32000R2725

Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000

z dne 11. decembra 2000

o vzpostavitvi sistema "Eurodac" za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Države članice so ratificirale Ženevsko konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot jo spreminja Protokol o statusu beguncev iz New Yorka z dne 31. januarja 1967.

(2) Države članice so dne 15. junija 1990 s podpisom v Dublinu sklenile Konvencijo, ki določa državo, odgovorno za pregled prošenj za azil, vloženih v državi članici Evropske skupnosti (v nadaljevanju "Dublinska konvencija") [2].

(3) Za namen uporabe Dublinske konvencije je treba ugotoviti istovetnost prosilcev za azil in oseb, prijetih zaradi nezakonitega prehoda zunanjih meja Skupnosti. Za učinkovito uporabo Dublinske konvencije, zlasti točk (c) in (e) njenega člena 10(1), je tudi zaželeno, da se vsaki državi članici omogoči preverjanje, ali je tujec, ki je bil odkrit med ilegalnim zadrževanjem na njenem ozemlju, že zaprosil za azil v drugi državi članici.

(4) Prstni odtisi so pomemben element pri ugotavljanju istovetnosti takšnih oseb. Zato je treba vzpostaviti sistem za primerjavo podatkov njihovih prstnih odtisov.

(5) Zaradi tega je treba vzpostaviti sistem, imenovan "Eurodac", ki je sestavljen iz centralne enote, ki bo nameščena na Komisiji in bo upravljala računalniško podprto osrednjo zbirko podatkov prstnih odtisov, ter iz elektronskih naprav za prenos podatkov med državami članicami in osrednjo podatkovno zbirko.

(6) Poleg tega je treba državam članicam naložiti, naj vsakemu prosilcu za azil ter vsakemu tujcu, prijetemu zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje države članice, ki je starejši od 14 let, nemudoma vzamejo prstne odtise.

(7) Določiti je treba natančna pravila glede prenosa takšnih podatkov prstnih odtisov v centralno enoto, zapisa teh in drugih pomembnih podatkov v osrednji podatkovni zbirki, njihovega shranjevanja, primerjave z drugimi podatki o prstnih odtisih, prenosa rezultatov takšne primerjave ter blokiranja in brisanja shranjenih podatkov. Ta pravila so lahko za različne kategorije tujcev različna in morajo biti prirejena njihovemu posebnemu položaju.

(8) Tujci, ki so zaprosili za azil v eni od držav članic, lahko po daljšem časovnem obdobju zaprosijo za azil tudi v drugi državi članici. Zato bi moralo biti maksimalno obdobje hranjenja podatkov o prstnih odtisih v centralni enoti precej dolgo. Glede na to, da večina tujcev, ki ostanejo v Skupnosti več let, po tem času pridobi urejen status ali celo državljanstvo države članice, bi morali šteti deset let za razumno obdobje hranjenja podatkov o prstnih odtisih.

(9) Čas hranjenja bi moral biti v nekaterih posebnih primerih, ko ni potrebe, da bi podatke o prstnih odtisih hranili tako dolgo, krajši. Podatke o prstnih odtisih bi morali zbrisati takoj, ko tujec pridobi državljanstvo ene od držav članic.

(10) Jasno je treba določiti odgovornost Komisije v zvezi s centralno enoto ter odgovornost držav članic v zvezi z uporabo in varovanjem podatkov, dostopom do shranjenih podatkov ter njihovim popravljanjem.

(11) Medtem ko bodo nepogodbeno odgovornost Skupnosti v zvezi z delovanjem sistema Eurodac urejale ustrezne določbe Pogodbe, pa je za nepogodbeno odgovornost držav članic v zvezi z delovanjem sistema treba vzpostaviti posebna pravila.

(12) V skladu z načelom subsidiarnosti, kot ga določa člen 5 Pogodbe, cilja predlaganih ukrepov, namreč vzpostavitve sistema za primerjavo podatkov o prstnih odtisih v Skupnosti za pomoč pri izvajanju azilske politike Skupnosti, že zaradi njegove narave ni mogoče dovolj učinkovito dosegati na ravni držav članic, temveč se ga lahko bolje dosega na ravni Skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz že omenjenega člena ta uredba ne presega mere, ki je nujna za uresničitev tega cilja.

(13) Glede na to, da so države članice izključno odgovorne za ugotavljanje in klasificiranje rezultatov primerjav, ki jih pošilja centralna enota, kakor tudi za blokiranje podatkov o osebah, ki se jih sprejme in prizna kot begunce, in glede na to, da ta se ta odgovornost nanaša na posebej občutljivo področje obdelave osebnih podatkov in bi lahko vplivala na uresničevanje osebnih svoboščin, obstajajo posebni razlogi za to, da Svet pridrži zase izvajanje nekaterih izvršilnih pooblastil, zlasti glede sprejemanja ukrepov, ki zagotavljajo varnost in zanesljivost takšnih podatkov.

(14) Ukrepi, potrebni za izvajanje drugih ukrepov te uredbe, bi morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [3].

(15) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [4] se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru sistema Eurodac.

(16) Na podlagi člena 286 Pogodbe se Direktiva 95/46/ES uporablja tudi za institucije in organe Skupnosti. Glede na to, da bo centralna enota v Komisiji, se bo omenjena direktiva uporabljala tudi za obdelavo osebnih podatkov v tej enoti.

(17) Načela iz Direktive 95/46/ES glede varstva pravic in svoboščin posameznikov, predvsem njihove pravice do zasebnosti, bi se morala pri obdelavi osebnih podatkov dopolniti ali razjasniti, zlasti na nekaterih področjih.

(18) Primerno je, da je delovanje Eurodaca podvrženo nadzoru in presoji.

(19) Države članice bi morale predvideti sistem kazni, s katerimi bi sankcionirali uporabo podatkov iz osrednje podatkovne zbirke, ki je v nasprotju z namenom Eurodaca.

(20) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, izrazila željo sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(21) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen omenjenim pogodbam, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, zato ta zanjo ni zavezujoča niti je ni dolžna uporabljati.

(22) Ozemeljsko veljavnost te uredbe je primerno omejiti tako, da se veljavnost prilagodi ozemeljski veljavnosti Dublinske konvencije.

(23) Ta uredba naj bi bila pravna podlaga za izvršilne predpise, ki so zaradi njene čim hitrejše uporabe potrebni za vzpostavitev nujnih tehničnih pogojev na strani držav članic in Komisije. Komisija bi morala biti zadolžena za preverjanje izpolnjenosti pogojev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen "Eurodaca"

1. S to uredbo se vzpostavi sistem pod imenom "Eurodac", njegov namen je pomoč pri določanju države članice, ki bo po Dublinski konvenciji odgovorna za pregled prošenj za azil, vloženih v državi članici, sicer pa omogočanje lažje uporabe Dublinske konvencije pod pogoji te uredbe.

2. Eurodac je sestavljen iz:

(a) centralne enote, na katero se nanaša člen 3;

(b) računalniško podprte osrednje podatkovne zbirke, v kateri se obdelujejo podatki iz členov 5(1), 8(2) in 11(2), za namen primerjanja podatkov prstnih odtisov prosilcev za azil in kategorij tujcev, navedenih v členih 8(1) in 11(1);

(c) naprav za prenos podatkov med državami članicami in osrednjo podatkovno zbirko.

Pravila, ki veljajo za Eurodac, se uporabljajo tudi za ravnanje držav članic od trenutka prenosa podatkov v centralno enoto do takrat, ko se začnejo uporabljati rezultati primerjave.

3. Brez vpliva na uporabo podatkov, ki jih država članica, iz katere ti podatki izvirajo, nameni za Eurodac in ki so vsebovani v njenih podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih v skladu z njeno notranjo zakonodajo, se smejo v okviru Eurodaca podatki o prstnih odtisih in drugi osebni podatki obdelovati zgolj za namene, določene v členu 15(1) Dublinske konvencije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi:

(a) "Dublinska konvencija" pomeni Konvencijo, podpisano v Dublinu 15. junija 1990, ki določa državo, odgovorno za pregled prošenj za azil, vloženih v državi članici Evropskih skupnosti;

(b) "prosilec za azil" pomeni tujca, ki je vložil prošnjo za azil ali v čigar imenu je bila takšna prošnja vložena;

(c) "država članica, iz katere izvirajo podatki" pomeni:

(i) v zvezi s prosilcem za azil državo članico, ki pošilja osebne podatke centralni enoti in prejema rezultate primerjave;

(ii) v zvezi z osebo iz člena 8 državo članico, ki pošilja osebne podatke centralni enoti;

(iii) v zvezi z osebo iz člena 11 državo članico, ki pošilja takšne podatke centralni enoti in prejema rezultate primerjave;

(d) "begunec" pomeni osebo, ki je bila priznana kot begunec v skladu z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot jo spreminja Protokol iz New Yorka z dne 31. januarja 1967;

(e) "zadetek" pomeni, da je centralna enota s primerjavo ugotovila, da se podatki o prstnih odtisih iz banke podatkov ujemajo s tistimi, ki jih je poslala v zvezi z neko osebo ena od držav članic, brez vpliva na dolžnost držav članic, da nemudoma preverijo rezultate primerjave v skladu s členom 4(6).

2. Pojmi, opredeljeni v členu 2 Direktive 95/46/ES, imajo enak pomen v tej uredbi.

3. V kolikor ni drugače določeno, imajo pojmi, opredeljeni v členu 1 Dublinske konvencije, v tej uredbi enak pomen.

Člen 3

Centralna enota

1. V Komisiji se ustanovi centralna enota, ki je pristojna za upravljanje osrednje podatkovne zbirke iz člena 1(2)(b) v imenu držav članic. Centralna enota se opremi z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov.

2. Podatki o prosilcih za azil, osebah iz člena 8 in osebah iz člena 11, ki se obdelujejo v centralni enoti, se obdelujejo v imenu države članice, iz katere podatki izvirajo, pod pogoji, določenimi v tej uredbi.

3. Centralna enota pripravi vsako četrtletje statistični prikaz svojega dela, iz katerega je razvidno:

(a) število poslanih nizov podatkov o prosilcih za azil in osebah iz členov 8(1) in 11(1);

(b) število zadetkov za prosilce za azil, ki so vložili prošnjo za azil v drugi državi članici;

(c) število zadetkov za osebe iz člena 8(1), ki so naknadno vložili prošnjo za azil;

(d) število zadetkov za osebe iz člena 11(1), ki so predhodno vložili prošnjo za azil v drugi državi članici;

(e) število podatkov prstnih odtisov, za katere je morala centralna enota ponovno zaprositi državo članico, iz katere podatki izvirajo, ker so bili prvotno poslani podatki neprimerni za primerjavo z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov.

Konec vsakega leta se izdela statistika v obliki zbirke četrtletnih statističnih prikazov od začetka delovanja Eurodaca naprej, vključno s številom oseb, za katere je bil ugotovljen zadetek po (b), (c) in (d).

Statistika vsebuje prerez podatkov za vsako državo članico.

4. V skladu s postopkom iz člena 23(2) se lahko centralno enoto zadolži za opravljanje nekaterih drugih statističnih nalog na podlagi podatkov, obdelanih v centralni enoti.

POGLAVJE II

PROSILCI ZA AZIL

Člen 4

Zbiranje, pošiljanje in primerjava prstnih odtisov

1. Vsaka država članica nemudoma vzame prstne odtise vseh prstov vsakemu prosilcu za azil, ki je starejši od 14 let, ter podatke iz točk (a) do (f) člena 5(1) takoj pošlje centralni enoti. Postopek odvzemanja prstnih odtisov se določi v skladu z ustaljeno prakso države članice ter v skladu z zaščitnimi klavzulami iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

2. Podatke iz člena 5(1) centralna enota takoj zapiše v osrednjo podatkovno zbirko; če so izpolnjeni ustrezni tehnični pogoji, pa jih vnese neposredno država članica, iz katere izvirajo.

3. Podatke o prstnih odtisih v smislu točke (b) člena 5(1), ki jih pošlje katera koli država članica, centralna enota primerja s podatki o prstnih odtisih, ki so jih poslale druge države članice in so že shranjeni v osrednji podatkovni zbirki.

4. Centralna enota na predlog države članice zagotovi, da primerjava iz odstavka 3 poleg podatkov iz drugih držav članic zajame tudi podatke o prstnih odtisih, ki jih je ta država članica poslala že prej.

5. Centralna enota nemudoma pošlje zadetek ali negativen rezultat primerjave državi članici, iz katere izvirajo podatki. Kadar zadetek obstaja, pošlje za vse podatkovne nize, ki so z njim povezani, podatke iz člena 5(1), v primeru podatkov iz člena 5(1)(b) pa samo, če so bili ti podlaga za zadetek.

Neposredno pošiljanje rezultatov primerjave državi članici, iz katere izvirajo podatki, je dopustno le, če so izpolnjeni ustrezni tehnični pogoji.

6. V državi članici, iz katere izvirajo podatki, rezultate primerjave nemudoma preverijo. Dokončno identifikacijo opravi država članica, iz katere izvirajo podatki, v sodelovanju z državo članico v skladu s členom 15 Dublinske konvencije.

Informacije centralne enote o drugih podatkih, ki so se izkazali za nezanesljive, se zbrišejo ali uničijo takoj, ko se ugotovi njihova nezanesljivost.

7. Izvršilni predpisi, ki določajo postopke, potrebne za uporabo odstavkov od 1 do 6, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(1).

Člen 5

Zapis podatkov

1. V osrednji podatkovni zbirki se zapišejo samo naslednji podatki:

(a) država članica, iz katere izvirajo podatki, kraj in datum prošnje za azil;

(b) podatki o prstnih odtisih;

(c) spol;

(d) sklicna številka, ki jo je uporabila država članica, iz katere izvirajo podatki;

(e) datum odvzema prstnih odtisov;

(f) datum pošiljanja podatkov centralni enoti;

(g) datum vnosa podatkov v osrednjo podatkovno zbirko;

(h) podatki o prejemniku/ih poslanih podatkov in datum/i pošiljanja.

2. Centralna enota po zapisu podatkov v osrednji podatkovni zbirki uniči izvor podatkov, uporabljene za pošiljanje podatkov, razen v primeru, ko je država članica, iz katere podatki izvirajo, zahtevala njihovo vračilo.

Člen 6

Shranjevanje podatkov

Vsak podatkovni niz, kot je naveden v členu 5(1), se hrani v osrednji podatkovni zbirki deset let od datuma odvzema prstnih odtisov.

Ob izteku tega obdobja centralna enota samodejno zbriše podatke iz osrednje podatkovne zbirke.

Člen 7

Predčasno brisanje podatkov

Podatki o osebi, ki je pridobila državljanstvo katere koli od držav članic pred iztekom obdobja, navedenega v členu 6, se izbrišejo iz osrednje podatkovne zbirke v skladu s členom 15(3) takoj, ko se država članica, iz katere izvirajo podatki, seznani s tem, da je oseba pridobila državljanstvo.

POGLAVJE III

TUJCI, PRIJETI ZARADI ILEGALNE IMIGRACIJE ZUNANJE MEJE

Člen 8

Zbiranje in pošiljanje podatkov o prstnih odtisih

1. V skladu z zaščitnimi klavzulami iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah vsaka država članica nemudoma odvzame prstne odtise vseh prstov vsakemu tujcu, starejšemu od 14 let, ki so ga pristojni nadzorni organi prijeli zaradi ilegalne imigracije meje te države članice po kopnem, morju ali zraku, ko je prišel iz tretje države, in ki ga niso poslali nazaj.

2. Zadevna država članica pošlje nemudoma v centralno enoto naslednje podatke v zvezi z vsakim tujcem iz odstavka 1, ki ga niso poslali nazaj:

(a) navedbo države članice, iz katere izvirajo podatki, kraja in datuma prijetja;

(b) podatke o prstnih odtisih;

(c) spol;

(d) sklicno številko, ki jo je uporabila država članica, iz katere izvirajo podatki;

(e) datum odvzema prstnih odtisov;

(f) datum pošiljanja podatkov centralni enoti.

Člen 9

Zapis podatkov

1. Podatki iz člena 5(1)(g) in iz člena 8(2) se zapišejo v osrednji podatkovni zbirki.

Brez poseganja v člen 3(3) se podatki, poslani v centralno enoto v skladu s členom 8(2), zapišejo izključno za namen primerjave s podatki o prosilcih za azil, naknadno poslanimi centralni enoti.

Centralna enota ne primerja podatkov, ki so ji bili poslani v skladu s členom 8(2), s podatki, ki so bili v osrednji podatkovni zbirki že prej, pa tudi ne s podatki, ki so bili naknadno poslani centralni enoti v skladu s členom 8(2).

2. Uporabljajo se postopki, predvideni v drugem stavku člena 4(1), členih 4(2) in 5(2), in določbe, sprejete v skladu s členom 4(7). Pri primerjanju podatkov o prosilcih za azil, naknadno poslanih centralni enoti, s podatki iz odstavka 1 se uporabljajo postopki, predvideni v členu 4(3), (5) in (6).

Člen 10

Shranjevanje podatkov

1. Vsak podatkovni niz v zvezi s tujcem iz člena 8(1) se hrani v osrednji podatkovni zbirki dve leti od datuma odvzema prstnih odtisov. Ob izteku tega obdobja centralna enota samodejno zbriše podatke iz osrednje podatkovne zbirke.

2. Podatki v zvezi s tujcem iz člena 8(1) se pred iztekom dveletnega obdobja, omenjenega v odstavku 1, zbrišejo iz osrednje podatkovne zbirke v skladu s členom 15(3) takoj, ko se država članica, iz katere izvirajo podatki, seznani z eno od spodaj navedenih okoliščin:

(a) tujcu je bilo izdano dovoljenje za prebivanje;

(b) tujec je zapustil ozemlje države članice;

(c) tujec je pridobil državljanstvo ene od držav članic.

POGLAVJE IV

TUJCI, KI SE ILEGALNO ZADRŽUJEJO V DRŽAVI ČLANICI

Člen 11

Primerjava podatkov o prstnih odtisih

1. Vsaka država članica lahko z namenom, da bi preverila, ali je tujec, ki so ga odkrili, da se ilegalno zadržuje na njenem ozemlju, predhodno zaprosil za azil v drugi državi članici, pošlje centralni enoti kakršne koli podatke v zvezi s prstnimi odtisi, odvzetimi takšnemu tujcu, starejšemu od 14 let, skupaj s sklicno številko, ki jo ta država članica uporablja.

Praviloma obstajajo razlogi za preverjanje, ali je tujec predhodno zaprosil za azil v drugi državi članici, kadar:

(a) tujec izjavi, da je vložil prošnjo za azil, vendar ne pove, v kateri državi članici je to storil;

(b) tujec ne prosi za azil, vendar nasprotuje temu, da bi ga vrnili v njegovo matično državo, ker trdi, da bi bil tam v nevarnosti; ali

(c) poskuša kako drugače preprečiti, da bi ga odstranili, z zavračanjem sodelovanja pri ugotavljanju njegove istovetnosti, zlasti s tem, da ne pokaže svojih osebnih dokumentov ali pa pokaže ponarejene.

2. Kadar države članice sodelujejo pri postopku iz odstavka 1, pošljejo centralni enoti podatke o prstnih odtisih vseh prstov ali vsaj kazalcev, če ti manjkajo, pa odtise vseh drugih prstov tujca, na katerega se nanaša odstavek 1.

3. Podatki o prstnih odtisih tujca iz odstavka 1 se pošljejo centralni enoti izključno za namen primerjave s podatki o prstnih odtisih prosilcev za azil, ki so jih poslale druge države članice in so že shranjeni v osrednji podatkovni zbirki.

Podatki o prstnih odtisih takšnega tujca se ne zapišejo v osrednji podatkovni zbirki niti se ne primerjajo s podatki, poslanimi centralni enoti v skladu s členom 8(2).

4. Pri primerjanju podatkov o prstnih odtisih, poslanimi v skladu s tem členom, s podatki o prstnih odtisih prosilcev za azil, ki so jih poslale druge države članice in so že shranjeni v centralni enoti, se uporabljajo postopki, predvideni v členu 4(3), (5) in (6), in določbe, sprejete v skladu s členom 4(7).

5. Čim se rezultati primerjave odpošljejo državi članici, iz katere izvirajo podatki, centralna enota nemudoma:

(a) zbriše podatke o prstnih odtisih in druge podatke, ki so ji bili poslani v skladu z odstavkom 1; in

(b) uniči medije, ki jih je država članica, iz katere izvirajo podatki, uporabila za pošiljanje podatkov centralni enoti, razen če je ta država zahtevala njihovo vračilo.

POGLAVJE V

BEGUNCI S PRIZNANIM STATUSOM

Člen 12

Blokiranje podatkov

1. Podatki o prosilcu za azil, ki so bili shranjeni v skladu s členom 4(2), se v osrednji podatkovni zbirki blokirajo, če je ta oseba v neki državi članici priznana in sprejeta kot begunec. Takšno blokiranje opravi centralna enota na podlagi navodil države članice, iz katere izvirajo podatki.

Pred sprejetjem odločitve po odstavku 2 se zadetki v zvezi z osebami, ki so bile v neki državi članici priznane in sprejete kot begunci, ne pošiljajo. Centralna enota pošlje državi članici, ki je zahtevala podatke, negativen rezultat.

2. Pet let po začetku delovanja sistema Eurodac in na podlagi zanesljivih statistik, ki jih je zbrala centralna enota o osebah, ki so vložile prošnjo za azil v neki državi članici, potem ko so bile priznane in sprejete kot begunci v neki drugi državi članici, se v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe sprejme odločitev, ali naj se podatki v zvezi z osebami, ki so bile priznane in sprejete kot begunci v neki državi članici:

(a) shranijo v skladu s členom 6 za namen primerjave, predvidene v členu 4(3); ali

(b) predčasno zbrišejo, čim je neka oseba priznana in sprejeta kot begunec.

3. V primeru iz odstavka 2(a) se podatki, ki so bili blokirani v skladu z odstavkom 1, odblokirajo, postopek iz odstavka 1 pa se ne uporablja več.

4. V primeru iz odstavka 2(b):

(a) podatke, ki so bili blokirani v skladu z odstavkom 1, centralna enota nemudoma zbriše;

(b) podatke o osebah, ki so bile naknadno priznane in sprejete kot begunci, pa zbrišejo v skladu s členom 15(3), čim se država članica, iz katere izvirajo podatki, seznani s tem, da je bila oseba priznana in sprejeta kot begunec v eni od držav članic.

5. Izvršilni predpisi o postopku za blokiranje podatkov iz odstavka 1 in zbiranje statistik iz odstavka 2 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(1).

POGLAVJE VI

UPORABA IN VARSTVO PODATKOV TER ODGOVORNOST

Člen 13

Odgovornost za uporabo podatkov

1. Država članica, iz katere izvirajo podatki, je odgovorna za zagotavljanje:

(a) zakonitosti odvzema prstnih odtisov;

(b) zakonitosti pošiljanja podatkov o prstnih odtisih in drugih podatkov iz členov 5(1), 8(2) in 11(2) centralni enoti;

(c) pravilnosti in aktualnosti podatkov, poslanih v centralno enoto;

(d) zakonitosti zapisa, shranjevanja, popravljanja in brisanja podatkov v osrednji podatkovni zbirki, ne da bi to posegalo v odgovornosti Komisije;

(e) zakonitosti uporabe rezultatov, pridobljenih s primerjanjem podatkov o prstnih odtisih, ki jih pošilja centralna enota.

2. V skladu s členom 14 država članica, iz katere izvirajo podatki, zagotavlja varnost podatkov iz odstavka 1 pred in med pošiljanjem v centralno enoto, pa tudi varnost podatkov, ki jih prejme od centralne enote.

3. Država članica, iz katere izvirajo podatki, je odgovorna za dokončno identifikacijo podatkov v skladu s členom 4(6).

4. Komisija zagotavlja, da je upravljanje centralne enote v skladu z določbami te uredbe in z njo povezanimi izvršilnimi predpisi. Komisija zlasti:

(a) sprejema ukrepe, s katerimi zagotovi, da osebe, ki delajo v centralni enoti, uporabljajo podatke, shranjene v osrednji podatkovni zbirki, zgolj v skladu z namenom Eurodaca, kot je določen v členu 1(1);

(b) zagotavlja, da osebe, ki delajo v centralni enoti, ustrežejo vsem zahtevkom iz držav članic, ki so v skladu s to uredbo in se nanašajo na zapis, primerjanje, popravljanje in brisanje podatkov, ki so v njihovi pristojnosti;

(c) ukrene vse potrebno za zagotovitev varnosti centralne enote v skladu s členom 14;

(d) zagotavlja, da imajo dostop do podatkov v osrednji podatkovni zbirki samo osebe, ki so pooblaščene za delo v centralni enoti, ne da bi to posegalo v člen 20 in pooblastila neodvisnega nadzornega organa, ki bo ustanovljen v skladu s členom 286(2) Pogodbe.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o ukrepih, ki jih sprejme v skladu s prvim pododstavkom.

Člen 14

Varnost

1. Država članica, iz katere izvirajo podatki, ukrene vse potrebno, da bi:

(a) preprečila vsem nepooblaščenim osebam dostop do svojih instalacij, v katerih izvaja operacije v skladu z namenom Eurodaca (kontrole pri vstopni točki instalacije);

(b) preprečila nepooblaščenim osebam branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje podatkov ali podatkovnih medijev v Eurodacu (kontrola podatkovnih medijev);

(c) zagotovila možnost naknadnega preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili zapisani v Eurodacu, kdaj in kdo jih je zapisal (kontrola zapisa podatkov);

(d) preprečila nepooblaščeno zapisovanje podatkov v Eurodacu in vsakršno nepooblaščeno spreminjanje ali brisanje podatkov, shranjenih v Eurodacu (kontrola vnosa podatkov);

(e) zagotovila, da imajo pri uporabi Eurodaca pooblaščene osebe dostop samo do tistih podatkov, ki so v njihovi pristojnosti (kontrola dostopa);

(f) zagotovila možnost preverjanja in ugotavljanja, katerim organom oblasti se lahko pošiljajo podatki iz Eurodaca z napravami za prenos podatkov (kontrola pošiljanja);

(g) preprečila nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje podatkov med neposrednim prenosom podatkov v osrednjo podatkovno zbirko ali iz nje ter med prevozom podatkovnih medijev v centralno enoto ali iz nje (kontrola prevoza).

2. Kar zadeva delovanje centralne enote, je za uporabo ukrepov iz odstavka 1 odgovorna Komisija.

Člen 15

Dostop do podatkov v Eurodacu ter njihovo popravljanje ali brisanje

1. Država članica, iz katere izvirajo podatki, ima dostop do podatkov, ki jih je sama poslala in ki so shranjeni v osrednji podatkovni zbirki v skladu z določbami te uredbe.

Nobena država članica ne sme opravljati iskanja po podatkih, ki jih je poslala druga država članica, niti ne sme takšnih podatkov prejemati, razen tistih, ki so rezultat primerjave, navedene v členu 4(5).

2. Dostop do podatkov v osrednji podatkovni zbirki v skladu z odstavkom 1 imajo tisti oblastni organi držav članic, ki so jih imenovale same države članice. Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam teh organov.

3. Edino država članica, iz katere izvirajo podatki, ima pravico s popravljanjem ali dopolnjevanjem spreminjati podatke, ki jih je poslala centralni enoti, ali jih zbrisati, ne da bi to vplivalo na brisanje, ki se opravlja v skladu s členi 6, 10(1) ali 12(4)(a).

Kadar država članica, iz katere izvirajo podatki, vnaša podatke neposredno v osrednjo podatkovno zbirko, jih lahko tudi neposredno spreminja ali briše.

Kadar država članica, iz katere izvirajo podatki, podatkov ne vnaša neposredno v osrednjo podatkovno zbirko, jih na njeno zahtevo spremeni ali zbriše centralna enota.

4. Če ima katera od držav članic ali centralna enota razlog za domnevo, da so podatki, shranjeni v osrednji podatkovni zbirki, dejansko nepravilni, o tem čim prej obvesti državo članico, iz katere podatki izvirajo.

Če ima katera od držav članic razlog za domnevo, da so bili podatki zapisani v osrednji podatkovni zbirki v nasprotju s to uredbo, o tem prav tako čim prej obvesti državo članico, iz katere izvirajo podatki. Slednja preveri vprašljive podatke in jih, če je to potrebno, nemudoma spremeni ali zbriše.

5. Centralna enota ne pošilja niti ne daje na razpolago podatkov iz osrednje podatkovne zbirke oblastnim organom katere koli tretje države, razen če ni za to posebej pooblaščena v okviru sporazuma Skupnosti o merilih in mehanizmih za določanje države, ki je odgovorna za preučitev prošnje za azil.

Člen 16

Vodenje evidence v centralni enoti

1. Centralna enota evidentira vse operacije obdelave podatkov znotraj centralne enote. Ta evidenca kaže namen, datum in uro dostopanja do podatkov, podatke, ki so bili poslani, podatke, ki so bili uporabljeni za poizvedbo, ter naziv enote, ki je vnašala ali uporabljala podatke, in imena odgovornih oseb.

2. Takšna evidenca se sme uporabljati zgolj za podatkovnovarstveni nadzor nad dopustnostjo obdelave podatkov ter za zagotavljanje varnosti podatkov v skladu s členom 14. Evidenca mora biti zaščitena z ustreznimi ukrepi proti nepooblaščenemu dostopu ter po enoletnem obdobju zbrisana, razen če je ne potrebujejo za nadzorne postopke, ki že potekajo.

Člen 17

Odgovornost

1. Vsaka oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonite obdelave podatkov ali drugega dejanja, ki je nezdružljivo z določbami te uredbe, ima pravico prejeti odškodnino od države članice, ki je odgovorna za nastalo škodo. Ta država bo odvezana svoje odgovornosti, v celoti ali delno, če dokaže, da ni odgovorna za okoliščino, ki je povzročila škodo.

2. Če zaradi tega, ker neka država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po tej uredbi, nastane škoda v osrednji podatkovni zbirki, je ta država članica odgovorna za nastalo škodo, razen če in kolikor ni Komisija ustrezno ukrepala, da bi preprečila nastanek škode ali zmanjšala njen učinek.

3. Zahtevke za odškodnino, naslovljene na neko državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2, urejajo določbe notranje zakonodaje obtožene države članice.

Člen 18

Pravice posameznikov, na katere se nanaša obdelava podatkov

1. Osebo, na katero se nanaša ta uredba, država članica, iz katere izvirajo podatki, obvesti o naslednjem:

(a) identiteti uslužbenca, ki je odgovoren za obdelavo podatkov, ter njegovega morebitnega namestnika;

(b) namenu obdelave podatkov v okviru Eurodaca;

(c) prejemnikih podatkov;

(d) obveznosti odvzema prstnih odtisov, kadar gre za osebo iz člena 4 ali člena 8;

(e) obstoju pravice dostopa do podatkov, ki zadevajo to osebo, ter pravice do popravljanja teh podatkov.

Kadar gre za osebo iz člena 4 ali člena 8, se jo v pomenu prvega pododstavka obvesti ob odvzemu prstnih odtisov.

Kadar gre za osebo iz člena 11, pa se jo v pomenu prvega pododstavka obvesti najpozneje ob pošiljanju njenih podatkov v centralno enoto. Ta obveznost ne velja, kadar se izkaže, da je takšno obveščanje nemogoče izpeljati ali pa bi terjalo nesorazmeren napor.

2. V vsaki državi članici lahko posamezniki, ki jih zadeva obdelava podatkov, v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države uresničujejo pravice, ki so predvidene v členu 12 Direktive 95/46/ES.

Ne da bi to posegalo v obveznost zagotavljanja drugih informacij v skladu s točko (a) člena 12 Direktive 95/46/ES, ima posameznik, ki ga zadeva obdelava podatkov, pravico biti obveščen o tem, kateri podatki o njem so shranjeni v osrednji podatkovni zbirki ter katera država članica jih je poslala centralni enoti. Takšen dostop do podatkov lahko zagotovijo samo države članice.

3. V vsaki državi članici lahko katera koli oseba zahteva, da se dejansko nepravilni podatki popravijo ali nezakonito zapisani podatki zbrišejo. Popravi in zbriše jih brez neprimernega zavlačevanja država članica, ki je poslala podatke, v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ter postopki.

4. Če se pravice do popravljanja in brisanja uresničujejo v drugi državi članici, ne v tisti ali tistih, ki so poslale podatke, oblastni organi tiste države članice vzpostavijo stik z oblastmi zadevne države članice ali zadevnih držav članic, tako da lahko te preverijo pravilnost podatkov in zakonitost njihovega pošiljanja in zapisa v osrednji podatkovni zbirki.

5. Če se izkaže, da so podatki, shranjeni v osrednji podatkovni zbirki, dejansko nepravilni ali da so bili nezakonito zapisani, jih država članica, ki jih je poslala, popravi ali zbriše v skladu s členom 15(3). Ta država članica posamezniku, ki ga zadeva obdelava podatkov, pisno in brez neprimernega zavlačevanja potrdi, da je ukrenila vse za popravo ali brisanje podatkov, ki se nanašajo nanj.

6. Če se država članica, ki je poslala podatke, ne strinja, da so podatki v osrednji podatkovni zbirki dejansko nepravilni ali da so bili zapisani nezakonito, posamezniku, ki ga zadeva obdelava podatkov, pisno in brez neprimernega zavlačevanja pojasni, zakaj ni pripravljena popraviti ali zbrisati podatkov.

Ta država članica posameznika, ki ga zadeva obdelava podatkov, tudi obvesti o tem, kaj lahko ukrene, če tega pojasnila ne sprejema. To obvestilo vključuje informacijo o tem, kako vložiti tožbo ali - če je to primerno - pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice, ter o finančni ali drugi pomoči, ki je na razpolago v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države članice.

7. Vsaka zahteva iz odstavkov 2 in 3 vsebuje vse potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti posameznika, ki ga zadeva obdelava podatkov, tudi prstne odtise. Ti podatki se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz odstavkov 2 in 3 in se takoj po uporabi uničijo.

8. Pristojni organi držav članic s svojim dejavnim sodelovanjem prispevajo k takojšnji uveljavitvi pravic, določenih v odstavkih 3, 4 in 5.

9. V vsaki državi članici državni nadzorni organ posamezniku, ki ga zadeva obdelava podatkov, v skladu s členom 28(4) Direktive 95/46/ES pomaga pri uresničevanju njegovih pravic.

10. Državni nadzorni organ države članice, ki je poslala podatke, in državni nadzorni organ države članice, v kateri se nahaja posameznik, ki ga zadeva obdelava podatkov, temu posamezniku pomagata pri uresničevanju njegove pravice do popravljanja ali brisanja podatkov, kadar sta za to naprošena, pa mu s tem v zvezi tudi svetujeta. Oba državna nadzorna organa v ta namen sodelujeta med seboj. Prošnje za takšno pomoč so lahko naslovljene na državni nadzorni organ države članice, v kateri se nahaja posameznik, ki ga zadeva obdelava podatkov, ta pa jih pošlje organu države članice, ki je poslala podatke. Posameznik, ki ga zadeva obdelava podatkov, lahko zaprosi za pomoč in svetovanje skupni nadzorni organ, vzpostavljen v skladu s členom 20.

11. V vsaki državi članici lahko katera koli oseba v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države vloži tožbo ali - če je to primerno - pritožbo pri pristojnih oblasteh ali sodiščih države, če ji je kratena pravica dostopa, predvidena v odstavku 2.

12. Katera koli oseba lahko v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki države članice, ki je poslala podatke, vloži tožbo ali - če je to primerno - pritožbo pri pristojnih oblasteh ali sodiščih te države glede podatkov iz osrednje podatkovne zbirke, ki se nanašajo nanjo, da bi uresničila svoje pravice v skladu z odstavkom 3. Obveznost državnega nadzornega organa, da osebi, ki jo zadeva obdelava podatkov, nudi pomoč, in kadar je naprošen, tudi svetuje v skladu z odstavkom 10, obstaja v času celotnega postopka.

Člen 19

Državni nadzorni organ

1. Vsaka država članica zagotovi, da državni nadzorni organ ali organi, imenovan/-i v skladu s členom 28(1) Direktive 95/46/ES, neodvisno spremlja/-jo in nadzoruje/-jo, v skladu s svojo notranjo zakonodajo, zakonitost obdelave osebnih podatkov po tej uredbi, ki jo opravlja država članica, skupaj s pošiljanjem podatkov v centralno enoto.

2. Vsaka država članica zagotovi, da ima njen državni nadzorni organ možnost posvetovanja z osebami, ki imajo zadostno znanje s področja prstnih odtisov.

Člen 20

Skupni nadzorni organ

1. Ustanovi se neodvisen skupni nadzorni organ, v katerem sta po največ dva predstavnika nadzornih organov vsake države članice. Vsaka delegacija ima po en glas.

2. Skupni nadzorni organ je zadolžen za spremljanje in nadzor dejavnosti centralne enote, s čimer zagotavlja, da se z obdelavo ali uporabo podatkov iz centralne enote ne kršijo pravice posameznikov, ki jih zadeva obdelava podatkov. Poleg tega spremlja in nadzoruje zakonitost pošiljanja osebnih podatkov iz centralne enote v države članice.

3. Skupni nadzorni organ je odgovoren za preučitev izvedbenih problemov v zvezi z delovanjem Eurodaca, za preučitev možnih težav pri kontrolah, ki jih opravljajo državni nadzorni organi, ter za pripravo priporočil za skupne rešitve obstoječih problemov.

4. Če je to potrebno, skupnemu nadzornemu organu pri opravljanju njegovih nalog dejavno pomagajo državni nadzorni organi.

5. Skupni nadzorni organ ima možnost posvetovanja z osebami, ki imajo zadostno znanje s področja prstnih odtisov.

6. Komisija pomaga skupnemu nadzornemu organu pri opravljanju njegovih nalog. Zlasti mu na njegovo prošnjo dostavlja informacije, omogoča dostop do vseh dokumentov in spisov kakor tudi do podatkov, ki so shranjeni v sistemu, ter dovoljuje dostop do vseh njenih prostorov ob katerem koli času.

7. Skupni nadzorni organ soglasno sprejme svoj poslovnik. Pomaga mu sekretariat, katerega naloge so opredeljene v poslovniku.

8. Poročila skupnega nadzornega organa se objavijo ter pošljejo tistim organom, katerim predložijo svoja poročila že državni nadzorni organi, v vednost pa tudi Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Poleg tega lahko skupni nadzorni organ Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji kadarkoli predloži pripombe ali predloge za izboljšanje naloženega mu mandata.

9. Člani skupnega nadzornega organa pri opravljanju svojih nalog ne smejo prejemati navodil nobene vlade ali organa.

10. Skupni nadzorni organ se povpraša za mnenje o tistem delu predloga proračuna centralne enote Eurodac, ki se nanaša nanj. Njegovo mnenje se priloži zadevnemu predlogu proračuna.

11. Skupni nadzorni organ se razpusti z ustanovitvijo neodvisnega nadzornega organa, navedenega v členu 286(2) Pogodbe. Neodvisni nadzorni organ nadomesti skupni nadzorni organ in izvaja vsa pooblastila, prenesena nanj na podlagi akta, po katerem je ustanovljen.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Stroški

1. Stroški, ki nastanejo z ustanovitvijo in delovanjem centralne enote, bremenijo splošni proračun Evropske unije.

2. Stroški nacionalnih enot ter stroški njihove priključitve na osrednjo podatkovno zbirko bremenijo posamezne države članice.

3. Stroški pošiljanja podatkov iz države članice, iz katere izvirajo, ter rezultatov primerjave v to državo bremenijo zadevno državo.

Člen 22

Izvršilni predpisi

1. Svet sprejme z večino iz člena 205(2) Pogodbe izvršilne predpise, potrebne za:

- določitev postopka iz člena 4(7),

- določitev postopka za blokiranje podatkov iz člena 12(1),

- pripravo statistike iz člena 12(2).

Kadar ti izvršilni predpisi vplivajo na operativne stroške, ki bremenijo države članice, odloča Svet soglasno.

2. Ukrepi iz člena 3(4) se sprejmejo po postopku iz člena 23(2).

Člen 23

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. V primerih sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 24

Letno poročilo: Nadzor in presoja

1. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o dejavnostih centralne enote. Letno poročilo vključuje podatke o vodenju in delovanju Eurodaca glede na vnaprej določene količinske kazalce za cilje iz odstavka 2.

2. Komisija zagotovi, da so na voljo sistemi za nadzor delovanja centralne enote glede na cilje v zvezi s storilnostjo, gospodarnostjo in kakovostjo storitev.

3. Komisija redno presoja delovanje centralne enote z namenom, da bi ugotovila, ali so bili njeni cilji doseženi gospodarno, ter da bi postavila smernice za izboljšanje učinkovitosti prihodnjega delovanja.

4. Komisija eno leto po začetku delovanja Eurodaca pripravi poročilo o presoji centralne enote, pri čemer se osredotoči na razmerje med dejanskim in pričakovanim povpraševanjem ter na operativna in administrativna vprašanja v luči izkušenj, da bi tako ugotovila možne kratkoročne izboljšave v operativni praksi.

5. Tri leta po začetku delovanja Eurodaca, nato pa vsakih šest let, pripravi Komisija celostno presojo Eurodaca, pri čemer preveri dosežene rezultate glede na cilje, oceni, ali še vedno veljajo temeljna načela, in ugotovi morebitne posledice za prihodnje delovanje.

Člen 25

Sankcije

Države članice zagotovijo, da se ustrezno kaznuje vsakršna uporaba podatkov iz osrednje podatkovne zbirke, ki je v nasprotju z namenom Eurodaca, kot je določen v členu 1(1).

Člen 26

Ozemeljska veljavnost

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za ozemlja, za katera se ne uporablja Dublinska konvencija.

Člen 27

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Ta uredba se uporablja in Eurodac začne delovati z dnem, ki ga Komisija objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) vse države članice so uradno obvestile Komisijo, da so vzpostavile nujne tehnične pogoje za pošiljanje podatkov v centralno enoto v skladu z izvršilnimi predpisi, sprejetimi v skladu s členom 4(7), in za upoštevanje izvršilnih predpisov, sprejetih v skladu s členom 12(5); in

(b) Komisija je vzpostavila nujne tehnične pogoje, da bi centralna enota začela delovati v skladu z izvršilnimi predpisi, sprejetimi v skladu s členoma 4(7) in 12(5).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 11. decembra 2000

Za Svet

Predsednik

H. Védrine

[1] UL C 189, 7.7.2000, str. 105 in str. 227 ter mnenje z dne 21. septembra 2000 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[2] UL C 254, 19.8.1997, str. 1.

[3] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[4] UL L 281, 23.11.1995. str. 31.

--------------------------------------------------