22004A0316(01)

PRILOGA I

Protokol iz leta 2003 k Mednarodni konvenciji iz leta 1992 o ustanovitvi mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto

DRŽAVE POGODBENICE TEGA PROTOKOLA SO SE –

OB UPOŠTEVANJU Mednarodne konvencije iz leta 1992 o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaževanje z nafto (v nadaljevanju besedila: Konvencija o odgovornosti iz leta 1992),

OB UPOŠTEVANJU Mednarodne konvencije iz leta 1992 o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto (v nadaljevanju besedila: Konvencija o skladu iz leta 1992),

OB SPOZNANJU, da je pomembno ohranjati mednarodni sistem odgovornosti in odškodnin za škodo, ki jo povzroči onesnaževanje z nafto,

OB UGOTOVITVI, da je lahko najvišja odškodnina v skladu s Konvencijo o skladu iz leta 1992 nezadostna za kritje kompenzacijskih potreb v nekaterih okoliščinah v nekaterih državah pogodbenicah navedene konvencije,

OB PRIZNAVANJU, da številne države pogodbenice Konvencije o odgovornosti iz leta 1992 in Konvencije o skladu iz leta 1992 menijo, da je nujno treba dati na razpolago dodatna sredstva za odškodnine z vzpostavitvijo dodatnega programa, h kateremu lahko države pristopijo po želji,

KER MENIJO, da bi moral biti namen dodatnega programa zagotovitev, da so žrtve onesnaženja z nafto v celoti odškodovane za svojo izgubo ali škodo in da bi moral ta program olajšati tudi težave, ki jih imajo žrtve, kadar obstaja nevarnost, da bo višina odškodnine v skladu s Konvencijo o odgovornosti iz leta 1992 in Konvencijo o skladu iz leta 1992 nezadostna za plačilo potrjenih zahtevkov v celoti, zaradi česar se je Mednarodni sklad iz leta 1992 za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, odločil, da bo plačal samo del potrjenih zahtevkov,

OB UPOŠTEVANJU, da bodo k dodatnemu programu lahko pristopile samo države pogodbenice Konvencije o skladu iz leta 1992 –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

V tem protokolu:

1. "Konvencija o odgovornosti iz leta 1992" pomeni Mednarodno konvencijo iz leta 1992 o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z nafto;

2. "Konvencija o skladu iz leta 1992" pomeni Mednarodno konvencijo iz leta 1992 o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto;

3. "Sklad iz leta 1992" pomeni Mednarodni sklad iz leta 1992 za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, ki je bil ustanovljen v okviru Konvencije o skladu iz leta 1992;

4. "država pogodbenica" pomeni državo pogodbenico tega protokola, razen če je navedeno drugače;

5. kadar so v tem protokolu navedene določbe Konvencije o skladu iz leta 1992, "Sklad" v navedeni konvenciji pomeni "Dodatni sklad", razen če je navedeno drugače;

6. "ladja", "oseba", "lastnik", "nafta", "škoda, nastala zaradi onesnaženja", "preventivni ukrepi" in "izredni dogodek" imajo enak pomen kakor v členu 1 Konvencije o odgovornosti iz leta 1992;

7. "nafta, za katero se plačuje prispevek", "obračunska enota", "tona", "garant" in "terminal" imajo enak pomen kakor v členu 1 Konvencije o skladu iz leta 1992, razen če je navedeno drugače;

8. "potrjeni zahtevek" pomeni zahtevek, ki ga priznava Sklad iz leta 1992 ali ki je sprejet kot dopusten z odločbo pristojnega sodišča, ki zavezuje Sklad iz leta 1992, in ki ni predmet navadnih oblik pregleda ter ki bi bil v celoti izplačan, če ne bi bila za ta izredni dogodek uporabljena omejitev iz člena 4(4) Konvencije o skladu iz leta 1992;

9. "Skupščina" pomeni Skupščino Dodatnega mednarodnega sklada iz leta 2003 za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, razen če je navedeno drugače;

10. "Organizacija" pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo;

11. "generalni sekretar" pomeni generalnega sekretarja Organizacije.

Člen 2

1. Ustanovi se dodatni mednarodni sklad za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja, ki se imenuje "Dodatni mednarodni sklad iz leta 2003 za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto" (v nadaljevanju besedila: Dodatni sklad).

2. V vsaki državi pogodbenici se Dodatni sklad prizna kot pravna oseba, ki je po zakonodaji zadevne države sposobna prevzeti pravice in obveznosti ter biti stranka v pravnih postopkih pred sodišči zadevne države. Vsaka država pogodbenica prizna direktorja Dodatnega sklada kot pravnega zastopnika Dodatnega sklada.

Člen 3

Ta protokol se uporablja izključno za:

(a) škodo zaradi onesnaženja, nastalo:

(i) na ozemlju države pogodbenice, vključno s teritorialnim morjem, in

(ii) v izključni ekonomski coni države podpisnice, ustanovljeni v skladu z mednarodno zakonodajo, ali, če država pogodbenica ni ustanovila take cone, na območju zunaj in zraven teritorialnega morja te države, ki ga ta država določi v skladu z mednarodno zakonodajo in ki ne sega dalj od 200 navtičnih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja;

(b) preventivne ukrepe za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje take škode, če so sprejeti.

DODATNA POVRNITEV ŠKODE

Člen 4

1. Dodatni sklad plača odškodnino katerikoli osebi, ki utrpi škodo zaradi onesnaženja, če taka oseba ni mogla dobiti celotne in primerne odškodnine v skladu s potrjenim zahtevkom za povrnitev take škode v skladu s pogoji Konvencije o skladu iz leta 1992, ker skupna škoda presega ali ker obstaja nevarnost, da bo skupna škoda presegla, veljavno omejitev odškodnine iz člena 4(4) Konvencije o skladu iz leta 1992 za katerikoli izredni dogodek.

2. (a) Skupni znesek odškodnine, ki ga v skladu s tem členom plača Dodatni sklad, je za katerikoli izredni dogodek omejen tako, da vsota tega zneska skupaj z zneskom odškodnine, dejansko plačane v skladu s Konvencijo o odgovornosti iz leta 1992 in Konvencijo o skladu iz leta 1992, v okviru uporabe tega protokola ne presega 750 milijonov obračunskih enot.

(b) Znesek 750 milijonov obračunskih enot iz odstavka 2(a) se pretvori v nacionalno valuto na podlagi vrednosti te valute glede na posebno pravico črpanja na datum, ki ga določi Skupščina Sklada iz leta 1992 za pretvorbo najvišjega plačljivega zneska v skladu s Konvencijo o odgovornosti iz leta 1992 in Konvencijo o skladu iz leta 1992.

3. Če znesek potrjenih zahtevkov do Dodatnega sklada presega skupni znesek odškodnine, ki se plača v skladu z odstavkom 2, se razpoložljivi znesek razdeli tako, da je sorazmerje med potrjenim zahtevkom in zneskom odškodnine, ki ga vlagatelj zahtevka dejansko prejme po tem protokolu, enako za vse vlagatelje zahtevkov.

4. Dodatni sklad plača odškodnino v skladu s potrjenimi zahtevki, kakor je določeno v členu 1(8), in samo v skladu s takimi zahtevki.

Člen 5

Dodatni sklad plača odškodnino, če Skupščina Sklada iz leta 1992 ugotovi, da skupni znesek potrjenih zahtevkov presega ali da obstaja nevarnost, da bo skupni znesek potrjenih zahtevkov presegel skupni znesek za odškodnine, ki je na razpolago v skladu s členom 4(4) Konvencije o skladu iz leta 1992, in da se je zaradi tega Skupščina Sklada iz leta 1992 začasno ali dokončno odločila izplačati samo sorazmerni del katerega koli potrjenega zahtevka. Skupščina Dodatnega sklada se nato odloči, ali in v kolikšnem obsegu bo Dodatni sklad plačal del katerega koli potrjenega zahtevka, ki ni bil plačan v skladu s Konvencijo o odgovornosti iz leta 1992 in Konvencijo o skladu iz leta 1992.

Člen 6

1. V skladu s členom 15(2) in (3) pravice do povrnitve škode s strani Dodatnega sklada ugasnejo samo, če ugasnejo v razmerju do Sklada iz leta 1992 skladno s členom 6 Konvencije o skladu iz leta 1992.

2. Zahtevek do Sklada iz leta 1992 se šteje za zahtevek, ki ga vloži isti vlagatelj pri Dodatnem skladu.

Člen 7

1. Določbe člena 7(1), (2), (4), (5) in (6) Konvencije o skladu iz leta 1992 se uporabljajo za odškodninske tožbe proti Dodatnemu skladu skladno s členom 4(1) tega protokola.

2. Če se pred sodiščem, pristojnim v skladu s členom IX Konvencije o odgovornosti iz leta 1992, proti lastniku ladje ali njegovemu garantu vloži odškodninska tožba za povrnitev škode, nastale z onesnaženjem, je tako sodišče izključno pristojno za morebitno tožbo proti Dodatnemu skladu za odškodnino v skladu z določbami člena 4 tega protokola za isto škodo. Če pa se odškodninska tožba na povrnitev škode, nastale z onesnaženjem, v skladu s Konvencijo o odgovornosti iz leta 1992 vloži pred sodiščem države pogodbenice Konvencije o odgovornosti, ni pa pogodbenica tega protokola, se po izbiri vlagatelja zahtevka morebitna tožba proti Dodatnemu skladu v skladu s členom 4 tega protokola vloži pred sodiščem države, v kateri ima Dodatni sklad sedež, ali pred katerim koli sodiščem ene od držav pogodbenic tega protokola, ki je pristojno v skladu s členom IX Konvencije o odgovornosti iz leta 1992.

3. Ne glede na odstavek 1 se v primeru, da je odškodninska tožba proti Skladu iz leta 1992 za povrnitev škode, nastale z onesnaženjem, vložena pred sodiščem v državi pogodbenici Konvencije o skladu iz leta 1992, ni pa pogodbenica tega protokola, morebitna s tem povezana tožba proti Dodatnemu skladu po izbiri vlagatelja zahtevka vloži pred sodiščem države, v kateri ima Dodatni sklad sedež, ali pred katerim koli sodiščem ene od držav pogodbenic, pristojnim v skladu z odstavkom 1.

Člen 8

1. V skladu z morebitno odločitvijo glede razdelitve iz člena 4(3) tega protokola se morebitna sodba, ki jo sodišče s pristojnostjo v skladu s členom 7 tega protokola izreče proti Dodatnemu skladu, ko postane izvršljiva v državi izvora in v tej državi ni več predmet navadnih oblik pregleda, prizna in je izvršljiva v vsaki državi pogodbenici pod enakimi pogoji, kakor so predpisani v členu X Konvencije o odgovornosti iz leta 1992.

2. Država pogodbenica lahko uporabi druga pravila za priznanje in izvrševanje sodb pod pogojem, da je njihov učinek tak, da zagotavlja priznavanje in izvrševanje sodb najmanj v enakem obsegu kot v skladu z odstavkom 1.

Člen 9

1. Dodatni sklad za vsak znesek odškodnine za škodo, nastalo z onesnaženjem, ki ga plača Dodatni sklad v skladu s členom 4(1) tega protokola, s subrogacijo pridobi pravice, ki jih tako odškodovana oseba lahko uživa v skladu s Konvencijo o odgovornosti iz leta 1992 v razmerju do lastnika ali njegovega garanta.

2. Dodatni sklad s subrogacijo pridobi pravice, ki jih z njegove strani odškodovana oseba lahko uživa v skladu s Konvencijo o skladu iz leta 1992 v razmerju do Sklada iz leta 1992.

3. Nič v tem protokolu ne posega v regresno pravico ali subrogacijsko pravico Dodatnega sklada v razmerju do oseb, ki niso navedene v predhodnih odstavkih. V vsakem primeru pravica Dodatnega sklada do subrogacije v razmerju do take osebe ne sme biti manj ugodna kot pravica zavarovatelja osebe, ki ji je bila izplačana odškodnina.

4. Brez poseganja v morebitne druge subrogacijske ali regresne pravice v razmerju do Dodatnega sklada, ki lahko obstajajo, država pogodbenica ali njena agencija, ki je plačala odškodnino za škodo, nastalo z onesnaženjem, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje s subrogacijo pridobi pravice, ki bi jih tako odškodovana oseba uživala po tem protokolu.

PRISPEVKI

Člen 10

1. Letni prispevek v Dodatni sklad za vsako državo pogodbenico plača katera koli oseba, ki je v koledarskem letu iz člena 11(2)(a) ali (b) skupno prejela količine, ki presegajo 150000 ton:

(a) v pristaniščih ali terminalih na ozemlju zadevne države – nafta, za katero se plačuje prispevek in ki je bila prepeljana po morju v taka pristanišča ali terminale; in

(b) v katerih koli objektih na ozemlju zadevne države pogodbenice – nafta, za katero se plačuje prispevek in ki je bila prepeljana po morju in raztovorjena v pristanišču ali terminalu države, ki ni pogodbenica, pod pogojem, da se nafta, za katero se plačuje prispevek, na podlagi tega pododstavka upošteva samo ob prvem prejetju v državi pogodbenici po njenem raztovarjanju v zadevni državi, ki ni pogodbenica.

2. Glede obveznosti plačila prispevka v Dodatni sklad se uporabljajo določbe člena 10(2) Konvencije o skladu iz leta 1992.

Člen 11

1. Da bi ocenila morebitni znesek letnih prispevkov, ki se plačajo, Skupščina ob upoštevanju tega, da je treba vzdrževati zadostna likvidna sredstva, za vsako koledarsko leto v proračunu oceni:

(i) odhodke

(a) stroške upravljanja Dodatnega sklada v zadevnem letu in primanjkljaj iz operacij v prejšnjih letih;

(b) plačila, ki jih mora izplačati Dodatni sklad v zadevnem letu za poplačilo zahtevkov do Dodatnega sklada, ki se plačajo v skladu s členom 4, vključno s povračili posojil, ki jih je Dodatni sklad v preteklosti vzel za poplačilo takih zahtevkov;

(ii) prihodke

(a) presežna sredstva iz operacij v prejšnjih letih, vključno z obrestmi;

(b) letne prispevke, če so potrebni za uravnavo proračuna;

(c) druge prihodke.

2. Skupščina se odloči o skupnem znesku prispevkov, ki jih je treba pobrati. Na podlagi te odločitve direktor Dodatnega sklada za vsako državo pogodbenico izračuna za vsako osebo iz člena 10 znesek letnega prispevka te osebe:

(a) če je prispevek namenjen kritju plačil iz odstavka 1(i)(a), na podlagi fiksnega zneska za vsako tono nafte, za katero se plačuje prispevek, ki ga v zadevni državi prejme taka oseba v prejšnjem koledarskem letu; in

(b) če je prispevek namenjen kritju plačil iz odstavka 1(i)(b), na podlagi fiksnega zneska za vsako tono nafte, za katero se plačuje prispevek, ki ga taka oseba prejme v koledarskem letu pred letom, v katerem se je zgodil izredni dogodek, pod pogojem, da je zadevna država na datum izrednega dogodka država pogodbenica tega protokola.

3. Zneski iz odstavka 2 se izračunajo tako, da se zadevni potrebni skupni znesek prispevkov deli s skupno količino nafte, za katero se plačuje prispevek, prejetih v vseh državah pogodbenicah v zadevnem letu.

4. Letni prispevek zapade v plačilo na datum, ki se določi v Internih pravilih Dodatnega sklada. Skupščina lahko določi drug datum plačila.

5. Skupščina se lahko pod pogoji iz Finančnih pravil Dodatnega sklada odloči za transferje med sredstvi, prejetimi v skladu z odstavkom 2(a), in sredstvi, prejetimi v skladu z odstavkom 2(b).

Člen 12

1. Za prispevke v Dodatni sklad se uporabljajo določbe člena 13 Konvencije sklada iz leta 1992.

2. Država pogodbenica lahko sama prevzame obveznost plačila prispevkov v Dodatni sklad v skladu s postopkom iz člena 14 Konvencije o skladu iz leta 1992.

Člen 13

1. Države pogodbenice sporočijo direktorju Dodatnega sklada informacije o prejetju nafte v skladu s členom 15 Konvencije o skladu iz leta 1992, vendar pod pogojem, da se za sporočila direktorju Sklada iz leta 1992 v skladu s členom 15(2) Konvencije o skladu iz leta 1992 šteje, da so bila posredovana tudi po tem protokolu.

2. Če država pogodbenica ne izpolni obveznosti posredovanja sporočil iz odstavka 1 in zaradi tega nastane finančna izguba za Dodatni sklad, je ta država pogodbenica obvezana Dodatnemu skladu nadomestiti tako izgubo. Skupščina se na priporočilo direktorja Dodatnega sklada odloči, ali mora ta država pristopnica plačati tako nadomestilo.

Člen 14

1. Ne glede na člen 10 se za namene tega protokola šteje, da vsaka država pogodbenica prejme najmanj 1 milijon ton nafte, za katero se plačuje prispevek.

2. Če je skupna količina nafte, za katero se plačuje prispevek in ki je prejeta v državi pogodbenici, manjša od 1 milijona ton, država pogodbenica prevzame obveznosti, ki bi jih morala v skladu s tem protokolom izpolniti oseba, obvezana za plačilo prispevka v Dodatni sklad za nafto, prejeto na ozemlju zadevne države, če za skupno količino prejete nafte ni obvezana nobena oseba.

Člen 15

1. Če v državi pogodbenici ni osebe, ki bi izpolnjevala pogoje iz člena 10, ta država pogodbenica za namene tega protokola o tem obvesti direktorja Dodatnega sklada.

2. Dodatni sklad ne plača odškodnine za škodo, nastalo z onesnaženjem, na ozemlju, teritorialnem morju ali v izključni ekonomski coni ali na območju, določenem v skladu s členom 3(a)(ii) tega protokola, države pogodbenice za neki izreden dogodek ali preventivne ukrepe, če so sprejeti za preprečitev ali čim večje zmanjšanje take škode, dokler za zadevno državo članico niso za vsa leta pred tem izrednim dogodkom izpolnjene vse obveznosti posredovanja sporočil direktorju Dodatnega sklada v skladu s členom 13(1) in odstavkom 1 tega člena. Skupščina v Internih pravilih določi okoliščine, v katerih se za državo pogodbenico šteje, da ni izpolnila svojih obveznosti.

3. Če je bila odškodnina začasno zavrnjena v skladu z odstavkom 2, se odškodnina v zvezi s tem izrednim dogodkom zavrne trajno, če obveznosti posredovanja sporočil direktorju Dodatnega sklada iz člena 13(1) in odstavka 1 tega člena niso izpolnjene v enem letu po tem, ko direktor Dodatnega sklada državo članico obvesti o njenem neporočanju.

4. Morebitna plačila prispevkov, dolgovana Dodatnemu skladu, se kompenzirajo z odškodnino, ki jo mora sklad plačati dolžniku ali dolžnikovemu agentu.

ORGANIZACIJA IN ADMINISTRACIJA

Člen 16

1. Dodatni sklad ima Skupščino in Sekretariat, ki ga vodi direktor.

2. Za Skupščino, Sekretariat in direktorja Dodatnega sklada se uporabljajo členi 17 do 20 in 28 do 33 Konvencije sklada iz leta 1992.

3. Za Dodatni sklad se uporablja člen 34 Konvencije sklada iz leta 1992.

Člen 17

1. Kot Sekretariat in direktor Dodatnega sklada lahko deluje tudi Sekretariat Sklada iz leta 1992, ki ga vodi direktor Sklada iz leta 1992.

2. Če v skladu z odstavkom 1 Sekretariat in direktor Sklada iz leta 1992 opravljata tudi funkciji Sekretariata in direktorja Dodatnega sklada, Dodatni sklad pri navzkrižju interesov med Skladom iz leta 1992 in Dodatnim skladom zastopa predsednik Skupščine.

3. Za direktorja Dodatnega sklada ter za osebje in strokovnjake, ki jih imenuje direktor Dodatnega sklada in ki opravljajo svoje dolžnosti v skladu s tem protokolom in Konvencijo o skladu iz leta 1992, se ne šteje, da kršijo določbe člena 30 Konvencije o skladu iz leta 1992, kakor se uporabljajo v skladu s členom 16(2) tega protokola, če opravljajo svoje dolžnosti v skladu s tem členom.

4. Skupščina si prizadeva, da ne sprejema odločitev, nezdružljivih z odločitvami, ki jih sprejme Skupščina Sklada iz leta 1992. Če se mnenja o skupnih administrativnih zadevah razhajajo, si Skupščina prizadeva doseči dogovor s Skupščino Sklada iz leta 1992 v duhu sodelovanja in z upoštevanjem skupnih ciljev obeh organizacij.

5. Dodatni sklad Skladu iz leta 1992 povrne vse stroške administrativnih storitev, ki jih v imenu Dodatnega sklada opravi Sklad iz leta 1992.

PREHODNE DOLOČBE

Člen 18

1. Ob upoštevanju odstavka 4 skupni znesek letnih prispevkov, ki se plačajo za nafto, prejeto v posamezni državi pogodbenici v enem koledarskem letu, ne presega 20 % skupnega zneska letnih prispevkov v skladu s tem protokolom za zadevno koledarsko leto.

2. Če bi zaradi uporabe določb člena 11(2) in (3) skupni znesek prispevkov, ki jih plačajo plačniki prispevkov v posamezni državi podpisnici za zadevno koledarsko leto, presegal 20 % skupnega zneska letnih prispevkov, se prispevki, ki jih plačajo plačniki prispevkov v zadevni državi, sorazmerno znižajo, tako da vsota njihovih prispevkov znaša 20 % skupnega zneska letnih prispevkov v Dodatni sklad za zadevno leto.

3. Če se prispevki, ki jih plačajo osebe v neki državi pogodbenici, znižajo v skladu z odstavkom 2, se prispevki, ki jih plačajo osebe v vseh drugih državah pogodbenicah, sorazmerno zvišajo, da bi zagotovili, da bo skupni znesek prispevkov, ki jih plačajo vse osebe, obvezane plačevati prispevke v Dodatni sklad za zadevno koledarsko leto, dosegel skupni znesek prispevkov, ki ga določi Skupščina.

4. Določbe odstavkov 1 do 3 se uporabljajo, dokler skupna količina nafte, za katero se plačujejo prispevki, v vseh državah pogodbenicah v enem koledarskem letu, vključno s količinami iz člena 14(1), ne doseže 1000 milijonov ton ali dokler ne preteče obdobje 10 let po datumu začetka veljavnosti tega protokola, karkoli se zgodi prej.

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Podpis, ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop

1. Ta protokol je na voljo za podpis v Londonu od 31. julija 2003 do 30. julija 2004.

2. Države lahko izrazijo svojo privolitev, da jih ta protokol zavezuje:

(a) s podpisom brez pridržkov glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve; ali

(b) s podpisom s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledijo ratifikacija, sprejetje ali odobritev; ali

(c) s pristopom.

3. Samo države pogodbenice Konvencije o skladu iz leta 1992 lahko postanejo države pogodbenice tega protokola.

4. Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop začnejo učinkovati z deponiranjem uradnih listin za ta namen pri generalnemu sekretarju.

Člen 20

Informacije o nafti, za katero se plačuje prispevek

Preden začne za državo veljati ta protokol, ta država generalnemu sekretarju ob podpisu tega protokola v skladu s členom 19(2)(a) ali ob deponiranju listine iz člena 19(4) tega protokola in potem vsako leto na datum, ki ga določi generalni sekretar, sporoči ime in naslov vseh oseb, ki bi bile za to državo obvezane plačati prispevke k Dodatnemu skladu po členu 10, ter podatke o zadevnih količinah nafte, za katero se plačuje prispevek in ki jih taka oseba prejme na ozemlju te države v prejšnjem koledarskem letu.

Člen 21

Začetek veljavnosti

1. Ta protokol začne veljati tri mesece po datumu, ko sta izpolnjeni naslednji zahtevi:

(a) najmanj osem držav je že podpisalo Protokol brez pridržkov glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali je pri generalnem sekretarju deponiralo listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu; in

(b) generalni sekretar je od direktorja Sklada iz leta 1992 prejel informacije, da so osebe, ki bi bile obvezane plačati prispevke v skladu s členom 10, v prejšnjem koledarskem letu prejele skupno količino najmanj 450 milijonov ton nafte, za katero se plačuje prispevek, vključno s količinami iz člena 14(1).

2. Za vsako državo, ki ta protokol podpiše brez pridržkov glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali ki ta protokol ratificira, sprejme ali odobri ali k njemu pristopi, po izpolnitvi pogojev za začetek veljavnosti iz odstavka 1 Protokol začne veljati tri mesece po datumu, ko taka država deponira ustrezno listino.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 ta protokol za neko državo ne začne veljati, dokler zanjo ne začne veljati Konvencija o skladu iz leta 1992.

Člen 22

Prva seja Skupščine

Prvo sejo Skupščine skliče generalni sekretar. Ta seja se izvede čim prej po začetku veljavnosti tega protokola in v vsakem primeru ne kasneje kakor 30 dni po tem začetku veljavnosti.

Člen 23

Revizija in sprememba

1. Konferenco za revidiranje ali spreminjanje tega protokola lahko skliče Organizacija.

2. Organizacija skliče konferenco držav pogodbenic za revidiranje ali spreminjanje tega protokola na zahtevo najmanj ene tretjine vseh držav pogodbenic.

Člen 24

Sprememba omejitve odškodnine

1. Na zahtevo najmanj ene četrtine držav pogodbenic generalni sekretar sporoči vsem članicam Organizacije in vsem državam pogodbenicam morebitni predlog spremembe omejitve zneska odškodnine iz člena 4(2)(a).

2. Vsaka sprememba, predlagana in sporočena kakor zgoraj, se predloži v proučitev Pravnemu odboru Organizacije najmanj šest mesecev po datumu, ko je bila sporočena.

3. Vse države pogodbenice tega protokola, članice Organizacije ali ne, so upravičene do udeležbe v postopku Pravnega odbora v zvezi s proučitvijo in sprejetjem sprememb.

4. Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino držav pogodbenic navzočih in glasujočih v Pravnem odboru, razširjenem, kakor je predvideno v odstavku 3, pod pogojem, da je med glasovanjem navzoča vsaj polovica držav pogodbenic.

5. Pri odločanju v zvezi s predlogom spremembe omejitve Pravni odbor upošteva izkušnje iz izrednih dogodkov in zlasti obseg škode zaradi njih ter spremembe v denarnih vrednostih.

6. (a) Pred datumom začetka veljavnosti tega protokola se ne sme razmišljati o spremembi omejitve tega člena, niti ne prej kakor tri leta po datumu začetka veljavnosti prejšnje spremembe v skladu s tem členom.

(b) Omejitev se ne sme povečati za toliko, da bi presegla znesek, ki ustreza omejitvi iz tega protokola, povečani za 6 % letno, izračunano na proporcionalni osnovi od datuma, ko se ta protokol da na razpolago za podpis, do datuma, ko začnejo veljati odločbe Pravnega odbora.

(c) Omejitev se ne sme povečati za toliko, da bi presegla znesek, ki ustreza omejitvi iz tega protokola, pomnoženi s tri.

7. Organizacija o morebitni spremembi, sprejeti v skladu z odstavkom 4, obvesti vse države pogodbenice. Za spremembo se šteje, da je sprejeta na koncu obdobja 12 mesecev po datumu obveščanja, razen če v tem obdobju najmanj četrtina držav, ki so bile ob sprejetju spremembe s strani Pravega odbora države pogodbenice, sporoči Organizaciji, da te spremembe ne sprejemajo, v takem primeru se sprememba zavrne in nima učinka.

8. Sprememba, za katero se šteje, da je bila sprejeta v skladu z odstavkom 7, začne veljati 12 mesecev po njenem sprejetju.

9. Sprememba velja za vse države pogodbenice, razen če odpovejo ta protokol v skladu s členom 26(1) in (2) najmanj šest mesecev, preden sprememba začne veljati. Taka odpoved začne učinkovati, ko sprememba začne veljati.

10. Če Pravni odbor sprejme spremembo, 12-mesečno obdobje za njeno sprejetje pa še ni poteklo, je za državo, ki v tem obdobju postane država pogodbenica, sprememba, če začne veljati, obvezujoča. Za državo, ki postane država pogodbenica po tem obdobju, je sprememba, sprejeta v skladu z odstavkom 7, obvezujoča. V primerih iz tega odstavka postane za državo sprememba obvezujoča, ko začne veljati ali ko za to državo začne veljati ta protokol, karkoli je kasneje.

Člen 25

Protokoli h Konvenciji o skladu iz leta 1992

1. Če so omejitve iz Konvencije o skladu iz leta 1992 povečane s protokolom k navedeni konvenciji, se lahko omejitev iz člena 4(2)(a) poveča za enak znesek po postopku iz člena 24. V takem primeru se določbe iz člena 24(6) ne uporabljajo.

2. Če je bil uporabljen postopek iz odstavka 1, se morebitna kasnejša sprememba omejitve iz člena 4(2) z uporabo postopka iz člena 24 za namen člena 24(6)(b) in (c) izračuna na podlagi nove omejitve, kakor je povečana v skladu z odstavkom 1.

Člen 26

Odpoved

1. Ta protokol lahko odpove katera koli država pogodbenica kadarkoli po datumu, ko začne veljati za zadevno državo pogodbenico.

2. Odpoved začne učinkovati z deponiranjem listine pri generalnemu sekretarju.

3. Odpoved začne učinkovati 12 mesecev ali daljše obdobje, ki je lahko določeno v listini o odpovedi, po deponiranju pri generalnem sekretarju.

4. Za odpoved Konvencije o skladu iz leta 1992 se šteje, da je to odpoved tega protokola. Taka odpoved začne učinkovati na datum, ko začne veljati odpoved protokola iz leta 1992 o spremembi Konvencije sklada iz leta 1971 v skladu s členom 34 navedenega protokola.

5. Ne glede na odpoved tega protokola s strani države pogodbenice v skladu s tem členom se vse določbe tega protokola v zvezi z obveznostjo plačila prispevkov Dodatnemu skladu glede na izredni dogodek iz člena 11(2)(b), ki nastane pred odpovedjo, uporabljajo še naprej.

Člen 27

Izredne seje Skupščine

1. Katera koli država pogodbenica lahko v 90 dneh po deponiranju listine o odpovedi, za posledice katere meni, da bodo znatno povečale stopnjo prispevkov za druge države pogodbenice, od direktorja Dodatnega sklada zahteva sklic izredne seje Skupščine. Direktor Dodatnega sklada skliče Skupščino, ki se mora sestati najpozneje v 60 dneh po prejetju zahteve.

2. Direktor Dodatnega sklada lahko prevzame pobudo in skliče izredno sejo Skupščine, da se sestane v 60 dneh po deponiranju morebitne listine o odpovedi, če direktor Dodatnega sklada meni, da se bo zaradi take odpovedi znatno povišala stopnja prispevkov drugih držav pogodbenic.

3. Če Skupščina na izredni seji, sklicani v skladu z odstavkom 1 ali 2, ugotovi, da se bo zaradi odpovedi znatno povišala stopnja prispevkov drugih držav pogodbenic, lahko katera koli od teh držav pogodbenic najkasneje 120 dni pred datumom, ko začne odpoved veljati, odpove ta protokol z začetkom veljavnosti na ta isti datum.

Člen 28

Prenehanje veljavnosti

1. Ta protokol preneha veljati na datum, ko število držav pogodbenic pade pod sedem ali ko skupna količina nafte, za katero se plačuje prispevek, prejete v drugih državah pogodbenicah, vključno s količinami iz člena 14(1), pade pod 350000000 ton, kar koli se zgodi prej.

2. Države, ki jih ta protokol obvezuje na dan pred datumom prenehanja njegove veljavnosti, omogočijo Dodatnemu skladu, da opravlja svoje funkcije iz člena 29, in ta protokol zanje ostane obvezujoč samo za ta namen.

Člen 29

Likvidacija Dodatnega sklada

1. Če ta protokol preneha veljati, Dodatni sklad kljub temu:

(a) izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z morebitnim izrednim dogodkom, ki je nastal, preden je protokol prenehal veljati;

(b) upravičen do uveljavljanja svojih pravic do prispevkov, če so ti prispevki potrebni za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1(a), vključno s stroški administracije Dodatnega sklada, potrebnimi za ta namen.

2. Skupščina sprejme vse ukrepe, potrebne za popolno likvidacijo Dodatnega sklada, vključno s pravično razdelitvijo morebitnih preostalih sredstev med osebe, ki so prispevale v Dodatni sklad.

3. Za namene tega člena Dodatni sklad ostane pravna oseba.

Člen 30

Depozitar

1. Ta protokol in morebitne spremembe, sprejete v skladu s členom 24, se deponirajo pri generalnem sekretarju.

2. Generalni sekretar:

(a) obvesti vse države, ki so podpisale ta protokol ali k njemu pristopile, o:

(i) vsakem novem podpisu ali deponiranju listine, skupaj z njunim datumom;

(ii) datumu začetka veljavnosti tega protokola;

(iii) morebitnem predlogu spremembe omejitve zneska odškodnine, danem v skladu s členom 24(1);

(iv) morebitni spremembi, sprejeti v skladu s členom 24(4);

(v) morebitni spremembi, ki se šteje za sprejeto v skladu s členom 24(7), skupaj z datumom, ko ta sprememba začne veljati v skladu z odstavkoma 8 in 9 tega člena;

(vi) deponiranju listine o odpovedi tega protokola, skupaj z datumom deponiranja in datumom, ko začne veljati;

(vii) morebitnem sporočilu, zahtevanem v skladu s katerim koli členom tega protokola;

(b) vsem državam podpisnicam in vsem državam, ki pristopijo k temu protokolu, pošlje overjen prepis tega protokola.

3. Takoj ko ta protokol začne veljati, generalni sekretar pošlje to besedilo Sekretariatu Združenih narodov za registracijo in objavo v skladu s členom 102 Ustanovne listine Združenih narodov.

Člen 31

Jeziki

Ta protokol je sestavljen v edinem izvirniku v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.

V LONDONU, šestnajsti dan v maju, dva tisoč tri.

V POTRDITEV TEGA spodaj podpisani, ki jih za ta namen pooblaščajo njihove vlade, podpisujejo ta protokol.

--------------------------------------------------