporeditev v zvezi z uporabo teh možnosti, kakor tudi število morebitnih obnov, če so potrebne. V primeru obnovljivih naročil v danem obdobju navesti tudi, če je znana, časovno razporeditev za poznejša naročila predvidenega blaga,

v primeru okvirnega sporazuma navesti tudi načrtovano trajanje okvirnega sporazuma, ocenjeno skupno vrednost storitev za celotno trajanje okvirnega sporazuma ter, če je to mogoče, vrednost in pogostnost naročil, ki jih je treba oddati,

- navedba, ali je po zakonu in drugih predpisih opravljanje storitve rezervirano za posebno stroko.

Sklicevanje na zakon ali druge predpise.

- navedba, ali bi morala pravna oseba navesti imena in strokovno usposobljenost osebja, ki je odgovorno za izvedbo storitve.

7. Če je naročilo razdeljeno v faze, navedba, ali je mogoče razpisati natečaj za eno, več ali vse faze.

8. Vsak rok za dokončanje gradenj/dobav/storitev ali trajanje naročil gradenj/dobav/storitev; če je mogoče vsak rok, do katerega se morajo gradnje začeti, ali vsak rok, do katerega se bo začela dobava blaga ali opravljanje storitev.

9. Sprejemljivost ali prepoved variant.

10. Če je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

11. V primeru odprtih postopkov:

(a) ime, naslov, številka telefaksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je mogoče zahtevati razpisno dokumentacijo in dodatne dokumente;

(b) če je to primerno, rok za oddajo teh zahtevkov;

(c) če je to primerno, cena in plačilni pogoji za pridobitev teh dokumentov.

12. (a) Rok za sprejemanje ponudb ali okvirnih ponudb, če se uporablja dinamični nakupovalni sistem (odprti postopki);

(b) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje (omejeni postopki ali postopki s pogajanji);

(c) naslov, če ga je treba poslati;

(d) jezik ali jeziki, v katerih morajo biti ponudbe sestavljene.

13. V primeru odprtih postopkov:

(a) osebe, pooblaščene za prisotnost pri odpiranju ponudb;

(b) kraj, datum in čas odpiranja ponudb.

14. Če je to primerno, zahtevani pologi in garancije.

15. Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, v katerih so navedeni.

16. Kjer je to primerno, pravna narava, ki naj jo prevzame skupina gospodarskih subjektov, kateri je javno naročilo oddano.

17. Merila za izbor v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, ki lahko povzroči njihovo izključitev, ter potrebne informacije, ki dokazujejo, da ni podlage, ki bi upravičila izključitev. Merila za izbor in informacije v zvezi z osebnim statusom gospodarskih subjektov, informacije in vse potrebne formalnosti za oceno minimalnih ekonomskih in tehničnih standardov, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta. Najnižja raven oziroma ravni standardov, ki se morda zahtevajo.

18. V zvezi z okvirnim sporazumom: število in, če je to primerno, predlagano maksimalno število gospodarskih subjektov, ki bodo stranke okvirnega sporazuma, določeno trajanje okvirnega sporazuma z navedbo, če je to primerno, razlogov za vsako trajanje, ki je daljše kakor štiri leta.

19. V primeru konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu navesti, če je to primerno, uporabo faznega postopka zaradi zmanjšanja postopnega števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali števila ponudb, o katerih se je treba pogajati.

20. V primeru omejenega postopka, konkurenčnega dialoga ali postopka s pogajanji po objavi obvestila o naročilu, če se uporablja možnost zmanjšanja števila kandidatov, ki jih je treba povabiti, da predložijo ponudbe, da sodelujejo v dialogu ali se udeležijo pogajanj: minimalno in, če je to primerno, maksimalno število kandidatov ter objektivna merila, ki jih je treba uporabiti za izbiro tega števila kandidatov.

21. Rok odprtosti ponudbe, ki ga mora ponudnik obvezno upoštevati (odprti postopki).

22. Če je to primerno, imena in naslovi gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik že izbral (postopki s pogajanji).

23. Merila iz člena 53, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: "najnižja cena" ali "ekonomsko najugodnejša ponudba": navedejo se merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihova pomembnost, če niso navedena v specifikacijah, ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu.

24. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, številko faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče zahtevati.

25. Datum oziroma datumi odpošiljanja predhodnega informativnega obvestila v skladu s tehničnimi specifikacijami o objavi iz Priloge VIII ali izjavo o tej objavi.

26. Datum odpošiljanja obvestila.

27. Navesti, ali je naročilo zajeto v Sporazumu.

POENOSTAVLJENO OBVESTILO O NAROČILU PRI DINAMIČNEM NAKUPOVALNEM SISTEMU

1. Država naročnika.

2. Ime in elektronski naslov naročnika.

3. Sklicevanje na objavo obvestila pri dinamičnem nakupovalnem sistemu.

4. Elektronski naslov, na katerem so na voljo tehnična specifikacija in dodatni dokumenti v zvezi z dinamičnim nakupovalnim sistemom.

5. Predmet naročila: opis v skladu z referenčno številko oziroma številkami nomenklature CPV in količina ali obseg naročila, ki ga je treba oddati.

6. Rok za predložitev okvirnih ponudb.

OBVESTILA O ODDAJI NAROČILA

1. Ime in naslov naročnika.

2. Izbrani postopki za oddajo. V primeru postopka s pogajanji brez predhodnega obvestila o naročilu (člen 28) obrazložena izjava.

3. Javna naročila gradenj: značilnosti in obseg naročila ter splošne značilnosti gradnje.

Javna naročila blaga: značilnosti in količina dobavljenih proizvodov s strani posameznega dobavitelja, če je to primerno; referenčna številka nomenklature.

Javna naročila storitev: kategorija in opis storitve; referenčna številka nomenklature; količina kupljenih storitev.

4. Datum oddaje naročila.

5. Merila za oddajo naročila.

6. Število prejetih ponudb.

7. Ime in naslov izbranih gospodarskih subjektov.

8. Plačana cena ali razpon cen (najnižja/najvišja).

9. Vrednost izbrane ponudbe (ponudb) ali najvišja in najnižja ponudba, ki sta obravnavani pri oddaji naročila.

10. Če je to primerno, vrednost in delež naročila, ki bo verjetno oddan v podizvajanje.

11. Datum objave obvestila o razpisu v skladu s tehničnimi specifikacijami za objavo iz Priloge VIII.

12. Datum odpošiljanja obvestila.

13. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, številko faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče pridobiti.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII B

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O KONCESIJAH ZA JAVNE GRADNJE

1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov naročnika

2. (a) Kraj izvedbe

(b) Predmet koncesije; značilnosti in obseg storitev

3. (a) Rok za predložitev vlog

(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati

(c) Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti napisane

4. Osebni, tehnični in finančni pogoji, ki jih morajo kandidati izpolniti

5. Merila, ki bodo uporabljena pri oddaji naročila

6. Če je to primerno, minimalni delež gradenj, ki se bo oddal v podizvajanje

7. Datum odpošiljanja obvestila

8. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne informacije v zvezi s skrajnimi roki za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, številka faksa in telefona ter elektronski naslov službe, od katere je te informacije mogoče pridobiti

--------------------------------------------------

PRILOGA VII C

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O NAROČILIH GRADENJ KONCESIONARJEV, KI NISO NAROČNIKI

1. (a) Kraj izvedbe

(b) Značilnosti in obseg storitev ter splošne značilnosti gradenj

2. Vsak rok za predvideno dokončanje

3. Ime in naslov organa, od katerega se lahko zahtevajo specifikacije in dodatni dokumenti

4. (a) Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb

(b) Naslov, na katerega jih je treba poslati

(c) Jezik ali jeziki, v katerih morajo biti napisane

5. Vsi zahtevani pologi ali garancije

6. Ekonomski in tehnični pogoji, ki ji izvajalec mora izpolniti

7. Merila, ki bodo uporabljena pri oddaji naročila

8. Datum odpošiljanja obvestila

--------------------------------------------------

PRILOGA VII D

INFORMACIJE, KI MORAJO BITI NAVEDENE V OBVESTILIH O NATEČAJIH

OBVESTILA O NATEČAJU

1. Ime, naslov, številka faksa in elektronski naslov naročnika ter službe, od katere je mogoče pridobiti dodatne dokumente

2. Opis projekta

3. Vrsta natečaja: odprti ali omejeni

4. V primeru odprtega natečaja: rok za predložitev projektov

5. V primeru omejenega natečaja:

(a) število pričakovanih udeležencev,

(b) imena morebitnih že izbranih udeležencev,

(c) merila za izbor udeležencev in

(d) rok za prijave k sodelovanju.

6. Če je to primerno, navesti, da je udeležba omejena na posebno stroko

7. Merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju projektov

8. Imena vseh članov ocenjevalne komisije, ki so že izbrani

9. Navesti, ali je odločitev ocenjevalne komisije zavezujoča za naročnika

10. Število in vrednost vseh nagrad

11. Morebitna plačila udeležencem

12. Navesti, ali bo po natečaju katero koli naročilo oddano zmagovalcu ali zmagovalcem natečaja

13. Datum odpošiljanja obvestila

OBVESTILO O IZIDIH NATEČAJA

1. Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov naročnika

2. Opis projekta

3. Skupno število udeležencev

4. Število udeležencev iz tujine

5. Zmagovalec ali zmagovalci natečaja

6. Vse nagrade

7. Sklicevanje na obvestilo o natečaju

8. Datum odpošiljanja obvestila

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

ZNAČILNOSTI OBJAVE

1. Objava obvestil

(a) Obvestila iz členov 35, 58, 64 in 69 pošljejo naročniki Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti v obliki, ki ga zahteva Direktiva Komisije 2001/78/ES z dne 13. septembra 2001 o uporabi standardnih obrazcev za objavo obvestil o javnih naročilih [1]. Tudi predhodna informativna obvestila iz prvega pododstavka člena 35(1), objavljena v profilu kupca, kakor je navedeno v točki 2(b), morajo biti v tej obliki, kakor tudi obvestilo o tej objavi.

(b) Obvestila iz členov 35, 58, 64 in 69 objavi Urad za uradne objave Evropskih skupnosti ali naročniki v primeru predhodnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 35(1).

Poleg tega lahko naročniki objavijo te informacije na internetu v "profilu kupca", kakor je navedeno v točki 2(b).

(c) Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izda naročniku potrdilo iz člena 36(8).

2. Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij

(a) Naročnike je treba spodbujati, da na internetu objavijo specifikacije in dodatne dokumente v celoti.

(b) Profil kupca lahko vsebuje predhodna informativna obvestila iz prvega pododstavka člena 35(1), informacije o potekajočih razpisih za zbiranje ponudb, rednih nakupih, oddanih naročilih, prekinjenih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so točka za stike, številke telefona in faksa, poštni in elektronski naslov.

3. Format in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil

Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil so na voljo na internetnem naslovu "http://simap.eu.int".

[1] UL L 285, 29.10.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

REGISTRI

--------------------------------------------------

PRILOGA IX A [1]

JAVNA NAROČILA GRADENJ

Registri poklicev ter ustrezne izjave in potrdila za vsako državo članico so:

- v Belgiji "Registre du commerce"/"Handelsregister",

- na Danskem "Erhvervs-og Selskabsstyrelsen",

- v Nemčiji "Handelsregister" in "Handwerksrolle",

- v Grčiji – ministrstva za okolje, prostorsko načrtovanje in javna dela ,

- v Španiji "Registro Oficial de Empresas Clasificadas del Ministerio de Hacienda",

- v Franciji "Registre du commerce et des sociétés" in "Répertoire des métiers",

- na Irskem se od naročnika lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

- v Italiji "Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato",

- v Luksemburgu "Registre aux firmes" in "Rôle de la chambre des métiers",

- na Nizozemskem "Handelsregister",

- v Avstriji "Firmenbuch", "Gewerberegister" in "Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern",

- na Portugalskem "Instituto dos Mercados de Obras Públicas e Particulares e do Imobiliário" (IMOPPI) (CAEOPP),

- na Finskem "Kaupparekisteri"/"Handelsregistret",

- na Švedskem "aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren",

- v Združenem kraljestvu se od gradbenika lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.

[1] Za namene člena 46 "register poklicev in trgovski register" pomenita registre iz Priloge in, v primeru sprememb na nacionalni ravni, registre, ki se uporabljajo namesto njih.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX B

JAVNA NAROČILA BLAGA

Zadevni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila so:

- v Belgiji "Registre du commerce"/"Handelsregister",

- na Danskem "Erhvervs-og Selskabsstyrelsen",

- v Nemčiji "Handelsregister" in "Handwerksrolle",

- v Grčiji,

- v Španiji "Registro Mercantil" ali, v primeru neregistriranih posameznikov, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem,

- v Franciji "Registre du commerce et des sociétés" in "Répertoire des métiers",

- na Irskem se od dobavitelja lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

- v Italiji "Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato" in "Registro delle commissioni provinciali per l'artigianato",

- v Luksemburgu "Registre aux firmes" in "Rôle de la chambre des métiers",

- na Nizozemskem "Handelsregister",

- v Avstriji "Firmenbuch", "Gewerberegister" in "Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern",

- na Portugalskem "Registo Nacional das Pessoas Colectivas",

- na Finskem "Kaupparekisteri" in "Handelsregistret",

- na Švedskem "aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren",

- v Združenem kraljestvu se od dobavitelja lahko zahteva, da predloži potrdilo sodnega tajnika družb o inkorporaciji ali registraciji, ali, če ne tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX C

JAVNA NAROČILA STORITEV

Zadevni registri poklicev ali trgovski registri ter ustrezne izjave in potrdila so:

- v Belgiji "Registre du commerce/Handelsregister" in "Ordres professionels/Beroepsorden",

- na Danskem "Erhvervs-og Selskabsstyrelsen",

- v Nemčiji "Handelsregister", "Handwerksrolle", "Vereinsregister", "Partnerschaftsregister" in "Mitgliedsverzeichnisse der Berufskammern der Ländern",

- v Grčiji se lahko od ponudnika storitev zahteva zaprisežena izjava, da se ukvarja z zadevnim poklicem; v primerih, ki so določeni v obstoječi nacionalni zakonodaji in povezani z opravljanjem raziskovalnih storitev iz Priloge I A, register poklicev ,

- v Španiji "Registro Oficial de Empresas Clasificadas del Ministerio de Hacienda",

- v Franciji "Registre du commerce" in "Répertoire des métiers",

- na Irskem se od ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo od sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

- v Italiji "Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato", "Registro delle commissioni provinciali per l'artigianato" ali "Consiglio nazionale degli ordini professionali",

- v Luksemburgu "Registre aux firmes" in "Rôle de la chambre des métiers",

- na Nizozemskem "Handelsregister",

- v Avstriji "Firmenbuch", "Gewerberegister" in "Mitgliederverzeichnisse der Landeskammern",

- na Portugalskem "Registo Nacional das Pessoas Colectivas",

- na Finskem "Kaupparekisteri" in "Handelsregistret",

- na Švedskem "aktiebolags-, handels- eller föreningsregistren",

- v Združenem kraljestvu se od ponudnika storitev lahko zahteva, da predloži potrdilo od sodnega tajnika družb ali sodnega tajnika organizacij vzajemne pomoči, ali če tega ni, potrdilo, ki navaja, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.

--------------------------------------------------

PRILOGA X

ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAVAMI ZA SODELOVANJE TER NAČRTI IN PROJEKTI V NATEČAJIH

Oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijave za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih morajo s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da:

(a) so elektronski podpisi v zvezi s ponudbami, prijave k sodelovanju ter posredovanje načrtov in projektov usklajeni z nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu z Direktivo 1999/93/ES;

(b) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb, prijav k sodelovanju ter predložitev načrtov in projektov;

(c) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenim rokom, nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;

(d) se, če je kršena prepoved tega dostopa, lahko ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka zazna;

(e) samo pooblaščene osebe lahko določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih podatkov;

(f) se med različnimi fazami postopka oddaje naročila ali natečaja omogoči dostop do predloženih podatkov ali dela le-teh izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb;

(g) hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb mora omogočiti dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu;

(h) so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi.

--------------------------------------------------

PRILOGA XI

ROKI ZA PRENOS IN IZVAJANJE (Člen 80)

Direktive | Roki za prenos in izvajanje |

92/50/EGS (UL L 209, 24.7.1992, str. 1) Avstrija, Finska, Švedska | 1. julij 1993 1. januar 1995 |

93/36/EGS (UL L 199, 9.8.1993, str. 1) Avstrija, Finska, Švedska | 13. junij 1994 1. januar 1995 |

93/37/EGS (UL L 199, 9.8.1993, str. 54) prečiščeno besedilo direktiv: | |

—71/305/EGS (UL L 185, 16.8.1971, str. 5): | |

—ES 6 članic | 30. julij 1972 |

—DK, IRL, UK | 1. januar 1973 |

—Grčija | 1. januar 1981 |

—Španija, Portugalska | 1. januar 1986 |

—Avstrija, Finska, Švedska | 1. januar1995 |

—89/440/EGS (UL L 210, 21.07.1989, str. 1): | |

—ES 9 članic | 19. julij 1990 |

—Grčija, Španija, Portugalska | 1. marec 1992 |

—Avstrija, Finska, Švedska | 1. januar 1995 |

97/52/ES (UL L 328, 28.11.1997, str. 1) | 13. oktober 1998 |

--------------------------------------------------

PRILOGA XII

KORELACIJSKA TABELA [1]

Ta direktiva | Direktiva 93/37/EGS | Direktiva 93/36/EGS | Direktiva 92/50/EGS | Drugi akti | |

Člen 1, odst. 1 | Člen 1, prva vrstica, prilagojena | Člen 1, prva vrstica, prilagojena | Člen 1, prva vrstica, prilagojena | | |

Člen 1, odst. 2, točka (a) | Člen 1, točka (a), prvi del stavka | Člen 1, točka (a), prvi in zadnji del prvega stavka | Člen 1, točka (a) | | Spremenjen |

Člen 1, odst. 2, točka (b) | Člen 1, točki (a) in (c), prilagojeni | — | — | | |

Člen 1, odst. 2, točka (c), prvi pododstavek | — | Člen 1, točka (a), drugi del prvega stavka in drugi stavek, prilagojena | — | | |

Člen 1, odst. 2, točka (c), drugi pododstavek | — | Člen 1, točka (a), prilagojena | — | | |

Člen 1, odst. 2, točka (d), prvi pododstavek | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 2, točka (d), drugi pododstavek | — | — | Člen 2, prilagojen | | |

Člen 1, odst. 2, točka (d), tretji pododstavek | — | — | 16. uvodna izjava, prilagojena | | |

Člen 1, odst. 3 | Člen 1, točka (d) | — | — | | |

Člen 1, odst. 4 | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 5 | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 6 | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 7 | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 8, prvi pododstavek | — | — | Člen 1, točka (c), prvi stavek, prilagojen | | |

Člen 1, odst. 8, drugi pododstavek | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 8, tretji pododstavek | Člen 1, točka (h) | Člen 1, točka (c) | Člen 1, točka (c), drugi stavek | | Spremenjen |

Člen 1, odst. 9 | Člen 1, točka (b), prilagojena | Člen 1, točka (b), prilagojena | Člen 1, točka (b), prilagojena | | |

Člen 1, odst. 10 | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 11, prvi pododstavek | Člen 1, točka (e), prilagojena | Člen 1, točka (d), prilagojena | Člen 1, točka (d), prilagojena | | |

Člen 1, odst. 11, drugi pododstavek | Člen 1, točka (f), prilagojena | Člen 1, točka (e), prilagojena | Člen 1, točka (e), prilagojena | | |

Člen 1, odst. 11, tretji pododstavek | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 11, četrti pododstavek | Člen 1, točka (g), prilagojena | Člen 1, točka (f), prilagojena | Člen 1, točka (f), prilagojena | | |

Člen 1, odst. 11, peti pododstavek | — | — | Člen 1, točka (g), prilagojena | | |

Člen 1, odst. 12 | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 13 | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 14 | — | — | — | | Nov |

Člen 1, odst. 15 | — | — | — | | Nov |

Člen 2 | Člen 6, odst. 6 | Člen 5, odst. 7 | Člen 3, odst. 2 | | Spremenjen |

Člen 3 | — | Člen 2, odst. 2 | — | | |

Člen 4, odst. 1 | Nov | Nov | Člen 26, odst. 2 in 3, prilagojena | | |

Člen 4, odst. 2 | Člen 21, spremenjen | Člen 18, prilagojen | Člen 26, odst. 1, spremenjen | | |

Člen 5 | Člen 33a, prilagojen | Člen 28, spremenjen | Člen 38a, prilagojen | | |

Člen 6 | — | Člen 15, odst. 2 | — | | Spremenjen |

Člen 7, točki (a) in (b) | — | Člen 5, odst. 1, točka (a), prilagojena | Člen 7, odst. 1, točka (a), prilagojena | | |

Člen 7, točka (c) | Člen 6, odst. 1, točka (a), prilagojena | — | — | | |

Člen 8 | Člena 2 in 6, odst. 1, točka (b), prilagojena | — | Člen 3, odst. 3 in člen 7, odst. 1, točka (a), prilagojena | | |

Člen 9, odst. 1, prvi pododstavek | — | Člen 5, odst. 5 | Člen 7, odst. 2 in 7 | | Spremenjen |

Člen 9, odst. 1, drugi pododstavek | — | — | — | | Nov |

Člen 9, odst. 2 | — | Člen 5, odst. 1, točka (b) | — | | Spremenjen |

Člen 9, odst. 3 | Člen 6, odst. 4 | Člen 5, odst. 6 | Člen 7, odst. 3, drugi stavek | | |

Člen 9, odst. 4 | Člen 6, odst. 5, prilagojen | | | | |

Člen 9, odst. 5, točka (a) | Člen 6, odst. 3, prilagojen | — | Člen 7, odst. 4, tretji pododstavek, prilagojen | | |

Člen 9, odst. 5, točka (b) | — | Člen 5, odst. 4 | — | | Spremenjen |

Člen 9, odst. 6 | — | Člen 5, odst. 2 | — | | |

Člen 9, odst. 7 | — | Člen 5, odst. 3 | Člen 7, odst. 6 | | |

Člen 9, odst. 8, točka (a) | — | — | Člen 7, odst. 4 | | Spremenjen |

Člen 9, odst. 8, točka (b) | — | — | Člen 7, odst. 5 | | Spremenjen |

Člen 9, odst. 9 | — | — | — | | Nov |

Člen 10 | Nov | Člen 3, prilagojen | Člen 4, odst. 1, prilagojen | | |

Člen 11 | — | — | — | | Nov |

Člen 12 | Člen 4, točka (a) | Člen 2, točka (a) | Člen 1, točka (a) (iii) | | Spremenjen |

Člen 13 | — | — | — | | Nov |

Člen 14 | Člen 4, točka (b) | Člen 2, odst. 1, točka (b) | Člen 4, odst. 2 | | |

Člen 15, točka (a) | Člen 5, točka (a), prilagojena | Člen 4, točka (a), prilagojena | Člen 5, točka (a), prilagojena | | |

Člen 15, točki (b) in (c) | Člen 5, točki (b) in (c) | Člen 4, točki (b) in (c) | Člen 5, točki (b) in (c) | | |

Člen 16 | — | — | Člen 1, točka (a) (iii) do (ix), prilagojena | | |

Člen 17 | — | — | — | | Nov |

Člen 18 | — | — | Člen 6 | | Spremenjen |

Člen 19 | — | — | — | | Nov |

Člen 20 | — | — | Člen 8 | | |

Člen 21 | | | Člen 9 | | |

Člen 22 | — | — | Člen 10 | | |

Člen 23 | Člen 10 | Člen 8 | Člen 14 | | Spremenjen |

Člen 24, odst. 1 do 4, prvi pododstavek | Člen 19 | Člen 16, odst. 1 | Člen 24, odst. 1 | | Spremenjen |

Člen 24, odst. 4, drugi pododstavek | — | Člen 16, odst. 2, prilagojen | Člen 24, odst. 2, prilagojen | | |

Člen 25, prvi odstavek | Člen 20, prvi odstavek | Člen 17, prvi odstavek | Člen 25, prvi odstavek | | Spremenjen |

Člen 25, drugi odstavek | Člen 20, drugi odstavek | Člen 17, drugi odstavek | Člen 25, drugi odstavek | | |

Člen 26 | — | — | — | | Nov |

Člen 27, prvi odstavek | Člen 23, odst. 1 | — | Člen 28, odst. 1 | | Spremenjen |

Člen 27, drugi in tretji odstavek | Člen 23, odst. 2 | — | Člen 28, odst. 2 | | |

Člen 28, prvi odstavek | Člen 7, odst. 1, prilagojen | Člen 6, odst. 1, prilagojen | Člen 11, odst. 1, prilagojen | | |

Člen 28, drugi odstavek | Člen 7, odst. 4 | Člen 6, odst. 4 | Člen 11, odst. 4 | | Spremenjen |

Člen 29 | — | — | — | | Nov |

Člen 30, odst. 1, točka (a) | Člen 7, odst. 2, točka (a) | Člen 6, odst. 2 | Člen 11, odst. 2, točka (a) | | |

Člen 30, odst. 1, točka (b) | Člen 7, odst. 2, točka (c) | Nov | Člen 11, odst. 2, točka (b) | | |

Člen 30, odst. 1, točka (c) | | — | Člen 11, odst. 2, točka (c) | | |

Člen 1, odst. 1, točka (d) | Člen 7, odst. 2, točka (b) | — | — | | |

Člen 30, odstavki 2, 3 in 4 | — | — | — | | Nov |

Člen 31, točka (1), točka (a) | Člen 7, odst. 3, točka (a) | Člen 6, odst. 3, točka (a) | Člen 11, odst. 3, točka (a) | | |

Člen 31, točka (1), točka (b) | Člen 7, odst. 3, točka (b) | Člen 6, odst. 3, točka (c) | Člen 11, odst. 3, točka (b) | | |

Člen 31, točka (1), točka (c) | Člen 7, odst. 3, točka (c) | Člen 6, odst. 3, točka (d) | Člen 11, odst. 3, točka (d) | | |

Člen 31, točka (2), točka (a) | — | Člen 6, odst. 3, točka (b) | — | | |

Člen 31, točka (2), točka (b) | — | Člen 6, odst. 3, točka (e) | — | | |

Člen 31, točka (2), točka (c) | — | Nov | — | | |

Člen 31, točka (2), točka (d) | — | Nov | — | | |

Člen 31, točka (3) | — | — | Člen 11, odst. 3, točka (c) | | |

Člen 31, točka (4), točka (a) | Člen 7, odst. 3, točka (d) | — | Člen 11, odst. 3, točka (e) | | |

Člen 31, točka (4), točka (b) | Člen 7, odst. 3, točka (e) | — | Člen 11, odst. 3, točka (f) | | |

Člen 32 | — | — | — | | Nov |

Člen 33 | — | — | — | | Nov |

Člen 34, prvi in drugi odstavek | Člen 9, prvi in drugi odstavek | — | — | | |

Člen 34, tretji odstavek | Člen 9, tretji odstavek | | | | Spremenjen |

Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (a), prvi pododstavek | — | Člen 9, odst. 1, prvi pododstavek | — | | |

Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (a), drugi pododstavek | — | Člen 9, odst. 1, drugi pododstavek, prvi stavek | — | | Spremenjen |

Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (b) | — | — | Člen 15, odst. 1 | | |

Člen 35, odst. 1, prvi pododstavek, točka (c) | Člen 11, odst. 1 | — | — | | |

Člen 35, odst. 1, drugi pododstavek | — | Člen 9, odst. 5, drugi pododstavek | Člen 17, odst. 2, drugi pododstavek | | Spremenjen |

Člen 35, odst. 1, tretji pododstavek | Člen 11, odst. 7, drugi pododstavek | — | — | | Spremenjen |

Člen 35, odst. 1, četrti, peti in šesti odstavek | — | — | — | | Nov |

Člen 35, odst. 2 | Člen 11, odst. 2 | Člen 9, odst. 2 | Člen 15, odst. 2 | | Spremenjen |

Člen 35, odst. 3 | — | — | — | | Nov |

Člen 35, odst. 4, prvi pododstavek | Člen 11, odst. 5, prvi stavek | Člen 9, odst. 3, prvi stavek | Člen 16, odst. 1 | | Spremenjen |

Člen 35, odst. 4, drugi in tretji pododstavek | — | — | — | | Nov |

Člen 35, odst. 4, četrti pododstavek | | | Člen 16, odst. 3 in 4 | | |

Člen 35, odst. 4, peti pododstavek | Člen 11, odst. 5, drugi stavek | Člen 9, odst. 3, drugi stavek | Člen 16, odst. 5 | | Spremenjen |

Člen 36, odst. 1 | Člen 11, odst. 6, prvi pododstavek, prilagojen | Člen 9, odst. 4, prvi stavek, prilagojen | Člen 17, odst. 1, prvi stavek, prilagojen | | |

Člen 36, odst. 2, prvi pododstavek | Člen 11, odst. 7, prvi stavek | Člen 9, odst. 5, prvi pododstavek | Člen 17, odst. 2, prvi pododstavek | | Spremenjen |

Člen 36, odst. 2, drugi pododstavek | — | — | — | | Nov |

Člen 36, odst. 3 | Člen 11, odst. 10 | Člen 9, odst. 8 | Člen 17, odst. 5 | | Spremenjen |

Člen 36, odst. 4 | Člen 11, odst. 8 in 13 | Člen 9, odst. 6 in 11 | Člen 17, odst. 4 in 8 | | Spremenjen |

Člen 36, odst. 5 | Člen 11, odst. 11, prilagojen | Člen 9, odst. 9, prilagojen | Člen 17, odst. 6, prilagojen | | |

Člen 36, odst. 6 | Člen 11, odst. 13, drugi stavek | Člen 9, odst. 11, drugi stavek | Člen 17, odst. 8, drugi stavek | | Spremenjen |

Člen 36, odst. 7, prvi pododstavek | Člen 11, odst. 12 | Člen 9, odst. 10 | Člen 17, odst. 7 | | |

Člen 36, odst. 7, drugi pododstavek | — | — | — | | Nov |

Člen 37 | Člen 17 | Člen 13 | Člen 21 | | Spremenjen |

Člen 38, odst. 1 | — | — | — | | Nov |

Člen 38, odst. 2 | Člen 12, odst. 2, prilagojen | Člen 10, odst. 1, prilagojen | Člen 18, odst. 1, prilagojen | | |

Člen 38, odst. 3 | Člen 13, odst. 1 in 3, prilagojena | Člen 11, odst. 1 in 3, prilagojena | Člen 19, odst. 1 in 3, prilagojena | | Spremenjen |

Člen 38, odst. 4 | Člen 12, odst. 2 in člen 13, odst. 4, prilagojena | Člen 10, odst. 1a in člen 11, odst. 3a, prilagojena | Člen 18, odst. 2 in člen 19, odst. 4, prilagojena | | |

Člen 38, odst. 5 in 6 | — | — | — | | Nov |

Člen 38, odst. 7 | Člen 12, odst. 5 | Člen 10, odst. 4 | Člen 18, odst. 5 | | Spremenjen |

Člen 38, odst. 8 | Člen 14, odst. 1 | Člen 12, odst. 1 | Člen 20, odst. 1 | | Spremenjen |

Člen 39 | Člen 12, odst. 3 in 4, člen 13, odst. 6, in člen 14, odst. 2, prilagojen | Člen 10, odst. 2 in 3, člen 11, odst. 5, in člen 12, odst. 2, prilagojen | Člen 18, odst. 3 in 4, člen 19, odst. 6, in člen 20, odst. 2, prilagojen | | |

Člen 40 | Člen 13, odst. 2 in člen 14, odst. 3 | Člen 11, odst. 2 in člen 12, odst. 3 | Člen 19, odst. 2 in člen 20, odst. 3 | | Spremenjen |

Člen 41, odst. 1 | Člen 8, odst. 2, prvi stavek, prilagojen | Člen 7, odst. 2, prvi stavek, prilagojen | Člen 12, odst. 2, prvi stavek, prilagojen | | |

Člen 41, odst. 2 | Člen 8, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen | Člen 7, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen | Člen 12, odst. 1, prvi pododstavek, prilagojen | | |

Člen 41, odst. 3 | Člen 8, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen | Člen 7, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen | Člen 12, odst. 1, drugi pododstavek, prilagojen | | |

Člen 8, odst. 2, zadnji stavek | Člen 7, odst. 2, zadnji stavek | Člen 12, odst. 2, zadnji stavek | | Črtan |

Člen 42, odst. 1, 3 in 6 | Člen 13, odst. 5 in člen 18, odst. 2 | Člen 11, odst. 4 in člen 15, odst. 3 | Člen 19, odst. 5 in člen 23, odst. 2 | | Spremenjen |

Člen 42, odst. 2, 4 in 5 | — | — | — | | Nov |

Člen 43 | Člen 8, odst. 3 | Člen 7, odst. 3 | Člen 12, odst. 3 | | Spremenjen |

Člen 44, odst. 1 | Člen 18, odst. 1, prilagojen | Člen 15, odst. 1, prilagojen | Člen 23, odst. 1, prilagojen | | Spremenjen |

Člen 44, odst. 2 | — | — | — | | Nov |

Člen 44, odst. 3 | Člen 22 | Člen 23, odst. 3 | Člen 32, odst. 4 | | Spremenjen |

Člen 44, odst. 4 | — | — | — | | Nov |

Člen 45, odst. 1 | — | — | — | | Nov |

Člen 45, odst. 2, prvi pododstavek | Člen 24, prvi odstavek, prilagojen | Člen 20, odst. 1, prilagojen | Člen 29, prvi odstavek, prilagojen | | |

Člen 45, odst. 2, drugi pododstavek | — | — | — | | Nov |

Člen 45, odst. 3 | Člen 24, drugi in tretji odstavek, prilagojen | Člen 20, odst. 2 in 3, prilagojena | Člen 29, drugi in tretji odstavek, prilagojen | | |

Člen 45, odst. 4 | Člen 24, četrti odstavek | Člen 20, odst. 4 | Člen 29, četrti odstavek | | Spremenjen |

Člen 46, prvi odstavek | Člen 25, prvi stavek, spremenjen | Člen 21, odst. 1 in 2, prvi stavek, prilagojen | Člen 30, odst. 1 in 3, prvi stavek, prilagojen | | |

Člen 46, drugi odstavek | — | — | Člen 30, odst. 2 | | |

Člen 47, odst. 1, točki (a) in (b) | Člen 26, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni | Člen 22, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni | Člen 31, odst. 1, točki (a) in (b), prilagojeni | | |

Člen 47, odst. 1, točka (c) | Člen 26, odst. 1, točka (c) | Člen 22, odst. 1, točka (c) | Člen 31, odst. 1, točka (c) | | Spremenjen |

Člen 47, odst. 2 in 3 | — | — | — | | Nov |

Člen 47, odst. 4 in 5 | Člen 26, odst. 2 in 3, prilagojena | Člen 22, odst. 2 in 3, prilagojena | Člen 31, odst. 2 in 3, prilagojena | | Spremenjen |

Člen 48, odst. 1 in 2, točki (a) do (e) in (g) do (j) | Člen 27, odst. 1, prilagojen | Člen 23, odst. 1, prilagojen | Člen 32, odst. 2, prilagojen | | |

Člen 48, odst. 2, točka (f) | — | | — | | Nov |

Člen 48, odst. 3 in 4 | — | — | — | | Nov |

Člen 48, odst. 5 | Nov | Nov | Člen 32, odst. 1, prilagojen | | |

Člen 48, odst. 6 | Člen 27, odst. 2 | Člen 23, odst. 2 | Člen 32, odst. 3 | | |

Člen 49 | Nov | Nov | Člen 33 | | Spremenjen |

Člen 50 | — | — | — | | Nov |

Člen 51 | Člen 28 | Člen 24 | Člen 34 | | |

Člen 52 | Člen 29 | Člen 25 | Člen 35 | | Spremenjen |

Člen 53, odst. 1 | Člen 30, odst. 1, prilagojen | Člen 26, odst. 1, prilagojen | Člen 36, odst. 1, prilagojen | | |

Člen 53, odst. 2 | Člen 30, odst. 2 | Člen 26, odst. 2 | Člen 36, odst. 2 | | Spremenjen |

Člen 30, odst. 3 | — | — | | Črtan |

Člen 54 | — | — | — | | Nov |

Člen 55 | Člen 30, odst. 4, prvi in drugi pododstavek | Člen 27, prvi in drugi odstavek | Člen 37, prvi in drugi odstavek | | Spremenjen |

— | Člen 30, odst. 4, tretji pododstavek | Člen 27, tretji odstavek | Člen 37, tretji odstavek | | Črtan |

— | Člen 30, odst. 4, četrti pododstavek | — | — | | Črtan |

— | Člen 31 | — | — | | Črtan |

— | Člen 32 | — | — | | Črtan |

Člen 56 | Člen 3, odst. 1, prilagojen | | | | |

Člen 57 | — | | | | Nov |

Člen 58 | Člen 11, odst. 3, odst. 6 do 11 in odst. 13 | | | | Spremenjen |

Člen 59 | Člen 15 | — | — | | |

Člen 60 | Člen 3, odst. 2 | — | — | | |

Člen 61 | Nov | — | — | | |

Člen 62 | Člen 3, odst. 3 | | | | |

Člen 63 | Člen 3, odst. 4 | | | | Spremenjen |

Člen 64 | Člen 11, odst. 4, odst. 6, prvi pododstavek, odst. 7, prvi pododstavek, in odst. 9 | — | — | | Spremenjen |

Člen 65 | Člen 16 | | | | |

Člen 66 | — | — | Člen 13, odst. 3 in 4 | | |

Člen 67, odst. 1 | — | — | Člen 13, odst. 1, prvi pododstavek, in odst. 2, prvi pododstavek | | |

Člen 67, odst. 2 | | | Člen 13, odst. 1, alinee 1 do 3, in odst. 2, alinee 1 do 3 | | Spremenjen |

Člen 68 | — | — | Nov | | |

Člen 69, odst. 1 | — | — | Člen 15, odst. 3 | | |

Člen 69, odst. 2, prvi pododstavek | — | — | Člen 16, odst. 1 in odst. 2, druga alinea | | Spremenjen |

Člen 69, odst. 2, drugi pododstavek, in odst. 3 | — | — | Nov | | |

Člen 70 | — | — | Člen 17, odst. 1, odst. 2, prvi in tretji pododstavek, odst. 3 do 6 in odst. 8 | | Spremenjen |

Člen 71 | — | — | Nov | | |

Člen 72 | — | — | Člen 13, odst. 5 | | |

Člen 73 | — | — | Člen 13, odst. 6, prvi pododstavek | | |

Člen 74 | — | — | Člen 13, odst. 6, drugi pododstavek | | Spremenjen |

| Člen 33 | Člen 30 | Člen 38 | | Črtan |

Člen 75 | Člen 34, odst. 1, prilagojen | Člen 31, odst. 1, prilagojen | Člen 39, odst. 1, prilagojen | | |

Člen 76 | Člen 34, odst. 2 | Člen 31, odst. 2 | Člen 39, odst. 2 | | Spremenjen |

| | | Člen 39, odst. 2, točka (d), drugi pododstavek | | Črtan |

Člen 77, odst. 1 | — | Člen 32, odst. 1 | Člen 40, odst. 1 | | |

Člen 77, odst. 2 | Člen 35, odst. 3 | Člen 32, odst. 2 | Člen 40, odst. 3 | | Spremenjen |

— | — | Člen 40, odst. 2 | | Črtan |

Člen 77, odst. 3 | — | Člen 32, odst. 3 | Člen 40, odst. 4 | | Spremenjen |

Člen 78, odst. 1 in 2 | | | | | Nov |

Člen 78, odst. 3 in 4 | Člen 6, odst. 2, točka (a) | Člen 5, odst. 1, točka (d) | Člen 7, odst. 1, točka (c) | | Spremenjen |

Člen 79, točka (a) | Člen 6, odst. 1, točka (b), prilagojena | Člen 5, odst. 1, točka (c), drugi pododstavek, prilagojen | Člen 7, odst. 1, točka (b), drugi pododstavek, prilagojen | | |

Člen 79, točka (b) | Člen 35, odst. 2 | — | Člen 16, odst. 4 | | Spremenjen |

Člen 79, točka (c) | — | — | — | | Nov |

Člen 79, točka (d) | Člen 35, odst. 1, prilagojen | — | — | | |

Člen 79, točka (e) | | Člen 29, odst. 3, prilagojen | — | | |

Člen 79, točka (f) | Člen 35, odst. 2, prilagojen | — | — | | Nov |

Člen 79, točka (g) | — | — | — | | |

Člen 79, točki (h) in (i) | — | — | — | | Nov |

Člen 80 | | | | | |

Člen 81 | | | | | |

Člen 82 | | | | | |

Člen 83 | | | | | |

Člen 84 | | | | | |

Priloga I | Priloga II | | | | Spremenjeni |

Prilogi II A in II B | — | — | Prilogi IA in IB | | Spremenjeni |

Priloga III | Priloga I | — | — | Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | Prilagojeni |

Priloga IV | — | Priloga I | — | Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | Prilagojeni |

Priloga V | — | Priloga II | — | | Spremenjeni |

Priloga VI | Priloga III | Priloga III | Priloga II | | Spremenjene |

Priloge VII A, B, C in D | Priloge IV, V in VI | Priloga IV | Prilogi III in IV | | Spremenjene |

Priloga VIII | — | — | — | | Nova |

Priloga IX | | | | | Prilagojena |

Priloga IX A | — | Člen 21, odst. 2 | — | Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | Prilagojeni |

Priloga IX B | — | — | Člen 30, odst. 3 | Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | Prilagojeni |

Priloga IX C | Člen 25, prilagojen | — | — | Akti o pristopu Avstrije, Finske in Švedske | Prilagojeni |

Priloga X | | | | | Nova |

Priloga XI | | | | | Nova |

Priloga XII | | | | | Nova |

[1] "Prilagojen" pomeni, da je bilo besedilo spremenjeno, besedilo razveljavljenih direktiv pa je bilo ohranjeno. Spremembe pomena določbe razveljavljenih direktiv so označene z izrazom "spremenjen". Če se sprememba nanaša na določbe treh razveljavljenih direktiv, je izraz naveden v zadnjem stolpcu. Če pa se sprememba nanaša samo na eno ali dve od teh direktiv, je izraz "spremenjen" naveden v stolpcu za zadevno direktivo.

--------------------------------------------------