This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014PC0367
Proposal for a DECISION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL establishing a programme on interoperability solutions for European public administrations, businesses and citizens (ISA2) Interoperability as a means for modernising the public sector
Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2) Interoperabilnost kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja
Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2) Interoperabilnost kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja
/* COM/2014/0367 final - 2014/0185 (COD) */
Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2) Interoperabilnost kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja /* COM/2014/0367 final - 2014/0185 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA 1.1 Politični okvir Javni sektor ima v gospodarstvu ključno
vlogo kot regulativni organ, ponudnik storitev in delodajalec. Zagotavlja
več kot 25 % vseh delovnih mest in pomeni velik delež gospodarske
dejavnosti v državah članicah EU. Učinkovit in produktiven javni
sektor lahko močno spodbuja gospodarsko rast s svojo podporo zasebnemu
sektorju in njegovim upravljanjem. V času, ko se vlade spoprijemajo z
izzivom zagotovitve finančne konsolidacije in si hkrati prizadevajo
spodbuditi rast, konkurenčnost in zaposlovanje, obstajajo dobri razlogi za
povečanje učinkovitosti, izboljšanje upravljanja, pospešitev
izvajanja storitev in povečanje vključevanja uporabnikov v javnem
sektorju[1]. Večletno delo v zvezi s temami, kot so
interoperabilnost, e-uprava, odprti podatki, računalništvo v oblaku in
socialne inovacije, je prineslo nabor zrelih konceptov in orodij. Osrednja
novost je možnost, da odprti podatki, participativna orodja in interoperabilne
platforme sprostijo izredno hitrost, učinkovitost in kakovost pri
oblikovanju in zagotavljanju javnega blaga in storitev. Medsebojno povezane
odprte vlade, ki sodelujejo med seboj, imajo zdaj dobre možnosti, da združijo
prispevke iz različnih sektorjev na interoperabilen in varen način,
uresničitev tega cilja pa bo ključen element za uspešno izgradnjo
enotnega digitalnega trga. Kot je Komisija omenila v svojem letnem
pregledu rasti za leto 2013[2],
čezmejna interoperabilnost spletnih storitev in digitalizacija evropskih
javnih uprav pomembno prispevata k rasti in povečani učinkovitosti.
Interoperabilnost med upravami je ključnega pomena za učinkovitejše
in zmogljivejše zagotavljanje digitalnih storitev, izmenjava in ponovna uporaba
obstoječih interoperabilnostnih rešitev pa bi lahko zmanjšali množenje
stroškov. To so pomembni dejavniki produktivnosti, ki bi lahko izboljšali in
posodobili javne uprave na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni
ravni[3]. Komisija je v odziv na sedanjo gospodarsko
krizo sprejela še eno pomembno pobudo, in sicer strategijo Evropa 2020[4], s katero naj bi
se EU spremenila v pametno, trajnostno in vključujoče
gospodarstvo, ki ga bo odlikovala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti
in socialne kohezije. Nekateri ključni izzivi, ki jih obravnava strategija,
se nanašajo neposredno na posodobitev evropskih javnih uprav. Kot je poudarjeno
v Evropski digitalni agendi[5],
ki je vodilna pobuda strategije Evropa 2020, je interoperabilnost
bistvenega pomena za čim boljši izkoristek družbenega in gospodarskega
potenciala IKT, zato je lahko Evropska digitalna agenda uspešna le,
če se zagotovi interoperabilnost. Steber Evropske digitalne agende „Interoperabilnost in
standardi“ je povezan s prednostnimi nalogami politik drugih pomembnih pobud, kot
so evropska strategija interoperabilnosti, evropski okvir interoperabilnosti[6] in strategija
e-Komisija za obdobje 2012–2015[7]. Evropski svet je 24. in
25. oktobra 2013 sprejel sklepe, v katerih je poudaril, da bi bilo
treba nadaljevati posodabljanje javnih uprav s hitrim uvajanjem storitev, kot
so e-uprava, e-zdravje, e-izdajanje računov in e-naročila, ki
temeljijo na interoperabilnosti. To bo prispevalo k novim in boljšim digitalnim
storitvam za državljane in podjetja po Evropi, prihrankom ter povečanju
učinkovitosti, preglednosti in kakovosti storitev v javnem sektorju. Programi interoperabilnosti so od
leta 1995, ko so bili prvič uvedeni, zelo napredovali. Komisija že
vrsto let izkazuje svojo predanost rešitvam na področju
interoperabilnosti. Danes je bistvenega pomena, da se doseže močna
zavezanost vseh strani, če hočejo Komisija in države članice
preoblikovati in posodobiti storitve po vsej Evropi. V zvezi s tem je
interoperabilnost kot ključen element utrla pot do uresničitve cilja „učinkovitega in
zmogljivega elektronskega čezmejnega in čez-sektorskega sodelovanja
med […]
upravami, […] kar omogoča zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo
izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti,“ kot je določeno v sklepu o
prejšnjem programu (člen 1(2) sklepa ISA[8]). Zato bo sedanji predlog za nadaljevanje
programa interoperabilnosti Komisije veliko prispeval k posodobitvi evropskih
javnih uprav, saj se odziva na resnične potrebe. Predlog je povezan z drugimi pobudami, ki
prispevajo k posodabljanju javnih uprav, kot so Evropska digitalna agenda,
Obzorje 2020[9],
instrument za povezovanje Evrope (IPE)[10]
ter omrežja, kot so evropsko omrežje javne uprave (EUPAN), investicijski skladi
in evropski strukturni skladi (pri zadnjih dveh z zagotavljanjem, da so
financirani projekti v skladu z vseevropskimi okviri interoperabilnosti in
specifikacijami). V nedavnem poročilu o spodbujanju inovacij v evropskem
javnem sektorju[11]
sta interoperabilnost in delo v okviru prejšnjega programa omenjena kot
dejavnika, ki spodbujata digitalne inovacije in odpravljata ovire pri
posodabljanju javnega sektorja. Zato bi moral biti ta novi program osrednja
referenčna točka in instrument, ki bo omogočil posodobitev
javnega sektorja v Evropi na podlagi tehnologije IKT in s tem
neprecenljivo prispeval k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga. 1.2 Pomen interoperabilnosti Državljani lahko danes v Evropi prosto delajo
in se selijo, podjetja pa lahko prosto trgujejo in poslujejo po vsej Uniji. Pri
tem morajo pogosto vzpostaviti elektronske stike z upravami držav članic.
Da bi države članice olajšale take stike, postopoma posodabljajo svoje
uprave z izboljšanjem poslovnih procesov in infrastruktur IKT, s tem pa
zmanjšujejo upravno breme in znižujejo stroške ter hkrati povečujejo
zmogljivost in učinkovitost storitev, ki jih zagotavljajo uprave. Vendar take spremembe zaradi svoje nacionalne
razsežnosti in pomanjkanja interoperabilnosti na evropski ravni zelo pogosto
povzročijo elektronske ovire (v nadaljnjem besedilu: e-ovire), ki
državljanom in podjetjem preprečujejo učinkovito uporabo javnih
storitev ter ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Hkrati pa izzivi, s katerimi se srečuje
Evropa, vse bolj zahtevajo odgovore skupne politike in posledično
združitev sil držav članic pri njihovem uresničevanju. Izvajanje
širokega razpona zakonodajnih aktov je skupna odgovornost držav članic in
Komisije ter zahteva sodelovanje prek meja in sektorjev z uporabo
interoperabilnostnih rešitev IKT, ki so zdaj sestavni del večine
zakonodajnih aktov in ključni instrument za tako sodelovanje. 1.3 Ozadje Cilj programa za izmenjavo podatkov med
upravami (IDA) za obdobje 1995–1999[12]
je bil spodbuditi razvoj in delovanje čezevropskih telematskih omrežij,
prek katerih bi si lahko uprave držav članic izmenjevale podatke med seboj
in/ali z institucijami EU. Cilj nadaljevalnega programa IDA II (1999–2004)[13][14] je bil povečati
učinkovitost zagotavljanja e-vladnih storitev evropskim podjetjem in
državljanom. Cilj programa IDABC za obdobje 2005–2009[15] je bil zagotoviti
interoperabilno zagotavljanje vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam,
podjetjem in državljanom. Cilj programa ISA za interoperabilnostne
rešitve za evropske javne uprave za obdobje 2010–2015[16] je bil podpreti
sodelovanje med evropskimi javnimi upravami s pospeševanjem učinkovitega
in zmogljivega elektronskega čezmejnega in čezsektorskega
sodelovanja, ki omogoča zagotavljanje elektronskih javnih storitev v
podporo izvajanju politik in dejavnosti Unije. Dejavnosti v okviru omenjenih programov so
pomembno prispevale k zagotavljanju interoperabilnosti pri elektronski
izmenjavi informacij med evropskimi javnimi upravami. Evropski parlament je v
svoji Resoluciji o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna
sila (z dne 3. aprila 2012) priznal prispevek in ključno vlogo
programa ISA pri snovanju, spodbujanju in podpiranju izvajanja
interoperabilnostnih rešitev in okvirov za evropske javne uprave, pri doseganju
sinergij ter spodbujanju ponovne uporabe infrastrukture, digitalnih storitev in
programskih rešitev ter pri prenosu zahtev javnih uprav glede
interoperabilnosti v specifikacije in standarde za digitalne storitve.
Parlament je poleg tega pozval k povečanju finančnih sredstev za
interoperabilnostne rešitve med javnimi upravami EU za obdobje 2014–2020. Ker se bo program ISA zaključil
31. decembra 2015, je potreben nov program EU za
interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane,
ki bo: ·
posnel stanje celotnega interoperabilnostnega
okolja v Evropi, ga analiziral in preprečil njegovo razdrobljenost; ·
omogočil, spodbudil in podprl celosten pristop
k zbiranju, ocenjevanju, razvoju, uveljavljanju, industrializaciji,
upravljanju, izboljševanju in vzdrževanju interoperabilnostnih rešitev,
vključno s tistimi, ki spodbujajo ponovno uporabo podatkov in njihovo
izmenjavo, v podporo čezmejnemu in čezsektorskemu sodelovanju med
evropskimi javnimi upravami ter med upravami, podjetji in državljani; ter ·
spodbudil in podprl ponovno uporabo,
vključevanje in zbliževanje obstoječih rešitev, vključno s
tistimi iz drugih političnih področij Unije. Novi program bo prispeval k obvladovanju
izzivov in zagotavljanju kontinuitete ter hkrati nudil forum za izmenjavo
zamisli in izkušenj. 1.4 Povezane pobude EU in
interoperabilnost na drugih političnih področjih V širšem smislu so se dejavnosti v okviru
prejšnjega programa ISA stalno usklajevale s tekočim delom v okviru podpornega
programa za politiko IKT (PPP IKT) okvirnega programa za
konkurenčnost in inovativnost (CIP) in/ali z notranjo strategijo Komisije
za IKT ter z dejavnostmi v okviru evropskega akcijskega načrta za e-vlado
za obdobje 2011–2015. Program ISA je podprl te in podobne pobude, če so
prispevale k interoperabilnosti med javnimi upravami EU. Program ISA je bil dobro usklajen tudi s
programom instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), ki je finančni
instrument Unije za vseevropska omrežja na področju prometa, energije in
telekomunikacij. IPE podpira uporabo in delovanje ključnih čezmejnih
digitalnih storitev. Predlagani program dopolnjuje IPE, saj njegov obseg
vključuje razvoj storitev do operativne ravni, če je to potrebno,
preden so vključene v IPE. Je tudi eden od programov, ki omogočajo
inovacije v javnem sektorju v Evropi in prispevajo k njim. Interoperabilnost je veliko prispevala tudi na
področju računalništva v oblaku. Kot je Komisija navedla v svojem
sporočilu „Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“[17], je
interoperabilnost pomembna pri podpiranju oblikovanja novih javnih storitev na
podlagi standardov, „ki bodo interoperabilne, skalabilne in naravnane na potrebe mobilnega
prebivalstva in podjetij, ki želijo imeti koristi od evropskega enotnega
digitalnega trga“. Predlagani program bo upošteval dejavnosti v okviru evropske pobude
za računalništvo v oblaku v zvezi z interoperabilnostjo. Interoperabilnost omogoča oblikovanje
politik EU in uspešno izvajanje na sektorski ravni. Naslednja
politična področja so med tistimi, katerih učinkovito in uspešno
izvajanje temelji na interoperabilnosti: ·
notranji trg: Direktiva
št. 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu[18] od držav članic
zahteva, da ponudnikom storitev omogočijo, da lahko vse postopke in
formalnosti, ki so potrebni za zagotavljanje storitve zunaj matične
države, opravijo s pomočjo čezmejnih elektronskih sredstev. Poleg
tega Direktiva 2012/17/EU[19]
na področju prava družb zahteva, da se zagotovi interoperabilnost
centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb držav članic prek
osrednje platforme. Medsebojna povezanost registrov družb bo zagotovila
čezmejno izmenjavo informacij med registri ter olajšala dostop državljanov
in podjetij na ravni EU do podatkov o družbah, s tem pa bo povečala
pravno varnost poslovnega okolja v Evropi; ·
okolje: direktiva
INSPIRE[20]
zahteva sprejetje skupnih izvedbenih pravil, ki določajo tehnične
ureditve za interoperabilnost, ter prilagoditev nacionalnih infrastruktur, da
se zagotovita čezmejna interoperabilnost in dostopnost prostorskih
podatkov in storitev v Uniji; ·
notranje zadeve in pravosodje: učinkovitost temelji na povečanju interoperabilnosti in
sinergij med evropskimi zbirkami podatkov prek sistemov, kot so vizumski
informacijski sistem (VIS), schengenski informacijski sistem II
(SIS II), evropski daktiloskopski sistem (Eurodac) in portal e-pravosodje; ·
carine, obdavčevanje in trošarine: več kot 20 let izkušenj z upravljanjem vseevropskih
sistemov IKT, ki vključujejo vse države članice in podpirajo
poslovne storitve, ki so financirane v okviru programov Fiscalis 2013[21] in Carina 2013[22] ter jih izvajajo in
upravljajo Komisija in nacionalne uprave, je pokazalo, da je interoperabilnost
ključni dejavnik uspešnosti. Sredstva, ustvarjena v okviru programov
Fiscalis 2013 in Carina 2013, so „takšna kot so“ na voljo za
izmenjavo in ponovno uporabo z drugih političnih področij; ·
zdravje:
Direktiva 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem
zdravstvenem varstvu določa pravila za lažji dostop do varnega in
visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva. Direktiva določa
izrecne določbe za doseganje večje interoperabilnosti nacionalnih sistemov IKT
za elektronsko izmenjavo zdravstvenih podatkov. Evropska agencija za zdravila,
nacionalni organi in Komisija upravljajo evropsko telematsko omrežje na
farmacevtskem področju. To omrežje zagotavlja praktične rešitve za
racionalizacijo izdajanja dovoljenj za zdravila in interoperabilno evropsko
mrežo za farmakovigilanco; ·
zdravje živali in varnost hrane: v zadnjih 10 letih so se uporabljale in postopoma izboljševale
učinkovite rešitve v podporo celotni verigi sledljivosti živali in
proizvodov živalskega izvora ter obveščanja v zvezi s tem. Vsi udeleženci
v verigi (od podjetij do uprav) so vključeni v sistem TRACES. Elektronska
izmenjava med udeleženci (vključno s tretjimi državami) temelji na
mednarodnih standardih (UNCEFACT), uvaja pa se tudi sistem elektronskih podpisov,
ki bo omogočil elektronsko obdelavo skoraj vseh uradnih dokumentov; ·
evropski skladi: vse
izmenjave podatkov v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim
socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj
podeželja ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo med upravičenci
in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in
posredniškimi telesi potekajo prek sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov[23], kar spodbuja
interoperabilnost z okviri držav članic in EU ter upravičencem
omogoča, da vse zahtevane informacije pošljejo samo enkrat; ·
informacije javnega sektorja: Direktiva 2013/37/EU[24]
določa, da bi morali organi javnega sektorja, če je to mogoče in
primerno, dokumente dati na voljo v odprtih in strojno berljivih formatih
skupaj z njihovimi metapodatki, z največjo stopnjo natančnosti in
ločljivosti, v obliki, ki zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in
dostopnost; ·
elektronska identiteta:
predlog Komisije za uredbo o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah
za elektronske transakcije na notranjem trgu[25]
poudarja, da EU potrebuje učinkovit okvir, ki bo omogočil
čezmejno interoperabilnost in izboljšal usklajevanje shem nacionalnega
nadzora v zvezi z elektronsko identifikacijo in avtentikacijo, ki sta sprejeti
po vsej EU; ·
standardizacija IKT:
Uredba (EU) št. 1025/2012 o evropski standardizaciji[26] omenja
interoperabilnost kot bistveni rezultat standardizacije in navaja, da je za
zagotovitev interoperabilnosti na enotnem trgu in izboljšanje možnosti izbire
za uporabnike v EU na področju IKT primerno spodbujati uporabo ustreznih
tehničnih specifikacij na ravni Unije ali zahtevati skladnost z njimi. V
zvezi s tem bi moral ta program spodbujati in, kjer je to primerno, podpirati
delno ali popolno standardizacijo obstoječih interoperabilnostnih rešitev; ·
priprava evropske statistike: v Uredbi (ES) št. 223/2009[27]
o evropski statistiki, ki postavlja temelje evropskega statističnega
sistema (ESS), in poznejšem sporočilu Komisije 404 (2009)[28] o „metodi proizvodnje
statistike EU: vizija za naslednje desetletje“ je interoperabilnost
ključnega pomena za povečanje učinkovitosti, zmanjšanje upravnih
bremen in izboljšanje kakovosti statističnih podatkov EU za
državljane, podjetja in oblikovalce politik v EU; ·
na področju javnih naročil direktive 2014/25/EU, 2014/24/EU in 2014/23/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 28. marca 2014 od držav članic
zahtevajo, da izvajajo elektronsko javno naročanje. Določajo, da
morajo biti orodja in naprave, ki se uporabljajo za sporočanje z
elektronskimi sredstvi, ter njihove tehnične lastnosti interoperabilni z
izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni uporabi. Direktiva
2014/55/EU[29]
o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, ki jo je
Parlament sprejel 11. marca 2014, se nanaša na razvoj evropskega
standarda za izdajanje elektronskih računov pri oddaji javnih
naročil, ki bo zagotovil interoperabilnost med sistemi za izdajanje
elektronskih računov po vsej EU. Vendar je treba za zagotovitev, da se bo v celoti
izkoristil potencial vseh navedenih sektorskih pobud, obravnavati
čezsektorsko interoperabilnost in jo vključiti v obseg tega programa. 1.5 Utemeljitev predloga Države članice bi morale posodobiti svoje
uprave in zagotoviti interoperabilne digitalne storitve na nacionalni in
evropski ravni, da se omogočijo učinkoviti stiki z državljani in
podjetji. Izzivi, s katerimi se soočajo javne
uprave, še vedno vključujejo notranjo organizacijsko zapletenost,
pomanjkanje okvirov, arhitektur IKT in orodij, ki omogočajo
interoperabilnost, ter kulturno razdrobljenost in pomanjkanje sodelovanja med
razpršenimi institucionalnimi subjekti. V vmesni oceni programa ISA za
leto 2012[30]
je bilo ugotovljeno, da je program pomemben za zadovoljevanje potreb držav
članic, saj v evropskih upravah še vedno obstajajo potrebe, ki so jih
poskušali zadovoljiti pretekli in sedanji programi Komisije, tj. IDA,
IDABC in ISA. Zato je ta program potreben, da bi: –
spodbudil sodelovanje med državami članicami
in Komisijo; –
posnel stanje celotnega interoperabilnostnega
okolja v Evropi in ga analiziral; –
omogočil, spodbudil in podprl celosten pristop
k zbiranju, ocenjevanju, razvoju, uveljavljanju, industrializaciji,
upravljanju, izboljševanju in vzdrževanju interoperabilnostnih rešitev,
vključno s tistimi, ki spodbujajo ponovno uporabo podatkov in njihovo
izmenjavo, v podporo čezmejnemu in čezsektorskemu sodelovanju med
evropskimi javnimi upravami, podjetji in državljani; ter –
hkrati spodbudil in podprl ponovno uporabo,
vključevanje in zbliževanje obstoječih rešitev, vključno s
tistimi, ki izvirajo iz drugih političnih področij Unije. Ključni dejavnik uspeha vsake
interoperabilnosti, zlasti na področju IKT, je njena obravnava na pravi
pravni ravni, ki lahko zagotovi največje učinke. Zagotoviti bi bilo treba,
da se učinki predlagane zakonodaje na IKT ocenijo in izmerijo v zgodnji
fazi zakonodajnega postopka EU in da se potrebe v zvezi z IKT ugotovijo
pravočasno, kar bi omogočilo nemoteno izvajanje zakonodaje po
začetku njene veljavnosti. Ta program bo podprl in spodbudil ocenjevanje
učinkov predlagane ali sprejete zakonodaje Unije na IKT ter
načrtovanje uvedbe rešitev v podporo izvajanju take zakonodaje. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKOV 2.1 Posvetovanje z
zainteresiranimi stranmi Mnenja deležnikov o prihodnosti
programa ISA (ta predlog) so bila zbrana v petih krogih uradnih
posvetovanj z državami članicami med marcem 2013 in
januarjem 2014. Opravljena so bila tudi posvetovanja z dvanajstimi GD
Komisije[31],
katerih pripombe so bile upoštevane v predlogu. Komisija je državam članicam na dveh
uradnih sejah odbora ISA in treh srečanjih usklajevalne
skupine ISA predstavila trenutno stanje v zvezi s pripravo pravne podlage
za novi program ISA. Ker se je v tem procesu večkrat sestala z
državami članicami, je lahko zbrala njihove povratne informacije o
predlagani zakonodaji. Komisija je države članice najprej
obvestila, da namerava marca 2013 uvesti nov pravni sklep o nasledniku
programa ISA. Na srečanju usklajevalne skupine ISA oktobra 2013
je predstavila osnutek zakonodajnega akta in pozvala države članice, naj
predložijo povratne informacije. Povratne informacije, ki jih je 16 držav
članic[32]
predložilo novembra 2013, so pokazale, da: ·
bi se morala nova zakonodaja osredotočiti na
preprečevanje podvajanja prizadevanj in usklajevanje z drugimi
programi EU (to je navedlo 10 držav članic); ·
bi bilo treba nadaljevati spremljanje rezultatov,
ki bi moralo vključevati količinsko opredelitev koristi programa (to
je navedlo sedem držav članic); ·
bi moral novi program ISA prispevati k
interoperabilnosti v najširšem smislu z uporabo arhitekturnega modela ali
orodja, kot je evropska kartografija interoperabilnosti (to je navedlo šest
držav članic); in ·
program bi se moral opirati na pristop, ki temelji na
potrebah (to je navedlo šest držav članic). Druge manjše pripombe so bile naslednje: ·
v pregled zakonodaje bi bilo treba vključiti
različne interesne skupine (npr. državljane, podjetja, akademike) in
zagotoviti, da zakonodaja obravnava njihovo situacijo; ·
nova zakonodaja bi morala poudariti pomen ponovne
uporabe podatkov, sredstev in rešitev; ·
posebne navedbe v zakonodaji bi morale spodbuditi
poenostavitev postopkov v zvezi s posodobitvijo javnih uprav; ter ·
novi program bi moral imeti vlogo spodbujevalca ali
inkubatorja za sodelovanje med državami članicami in za medinstitucionalno
sodelovanje, da bi zagotovil dejansko uvedbo rešitev in njihovo trajnost, ne da
bi se pri tem podvajala prizadevanja. Najnovejše povratne informacije držav
članic so bile zbrane na seji odbora ISA 16. januarja 2014,
ko je bil predstavljen in dogovorjen časovni načrt za sprejetje
novega programa. Poleg tega je bilo dogovorjeno, da bi morale javne uprave
ostati osrednja točka, da bi se zagotovila celovita interoperabilnost,
čeprav bi bilo treba zakonodajo razširiti na državljane in podjetja. 2.2 Ocena učinkov Ocena učinkov tega programa je temeljila
na meta-oceni na podlagi prejšnjih ocen programa (vmesna ocena
programa ISA iz leta 2012 in pregled izvajanja evropske strategije
interoperabilnosti) ter na povratnih informacijah držav članic. V večinoma pozitivni vmesni
oceni ISA je bilo ugotovljeno, da je bil program ISA usklajen s
prednostnimi nalogami politike Komisije in potrebami držav članic, da je
bilo njegovo izvajanje učinkovito in skladno ter da je ustvaril rezultate,
ki so jih službe Komisije in države članice ponovno uporabile. Vendar je
vmesna ocena izpostavila tudi nekatere pomanjkljivosti in podala
priporočila za ukrepanje v zvezi s: ·
komunikacijo in osveščanjem, ·
vključenostjo deležnikov in neprekinjenim
projektnim vodenjem ter ·
preprečevanjem prekrivanj in podvajanj dela,
povečanjem možnosti ponovne uporabe in zagotavljanjem trajnosti. Poleg tega po mnenju ocenjevalcev štiri
priporočila od enajstih iz končne ocene predhodnega programa (IDABC)
še vedno veljajo za program ISA. Ta program upošteva priporočila iz
vmesnega poročila in predvideva določene dejavnosti za odpravo
pomanjkljivosti, hkrati pa si prizadeva utrditi, spodbuditi in razširiti
obstoječe dejavnosti programa ISA. Novi program bo zlasti prispeval k
določitvi, oblikovanju in upravljanju interoperabilnostnih rešitev, ki
bodo nato dane na voljo drugim institucijam in organom Unije ter nacionalnim,
regionalnim in lokalnim javnim upravam za neomejeno uporabo, s tem pa bo
pospešil njihovo čezmejno ali čezsektorsko sodelovanje. Program bo
tudi samostojno razvijal interoperabilnostne rešitve ali dopolnjeval in
podpiral druge pobude Unije, saj bo poskusno izvajal interoperabilnostne
rešitve kot „inkubator za rešitve“ ali zagotavljal njihovo trajnost kot „most za rešitve“. S tem bo prispeval k zmanjšanju stroškov in
upravnih bremen zaradi čezmejnega sodelovanja za vse zadevne strani,
nadalje izboljšal notranji trg in prosto gibanje v EU brez upravnih e-ovir ter
prispeval k hitri uvedbi sistemov IKT, ki podpirajo izvajanje
zakonodaje EU. Če ta program ne bo sprejet, bo
obstoječa podpora učinkovitemu in zmogljivemu sodelovanju med
evropskimi javnimi upravami ukinjena, zato se bodo povečali stroški in
napor. Poleg tega bi lahko širjenje neskladnih rešitev nenamerno ustvarilo nove
e-ovire ali povečalo obstoječe e-ovire ter s tem oviralo nemoteno
delovanje notranjega trga in prosto gibanje, kar je v nasprotju s ciljem
posodobitve evropskih javnih uprav. Podobno uvajanje in upravljanje novih
interoperabilnostnih rešitev ne bi več prispevali k zagotavljanju
zmogljive in učinkovite izmenjave podatkov med evropskimi javnimi
upravami. Brez novega programa bi bilo veliko manj pobud EU v podporo
interoperabilnosti, ki je predpogoj za zagotavljanje čezmejnih ali
čezsektorskih spletnih digitalnih storitev evropskih javnih uprav. Z uvedbo tega programa bo EU pomembno
prispevala k zagotavljanju nemotenega sodelovanja med evropskimi javnimi
upravami v neposredno korist držav članic, podjetij in državljanov. Program bo dodal gospodarsko vrednost s
podpiranjem ustreznega delovanja notranjega trga prek rešitev, ki bodo
zagotovile: (a) krajše odzivne čase pri stikih
javnih uprav z državljani in podjetji; (b) določitev in ponovno uporabo
obstoječih rešitev za zadovoljitev podobnih potreb podjetij; ter (c) avtomatizacijo čezmejnih in
čezsektorskih transakcij, kar bo prihranilo sredstva in čas. Dodana bi bila socialna vrednost, saj bodo
programske dejavnosti sčasoma koristile državljanom in podjetjem kot uporabnikom
čezmejnih in čezsektorskih elektronskih javnih storitev, ki
izkoriščajo take skupne rešitve. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1 Povzetek predlagane
zakonodaje Ta program je naslednik programa ISA ter
bo utrdil, spodbudil in razširil njegove dejavnosti. Novi program bo zlasti: ·
prispeval k določitvi, oblikovanju in
upravljanju interoperabilnostnih rešitev, ki bodo nato dane na voljo drugim
institucijam in organom Unije ter nacionalnim, regionalnim in lokalnim javnim
upravam za neomejeno uporabo, s tem pa bo pospešil njihovo čezmejno ali
čezsektorsko sodelovanje; ·
samostojno razvijal interoperabilnostne rešitve ali
dopolnjeval in podpiral druge pobude Unije, saj bo poskusno izvajal
interoperabilnostne rešitve kot „inkubator za rešitve“ ali zagotavljal njihovo trajnost kot „most za rešitve“; ter ·
ocenil učinke obstoječe in predlagane
zakonodaje EU na IKT. 3.2 Pravna podlaga Da bi Unija pomagala doseči cilje iz
členov 26 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem
besedilu: PDEU) ter državljanom Evropske unije, gospodarskim subjektom ter
regionalnim in lokalnim skupnostim omogočila, da v polni meri izkoristijo
vzpostavitev območja brez notranjih meja, v skladu s členom 170
PDEU prispeva k vzpostavljanju in razvoju vseevropskih omrežij z dejavnostmi za
spodbujanje njihove medsebojne povezljivosti in interoperabilnosti ter dostopa
do teh omrežij. V skladu s členom 172 PDEU
(prej člen 156 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) „Evropski parlament in
Svet sprejmeta smernice in druge ukrepe, navedene v členu 171(1), po
rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom
in Odborom regij. Smernice in projekte skupnega interesa, ki se nanašajo na
ozemlje ene od držav članic, mora odobriti ta država članica“. 3.3 Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja,
če ta predlog ne spada v izključno pristojnost EU. Države članice ne morejo zadostno
doseči ciljev predloga, saj njihovo nepovezano ravnanje ne bi moglo
zagotoviti interoperabilnostnih učinkov, potrebnih za čezmejne in
čezsektorske elektronske javne storitve, ter ne bi moglo uvesti skupnih
rešitev v podporo sodelovanju med evropskimi javnimi upravami. Ukrepanje EU bo lažje doseglo cilje
predloga, saj bo program vzpostavil in upravljal interoperabilnostne rešitve v
podporo nemotenemu sodelovanju med javnimi upravami prek meja in sektorjev, s
čimer bo omogočil zagotavljanje elektronskih javnih storitev v
podporo izvajanju politik in dejavnosti EU. Zato ima program po svoji naravi jasno
razsežnost EU. Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. 3.4 Načelo sorazmernosti Program bo podprl zagotavljanje skupnih
rešitev, tj. skupnih okvirov, generičnih orodij in skupnih storitev,
ki jih, kadar je to primerno, uporabljajo evropske javne uprave za izmenjavo
informacij prek meja ali sektorjev. Če ni določeno drugače, je
uporaba takih rešitev prepuščena presoji držav članic. Vzpostavljanje in izboljševanje skupnih
okvirov in generičnih orodij bosta financirani prek programa, medtem ko
bodo uporabo takih okvirov in orodij financirali uporabniki na zadevni upravni
ravni. Program bo financiral vzpostavljanje, industrializacijo (tj. razvoj
rešitev, primernih za praktično uporabo) in izboljšanje skupnih storitev,
vendar bo njihovo dejansko upravljanje financiral le, če lahko koristi
interesom EU. V drugih primerih bodo uporabo storitev, vključno z
njihovim upravljanjem na decentralizirani podlagi, financirali uporabniki. Rešitve, vzpostavljene s programom, bodo
zmanjšale finančno in upravno breme, ki ga nosijo evropske javne uprave
pri medsebojnem sodelovanju. Predlog je zato skladen z načelom
sorazmernosti. 3.5 Izbira instrumentov Tako kot pri prejšnjem programu ISA je
predlagani pravni akt sklep Evropskega parlamenta in Sveta, ker je v tem
primeru sklep najprimernejše sredstvo za zagotovitev skladnosti z načelom
sorazmernosti. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Finančna sredstva za izvajanje novega
programa ISA2 v obdobju od 1. januarja 2016 do
31. decembra 2020 znašajo 130 928 000 EUR. Predlagani
znesek je skladen z veljavnim večletnim finančnim okvirom za
obdobje 2014–2020. Nadaljnje podrobnosti so na voljo v oceni
finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena k predlogu. 5. NEOBVEZNI ELEMENTI Evropski gospodarski prostor Predlagani
akt se nanaša na zadevo EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski
gospodarski prostor. Države kandidatke Predlagani akt je odprt za
sodelovanje držav kandidatk. 2014/0185 (COD) Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi programa za interoperabilnostne
rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2) Interoperabilnost kot sredstvo za
posodobitev javnega sektorja (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 172 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[33], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[34], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Ministri so v več
ministrskih deklaracijah (24. novembra 2005 v Manchestru,
19. septembra 2007 v Lizboni, 18. novembra 2009 v Malmöju
in 19. aprila 2010 v
Granadi) Komisijo pozvali, naj spodbudi sodelovanje med državami
članicami z uvedbo čezmejnih in čezsektorskih
interoperabilnostnih rešitev, ki bodo zagotovile učinkovitejše in varnejše
javne storitve. Poleg tega so države članice ugotovile, da je treba boljše
javne storitve izvajati z manjšo porabo virov ter da je potencial e-uprave
mogoče povečati s spodbujanjem kulture sodelovanja in izboljšanjem
pogojev za interoperabilnost v evropskih javnih upravah. (2) Komisija je v svojem
sporočilu z dne 19. maja 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Evropska digitalna agenda“[35],
ki je ena od vodilnih pobud njene strategije Evropa 2020[36], poudarila, da je
interoperabilnost bistvenega pomena za čim boljši izkoristek družbenega in
gospodarskega potenciala IKT ter da je zato lahko digitalna agenda uspešna
le, če se zagotovi interoperabilnost. (3) Komisija je v svojem sporočilu Evropskemu
parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Za
interoperabilnost evropskih javnih storitev“[37]
z dne 16. decembra 2010 predstavila evropsko strategijo
interoperabilnosti in evropski okvir interoperabilnosti. (4) Interoperabilnost na ravni
Unije lajša uspešno izvajanje politik. Omogoča zlasti učinkovito in
uspešno izvajanje naslednjih politik: (5) Na področju notranjega
trga Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta[38] od držav članic
zahteva, da ponudnikom storitev omogočijo, da lahko vse postopke in
formalnosti, ki so potrebni za zagotavljanje storitve zunaj matične
države, opravijo s pomočjo čezmejnih elektronskih sredstev. (6) Direktiva 2012/17/EU[39] na področju prava
družb zahteva, da se zagotovi interoperabilnost centralnih in trgovinskih
registrov ter registrov družb držav članic prek osrednje platforme.
Medsebojna povezanost registrov družb bo zagotovila čezmejno izmenjavo
informacij med registri ter olajšala dostop državljanov in podjetij na
ravni EU do podatkov o družbah, s tem pa bo povečala pravno varnost v
poslovnem okolju v Evropi. (7) Na področju okolja
Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta[40] zahteva sprejetje
skupnih izvedbenih pravil, ki določajo tehnične ureditve za interoperabilnost.
Zahteva zlasti prilagoditev nacionalnih infrastruktur, da se zagotovita
čezmejna interoperabilnost in dostopnost prostorskih podatkov in storitev
v Uniji. (8) Na področju notranjih
zadev in pravosodja je povečana interoperabilnost med evropskimi zbirkami
podatkov osnova za vizumski informacijski sistem (VIS)[41], schengenski
informacijski sistem II (SIS II)[42],
evropski daktiloskopski sistem (Eurodac)[43]
in portal e-pravosodje[44].
Poleg tega je Svet 24. septembra 2012 sprejel sklepe, v katerih je pozval
k uvedbi evropskega zakonodajnega identifikatorja (European Legislation
Identifier – ELI) in poudaril potrebo po interoperabilnem iskanju in izmenjavi
pravnih informacij, objavljenih v nacionalnih uradnih listih, z uporabo enotnih
identifikatorjev in strukturiranih metapodatkov. (9) Interoperabilnost je
ključni dejavnik za uspeh na področju carin, obdavčevanja in
trošarin ter pri upravljanju vseevropskih sistemov IKT, ki
vključujejo vse države članice in podpirajo interoperabilne poslovne
storitve, ki so financirane v okviru programov Fiscalis 2013 in
Carina 2013 ter jih izvajajo in upravljajo Komisija in nacionalne uprave.
Sredstva, ustvarjena v okviru programov Fiscalis 2013 in Carina 2013,
so na voljo za izmenjavo in ponovno uporabo z drugih političnih
področij. (10) Na področju zdravstva
Direktiva 2011/24/EU[45]
določa pravila za lažji dostop do varnega in visokokakovostnega
čezmejnega zdravstvenega varstva. Vzpostavila je mrežo e-zdravje za
premagovanje izziva v zvezi z interoperabilnostjo elektronskih zdravstvenih
sistemov. Mreža lahko sprejme smernice o najmanjšem nizu podatkov za
čezmejno izmenjavo v primeru nenačrtovane ali nujne oskrbe in o
čezmejnem izdajanju e-receptov. (11) Na področju evropskih
skladov člen 122 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta[46]
zahteva, da vse izmenjave podatkov med upravičenci in organi upravljanja,
organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi telesi potekajo
prek sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov. Ti sistemi morajo spodbujati
interoperabilnost z okviri držav članic in Unije ter upravičencem
omogočati, da vse zahtevane informacije pošljejo samo enkrat. (12) Na področju informacij
javnega sektorja Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta[47] poudarja, da bi morali
organi javnega sektorja, kjer je to mogoče in primerno, dokumente dati na
voljo v odprtih in strojno berljivih formatih skupaj z njihovimi metapodatki, z
največjo stopnjo natančnosti in ločljivosti, v obliki, ki
zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in dostopnost. (13) Na področju elektronske
identitete predlog Komisije z dne 4. junija 2012 za uredbo Evropskega
parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za
elektronske transakcije na notranjem trgu[48]
poudarja, da mora Unija ustvariti učinkovit okvir, ki bo omogočil
čezmejno interoperabilnost in izboljšal usklajevanje shem nacionalnega
nadzora v zvezi z elektronsko identifikacijo in avtentikacijo, ki sta sprejeti
po vsej EU. (14) Na področju
standardizacije IKT Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta[49]
navaja interoperabilnost kot bistveni rezultat standardizacije. (15) Na področju raziskav in
inovacij Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o
vzpostavitvi Obzorja 2020[50]
jasno navaja, da so interoperabilnostne rešitve in standardi na
področju IKT ključnega pomena za sklepanje industrijskih
partnerstev na ravni Unije. Sodelovanje na skupnih in odprtih tehnoloških
platformah s posrednimi učinki in učinki vzvoda bo številnim deležnikom
omogočilo, da izkoristijo nova dognanja in oblikujejo nadaljnje inovacije. (16) Na področju javnih
naročil direktive 2014/25/EU[51],
2014/24/EU[52]
in 2014/23/EU[53]
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. marca 2014 od držav
članic zahtevajo, da izvajajo elektronsko javno naročanje.
Določajo, da morajo biti orodja in naprave, ki se uporabljajo za
sporočanje z elektronskimi sredstvi, ter njihove tehnične lastnosti
interoperabilni z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni
uporabi. Poleg tega Direktiva 2014/55/EU[54]
o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, ki jo je
Parlament sprejel 11. marca 2014, obravnava razvoj evropskega
standarda za izdajanje elektronskih računov pri oddaji javnih
naročil, ki bo zagotovil interoperabilnost med sistemi za izdajanje elektronskih
računov po vsej EU. (17) Interoperabilnost je tudi
temeljni element instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), ki je bil
vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta[55],
ki se nanaša na področje širokopasovne infrastrukture in storitev. Uredba 2014/283/EU[56] o smernicah za
vseevropska telekomunikacijska omrežja izrecno navaja, da operativne prednostne
naloge, ki prispevajo k doseganju ciljev IPE, vključujejo
interoperabilnost, povezljivost, trajnostno vzpostavitev, delovanje in
nadgradnjo vseevropskih infrastruktur za digitalne storitve ter njihovo
usklajevanje na ravni Unije. (18) Svet je na politični
ravni večkrat pozval k še večji interoperabilnosti v Evropi in k
nadaljevanju prizadevanj za posodobitev evropskih javnih uprav. 24. in
25. oktobra 2013 je sprejel sklepe, v katerih je poudaril, da bi bilo
treba nadaljevati posodabljanje javnih uprav s hitrim uvajanjem storitev, kot
so e-uprava, e-zdravje, e-izdajanje računov in e-naročila, ki temeljijo
na interoperabilnosti. (19) Vidik interoperabilnosti v
enem sektorju je povezan s tveganjem, da bi sprejetje različnih ali
nezdružljivih rešitev na nacionalni ali sektorski ravni ustvarilo nove e-ovire,
ki bi ovirale ustrezno delovanje notranjega trga in s tem povezana prosta gibanja,
ter negativno vplivalo na odprtost in konkurenčnost trgov ter na
zagotavljanje storitev splošnega interesa za državljane in podjetja. Za
zmanjšanje tega tveganja bi morale države članice in Unija okrepiti skupna
prizadevanja za preprečevanje razdrobljenosti trga in za zagotovitev
čezmejne ali čezsektorske interoperabilnosti pri izvajanju
zakonodaje, hkrati pa zmanjšati upravna bremena in stroške ter spodbujati
skupno dogovorjene rešitve IKT in hkrati zagotoviti ustrezno upravljanje. (20) Več zaporednih programov
je poskušalo zagotoviti skladen razvoj in izvajanje globalnih in sektorskih
strategij interoperabilnosti, pravnih okvirov, smernic, storitev in orodij za
izpolnjevanje zahtev vseevropskih politik, kot so: –
program IDA (1999–2004), vzpostavljen z
Odločbo 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta[57] ter Sklepom
št. 1720/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta[58], –
program IDABC (2005–2009), vzpostavljen s
Sklepom 2004/387/ES o e-vladnih storitvah[59],
in –
program ISA (2010–2015), vzpostavljen s Sklepom
št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta[60]. (21) Dejavnosti v okviru programov
IDA, IDABC in ISA so pomembno prispevale k zagotavljanju interoperabilnosti pri
elektronski izmenjavi informacij med javnimi upravami Unije. Evropski parlament
je v svoji Resoluciji o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu – e-uprava kot vodilna
sila (z dne 3. aprila 2012)[61]
priznal prispevek in ključno vlogo programa ISA pri snovanju,
spodbujanju in podpiranju izvajanja interoperabilnostnih rešitev in okvirov za
evropske javne uprave, pri doseganju sinergij ter spodbujanju ponovne uporabe
rešitev ter pri prenosu zahtev javnih uprav glede interoperabilnosti v
specifikacije in standarde za digitalne storitve. (22) Ker se bo
Sklep št. 922/2009/ES prenehal uporabljati
31. decembra 2015, je potreben nov program Unije za
interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane
(ISA2), ki bo posnel stanje celotnega interoperabilnostnega okolja v
Evropi, ga analiziral in preprečil njegovo razdrobljenost. Program bo
omogočil, spodbudil in podprl celosten pristop k zbiranju, ocenjevanju,
razvoju, uvajanju, industrializaciji, upravljanju, izboljševanju in vzdrževanju
interoperabilnostnih rešitev, vključno s tistimi, ki spodbujajo ponovno
uporabo podatkov in njihovo izmenjavo, v podporo čezmejnemu in
čezsektorskemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami ter med
upravami, podjetji in državljani. Poleg tega bo spodbudil ponovno uporabo,
vključevanje in zbliževanje obstoječih rešitev, vključno s
tistimi, ki izvirajo iz drugih političnih področij Unije. (23) Rešitve, ki se bodo uvedle in
upravljale v okviru programa ISA2, bi morale v največji možni
meri pripadati skladnemu okolju storitev, ki bodo pospešile sodelovanje med
evropskimi javnimi upravami, podjetji in državljani, ter zagotavljati,
pospeševati in omogočati čezmejno ali čez-sektorsko
interoperabilnost. (24) Državljani in podjetja bi
morali imeti tudi koristi od skupnih interoperabilnih storitev za stranke, ki
jih je mogoče ponovno uporabiti ter so rezultat boljšega povezovanja
postopkov in izmenjave podatkov prek zalednih služb evropskih javnih uprav. (25) Program ISA2
bi moral biti instrument za posodobitev javnega sektorja v Uniji. (26) Interoperabilnost je
neposredno povezana s standardi in skupnimi specifikacijami ter odvisna od
njihove uporabe. Program ISA2 bi moral spodbujati in, kjer je
to primerno, podpirati delno ali popolno standardizacijo obstoječih
interoperabilnostnih rešitev. To bi bilo treba doseči s sodelovanjem z
drugimi dejavnostmi standardizacije na ravni Unije ter z evropskimi
organizacijami za standardizacijo in drugimi mednarodnimi organizacijami za
standardizacijo. (27) Posodobitev javnih uprav je
ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije
Evropa 2020. V zvezi s tem letni pregledi rasti, ki jih je Komisija
objavila leta 2011, 2012 in 2013, kažejo, da kakovost dela evropskih
javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena
za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti in rasti. To je jasno izraženo
v priporočilih za posamezne države članice, ki pozivajo k posebnim
ukrepom za reformo javne uprave. (28) Uredba (EU)
št. 1303/2013 vsebuje tematski cilj „izboljšanje institucionalnih
zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovita javna
uprava“.
V zvezi s tem bi se moral program ISA2 povezati s programi in
pobudami, ki prispevajo k posodobitvi javnih uprav, kot je npr. Evropska
digitalna agenda, ter s povezanimi omrežji, kot je npr. evropsko omrežje
javne uprave (EUPAN), in si prizadevati za razvoj sinergij z njimi. (29) Interoperabilnost evropskih
javnih uprav zadeva vse ravni uprave: evropsko, lokalno, regionalno in
nacionalno. Zato je pomembno, da rešitve upoštevajo njihove potrebe, pa tudi
potrebe državljanov in podjetij, kjer je to ustrezno. (30) Prizadevanja nacionalnih uprav
se lahko podprejo s posebnimi instrumenti iz evropskih strukturnih in
investicijskih skladov. Tesno sodelovanje v okviru programa ISA2
bi moralo čim bolj povečati pričakovane koristi teh instrumentov
z zagotovitvijo, da so financirani projekti usklajeni z vseevropskimi okviri
interoperabilnosti in specifikacijami, kot je EIF. (31) Ta sklep za celotno obdobje
trajanja programa ISA2 določa finančna sredstva, ki
so za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom
ključna referenca v smislu točke 17 Medinstitucionalnega
sporazuma z dne 2. decembra 2013[62]
med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini,
sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. (32) Treba bi bilo razmisliti o
možnosti uporabe predpristopnih sredstev za spodbujanje udeležbe držav
kandidatk v programu ISA2 ter za pospeševanje sprejetja in
nadaljnjega uvajanja rešitev, zagotovljenih v okviru programa, v navedenih
državah. (33) Program ISA2
naj bi prispeval k izvajanju morebitnih nadaljevalnih pobud v zvezi s
strategijo Evropa 2020 in Evropsko digitalno agendo. Da bi se
preprečilo morebitno podvajanje prizadevanj, bi moral upoštevati druge
programe Unije na področju rešitev, storitev in infrastruktur IKT,
predvsem IPE iz Uredbe št. 1316/2013/EU in Obzorje 2020 iz
Uredbe (EU) št. 1291/2013. (34) Za zagotovitev enotnih pogojev
izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.
Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU)
št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[63]. (35) Komisija bi morala v ustrezno
utemeljenih primerih v zvezi z vzpostavljenim tekočim delovnim programom
sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, če to
zahtevajo izredno nujni razlogi. (36) Cilj tega sklepa je spodbuditi
zmogljivo in učinkovito elektronsko čezmejno ali čezsektorsko
sodelovanje med evropskimi javnimi upravami ter med upravami, državljani in
podjetji, da se omogoči zagotavljanje elektronskih javnih storitev v
podporo izvajanju politik in dejavnosti Unije. Ker države članice z nepovezanim
sodelovanjem ne bi mogle zadostno doseči tega cilja, saj bi bila
vzpostavitev usklajevanja na evropski ravni, če bi bila izvedena na
nacionalni ravni, za države članice zelo zapletena in draga, je
mogoče cilj zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov lažje
doseči na ravni Unije, zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z
načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V
skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena 1 ta sklep ne
presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev – SPREJELA NASLEDNJI SKLEP: Člen 1
Vsebina in cilj 1. Ta sklep vzpostavlja program
za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane
za obdobje 2016–2020 (v nadaljnjem besedilu: program ISA2). Program ISA2 spodbuja zmogljivo in
učinkovito elektronsko čezmejno ali čezsektorsko sodelovanje med
evropskimi javnimi upravami in med upravami ter državljani in podjetji, da se
omogoči zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju
politik in dejavnosti Unije. 2. Unija prek programa ISA2
določi, oblikuje in upravlja interoperabilnostne rešitve za izvajanje
politik Unije. Te rešitve nato da na voljo drugim institucijam in organom Unije
ter nacionalnim, regionalnim in lokalnim javnim upravam za neomejeno uporabo,
kar bo spodbudilo njihovo čezmejno ali čezsektorsko sodelovanje. 3. Program ISA2
samostojno razvija interoperabilnostne rešitve ali dopolnjuje in podpira druge
pobude Unije s poskusnim izvajanjem interoperabilnostnih rešitev kot inkubator
za rešitve ali z zagotavljanjem njihove trajnosti kot most za rešitve. 4. Program ISA2 je naslednik programa Unije
za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, ki je bil uveden s
Sklepom št. 922/2009/ES (v nadaljnjem besedilu: program ISA), ter
utrjuje, spodbuja in širi njegove dejavnosti. Člen 2
Opredelitev pojmov V tem sklepu se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: (1)
„interoperabilnost“ pomeni zmožnost
neenakih in različnih organizacij, da sodelujejo pri vzajemno koristnih in
dogovorjenih skupnih ciljih, ki vključujejo izmenjavo informacij in znanja
med organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, z izmenjavo
podatkov med zadevnimi sistemi informacijske in komunikacijske tehnologije (v
nadaljnjem besedilu: IKT); (2)
„interoperabilnostne
rešitve“ pomeni
skupne okvire, skupne storitve in generična orodja, ki spodbujajo
sodelovanje med različnimi organizacijami ter jih samostojno financira in
razvija program ISA2 ali jih razvija v sodelovanju z drugimi
pobudami Unije na podlagi ugotovljenih zahtev evropskih javnih uprav; (3)
delovati kot „inkubator za rešitve“ pomeni razvijati ali
podpirati interoperabilnostne rešitve v njihovi poskusni fazi, preden postanejo
primerne za uporabo v okviru drugih programov ali pobud Unije; (4)
delovati kot „most za rešitve“ pomeni nadalje
razvijati in podpirati popolnoma delujoče interoperabilnostne rešitve,
preden se začnejo zagotavljati v okviru drugih programov ali pobud Unije; (5)
„skupni
okviri“ pomeni
specifikacije, standarde, metodologije, smernice, skupna semantična
sredstva ter podobne pristope in dokumente; (6)
„skupne
storitve“ pomeni organizacijske in tehnične zmogljivosti za zagotavljanje
skupnih rezultatov uporabnikom, vključno z operacijskimi sistemi,
aplikacijami in digitalnimi infrastrukturami generične narave, ki
izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na različnih političnih ali
geografskih področjih, skupaj z njihovim podpornim operativnim
upravljanjem; (7)
„generična
orodja“ pomeni
sisteme, referenčne in skupne platforme, platforme za sodelovanje ter
generične komponente, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na
različnih političnih ali geografskih področjih; (8)
„ukrepi“ pomeni projekte,
rešitve, ki so že v operativni fazi, in spremljevalne ukrepe; (9)
„projekt“ pomeni časovno
omejeno zaporedje jasno opredeljenih nalog, ki zadovoljujejo ugotovljene
potrebe uporabnikov na podlagi postopnega pristopa; (10)
„spremljevalni
ukrepi“ pomeni: –
strateške ukrepe in ukrepe za osveščanje; –
ukrepe v podporo upravljanju programa ISA2; –
ukrepe v zvezi z izmenjavo izkušenj ter izmenjavo
in spodbujanjem dobrih praks; –
ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe
obstoječih interoperabilnostnih rešitev; –
ukrepe za izgradnjo skupnosti in povečanje
zmogljivosti; ter –
ukrepe za vzpostavitev sinergij s pobudami,
povezanimi z interoperabilnostjo, na drugih področjih politike Unije; (11)
„evropska
referenčna arhitektura interoperabilnosti (EIRA)“ pomeni arhitekturo
generične strukture, ki vsebuje sklop načel in smernic, ki se
uporabljajo za uvajanje interoperabilnostnih rešitev v Evropski uniji; (12)
„evropska
kartografija interoperabilnosti (EIC)“ pomeni zbirko interoperabilnostnih rešitev za
evropske javne uprave, ki so jih zagotovile institucije Unije in države
članice ter so predstavljene v enotni obliki in izpolnjujejo posebna
merila glede ponovne uporabe in interoperabilnosti, ki jih je mogoče
predstaviti v okviru EIRA. Člen 3
Dejavnosti Program ISA2 podpira in spodbuja: (a)
ocenjevanje, izboljševanje, uvajanje,
industrializacijo, upravljanje in ponovno uporabo obstoječih
čezmejnih ali čezsektorskih interoperabilnostnih rešitev; (b)
razvoj, uvajanje, industrializacijo, upravljanje in
ponovno uporabo novih čezmejnih ali čezsektorskih
interoperabilnostnih rešitev; (c)
ocenjevanje učinkov predlagane ali sprejete
zakonodaje Unije na IKT; (d)
opredelitev zakonodajnih vrzeli, ki ovirajo
interoperabilnost med evropskimi javnimi upravami; (e)
vzpostavljanje, vzdrževanje in izboljševanje
evropske referenčne arhitekture interoperabilnosti; (f)
vzpostavljanje in vzdrževanje evropske kartografije
interoperabilnosti kot instrumenta, ki spodbuja ponovno uporabo obstoječih
interoperabilnostnih rešitev in ugotavlja področja, kjer takih rešitev še
ni; (g)
ocenjevanje, posodabljanje in spodbujanje
obstoječih skupnih specifikacij in standardov ter razvoj, uvajanje in
spodbujanje novih skupnih specifikacij in standardov prek platform Unije za
standardizacijo in v sodelovanju z ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi
organizacijami za standardizacijo; ter (h)
razvoj mehanizmov, s katerimi se bodo izmerile in
količinsko opredelile koristi interoperabilnostnih rešitev. Poleg tega lahko program ISA2
deluje kot „inkubator za rešitve“, ki poskusno izvaja nove interoperabilnostne rešitve, in kot „most za rešitve“, ki upravlja
obstoječe interoperabilnostne rešitve. Člen 4
Splošna načela Ukrepi, ki se uvedejo ali nadaljujejo s
programom ISA2: (a)
temeljijo na uporabnosti in upoštevajo ugotovljene
potrebe; (b)
so v skladu z naslednjimi načeli: –
subsidiarnost in sorazmernost, –
osredotočenost na uporabnika, –
vključevanje in dostopnost, –
varnost in zasebnost, –
večjezičnost, –
upravna poenostavitev, –
preglednost, –
ohranjanje informacij, –
odprtost, –
možnost ponovne uporabe, –
tehnološka nevtralnost in prilagodljivost ter –
učinkovitost in uspešnost; (c)
se lahko uporabljajo na drugih poslovnih ali
političnih področjih ali se na njih lahko razširijo; ter (d)
kažejo finančno, organizacijsko in
tehnično trajnost. Člen 5
Ukrepi 1. Komisija v sodelovanju z
državami članicami izvede ukrepe, opredeljene v tekočem delovnem
programu iz člena 7, v skladu z izvedbenimi pravili iz
člena 6. 2. Ukrepi v obliki projektov
vključujejo naslednje faze, če je to primerno: –
začetek, –
načrtovanje, –
izvedbo, –
zaključek ter –
spremljanje in nadzor. Faze posameznih projektov so opredeljene, ko se
ukrep vključi v tekoči delovni program. 3. Izvajanje programa ISA2
je podprto s spremljevalnimi ukrepi. Člen 6
Izvedbena pravila 1. Pri izvajanju programa ISA2
se ustrezno upoštevajo evropska strategija interoperabilnosti, evropski okvir
interoperabilnosti in njune prihodnje posodobitve. 2. Spodbuja se sodelovanje
čim večjega števila držav članic v projektu. Države članice
se lahko projektu pridružijo v kateri koli fazi in se k temu tudi spodbujajo. 3. Da bi se zagotovila
interoperabilnost med nacionalnimi informacijskimi sistemi in informacijskimi
sistemi Unije, se določijo interoperabilnostne rešitve v zvezi z
obstoječimi in novimi evropskimi standardi ali javno razpoložljivimi ali
odprtimi specifikacijami za izmenjavo informacij in integracijo storitev. 4. Uvajanje ali izboljševanje
interoperabilnostnih rešitev temelji, kadar je primerno, na izmenjavi izkušenj
ter izmenjavi in spodbujanju dobrih praks ali pa ga to spremlja. Spodbujajo se
izmenjava izkušenj in dobrih praks med vsemi deležniki ter ustrezna javna
posvetovanja. 5. Da bi se izognili podvajanju
in pospešili uvajanje interoperabilnostnih rešitev, se, kadar je primerno,
upoštevajo rezultati, doseženi z drugimi ustreznimi pobudami Unije in držav
članic. 6. Izvajanje
interoperabilnostnih rešitev v okviru programa ISA2 usmerja
EIRA, kjer je to primerno. 7. Interoperabilnostne rešitve
in njihove posodobitve se vključijo v EIC ter dajo na voljo evropskim
javnim upravam za ponovno uporabo, če je to primerno. 8. Komisija redno spremlja
izvajanje in ponovno uporabo interoperabilnostnih rešitev po vsej Uniji v
okviru tekočega delovnega programa iz člena 7. 9. Da bi kar najbolj
povečali sinergije ter zagotovili dopolnilna in skupna prizadevanja, se
ukrepi, kadar je to primerno, uskladijo z drugimi ustreznimi pobudami
Skupnosti. 10. Pri vseh ukrepih in
interoperabilnostnih rešitvah, financiranih v okviru programa ISA2,
se spodbuja ponovna uporaba razpoložljivih interoperabilnostnih rešitev,
če je to primerno. Člen 7
Tekoči delovni program 1. Komisija ob začetku
programa ISA2 sprejme izvedbene akte o vzpostavitvi
tekočega delovnega programa, ki ga spremeni vsaj enkrat na leto, za
izvajanje ukrepov za celotno obdobje veljavnosti tega sklepa. Komisija navedene
izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2). V okviru tekočega delovnega programa se
opredelijo, prednostno razvrstijo, dokumentirajo, izberejo, oblikujejo,
izvedejo in ocenijo ukrepi iz člena 5 ter sporočajo njihovi
rezultati. 2. Vključitev ukrepov v
tekoči delovni program je odvisna od njihove skladnosti s sklopom pravil
in meril za vključitev, ki jih morajo izpolniti pred vključitvijo v
tekoči delovni program. Navedena pravila in merila ter vse njihove
spremembe so sestavni del tekočega delovnega programa. 3. Projekt, ki je bil prvotno
začet ali razvit v okviru programa ISA ali druge pobude Unije, se
lahko vključi v tekoči delovni program v kateri koli od njegovih faz. Člen 8
Proračunske določbe 1. Sredstva se sprostijo ob
vključitvi projekta ali rešitve v operativni fazi v tekoči delovni
program ali po uspešnem zaključku faze projekta, kot je opredeljena v
tekočem delovnem programu in njegovih spremembah. 2. Spremembe tekočega delovnega
programa, ki zadevajo dodeljena proračunska sredstva, ki presegajo 400 000 EUR
za ukrep, se sprejemajo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2). 3. Ukrepi v okviru
programa ISA2 lahko zahtevajo naročanje zunanjih storitev,
za kar veljajo pravila EU o javnih naročilih iz Uredbe (EU, Euratom)
št. 966/2012. Člen 9
Ukrepi in interoperabilnostne rešitve, upravičeni do financiranja 1. Razvoj, vzpostavljanje in
izboljševanje skupnih okvirov in generičnih orodij se financirajo s
programom ISA2. Uporabo takih okvirov in orodij financirajo
uporabniki. 2. Razvoj, vzpostavljanje,
industrializacija in izboljševanje skupnih storitev se financirajo s programom
ISA2. Centralizirano upravljanje takih storitev na ravni Unije se
lahko prav tako financira s programom, če Komisija meni, da je tako
upravljanje v interesu Unije, in če je ustrezno utemeljeno v tekočem
delovnem programu. V vseh drugih primerih se uporaba navedenih storitev
financira z drugimi sredstvi. 3. Interoperabilnostne rešitve,
ki jih prevzame program ISA2 kot „inkubator za rešitve“ ali „most za rešitve“, se financirajo s
programom, dokler jih ne prevzamejo drugi programi ali pobude. 4. Spremljevalni ukrepi se
financirajo s programom. Člen 10
Odbor 1. Komisiji pomaga odbor za
interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (v
nadaljnjem besedilu: odbor ISA2), ustanovljen v skladu z
Uredbo (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta
odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. 3. Komisija v izredno nujnih in
ustrezno utemeljenih primerih sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz
člena 8 Uredbe (EU) št. 182/2011, ki se začnejo
uporabljati takoj. Navedeni akti ostanejo veljavni največ 6 mesecev. Člen 11
Spremljanje in vrednotenje 1. Komisija in odbor ISA2
redno spremljata izvajanje in učinke programa ISA2 ter
zadovoljstvo uporabnikov z njim. Raziskujeta tudi sinergije z dopolnilnimi
programi Unije. 2. Komisija odboru ISA2
vsako leto poroča o izvajanju programa. 3. Program je predmet vmesnega
in končnega ocenjevanja, rezultati teh ocenjevanj pa se sporočijo
Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2018 oziroma 31. decembra 2021.
V zvezi s tem lahko pristojni odbor Parlamenta pozove Komisijo, naj predstavi
rezultate ocenjevanja in odgovori na vprašanja njegovih članov. 4. Pri ocenjevanju se
proučijo vprašanja, kot so ustreznost, učinkovitost, uspešnost,
uporabnost, trajnost in skladnost ukrepov programa. Pri končnem
ocenjevanju se poleg tega prouči, v kakšnem obsegu je program izpolnil
svoj cilj. 5. Uspešnost programa se oceni
glede na cilj iz člena 1 in ukrepe tekočega delovnega programa.
Cilj se meri zlasti na podlagi števila ključnih dejavnikov, ki
omogočajo interoperabilnost, in števila podpornih instrumentov za javne
uprave, ki so bili zagotovljeni evropskim javnim upravam in jih te uporabljajo.
Kazalniki za merjenje rezultatov in učinkov programa se opredelijo v
tekočem delovnem programu. 6. Pri ocenjevanju se
proučijo tudi koristi ukrepov za Unijo v zvezi z izboljšanjem skupnih
politik, opredelijo področja za mogoče izboljšanje ter preverijo
sinergije z drugimi pobudami Unije na področju čezmejne ali
čezsektorske interoperabilnosti in posodobitve evropskih javnih uprav. 7. Zaključeni ali
ustavljeni ukrepi se še naprej ocenjujejo v okviru splošnega ocenjevanja
programa. Ti ukrepi se spremljajo v zvezi z njihovim položajem v splošnem
okolju interoperabilnostnih rešitev v Evropi in ocenjujejo v smislu sprejemanja
s strani uporabnikov, uporabe in možnosti ponovne uporabe. 8. Kjer je to primerno, ocene
programa ISA2 vsebujejo informacije o: (a)
količinsko opredeljivih koristih, ki jih
prinašajo interoperabilnostne rešitve s povezovanjem IKT s potrebami
uporabnikov; (b)
količinsko opredeljivih pozitivnih
učinkih interoperabilnostnih rešitev, ki temeljijo na IKT. Člen 12
Mednarodno sodelovanje 1. Program ISA2 je
odprt za sodelovanje držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk
v okviru njihovih zadevnih sporazumov z Unijo. 2. Spodbuja se sodelovanje z
drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ali organi, predvsem v
okviru Evro-sredozemskega partnerstva in Vzhodnega partnerstva, ter s
sosednjimi državami, predvsem državami Zahodnega Balkana in državami
črnomorske regije. Program ISA2 ne krije s tem povezanih
stroškov. 3. Program spodbuja tretje
države k ponovni uporabi njegovih rešitev, kjer je to primerno. Člen 13
Pobude, ki niso pobude Unije Brez poseganja v druge politike Unije se lahko
interoperabilnostne rešitve, ki se uvajajo ali upravljajo s programom ISA2,
uporabljajo tudi v okviru pobud, ki niso pobude Unije, za nekomercialne namene,
če to ne ustvari dodatnih stroškov za splošni proračun Unije in ne
ogrozi glavnega cilja Unije v zvezi z interoperabilnostno rešitvijo. Člen 14
Finančne določbe 1. Finančna sredstva za
izvajanje ukrepov Unije na podlagi tega sklepa za obdobje njegove veljavnosti
znašajo 130 928 000 EUR. 2. Proračunski organ odobri
letna odobrena sredstva v mejah finančnega okvira. 3. Finančna sredstva za
program lahko krijejo tudi stroške priprave, spremljanja, nadzora, revizije in
ocenjevanja, ki so stalno potrebni za upravljanje programa in doseganje
njegovih ciljev. Člen 15
Začetek veljavnosti Ta sklep
začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2016 do
31. decembra 2020. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja v strukturi ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji 1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila
o spremljanju in poročanju 2.2. Upravljavski
in kontrolni sistem 2.3. Ukrepi
za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2. Ocenjene
posledice za odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenih
posledic za odhodke 3.2.2. Ocenjene posledice
za odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjene posledice
za odobritve za upravne zadeve 3.2.4. Skladnost z
veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba tretjih
oseb pri financiranju 3.3. Ocenjene posledice za prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Sklep
Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnostnih rešitvah za evropske
javne uprave, podjetja in državljane (ISA2) 1.2. Zadevna področja v
strukturi ABM/ABB[64] Informacijske
in komunikacijske tehnologije –
operativni program pod naslovom 26: „Upravljanje, ki ga
izvaja Komisija“ Dejavnost:
26 03 Storitve za javno upravo, podjetja in državljane 1.3. Vrsta predloga/pobude ü Predlog/pobuda
se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se nanaša
na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega
ukrepa.[65] ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. ¨ Predlog/pobuda se
nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Splošni
cilj je spodbuditi zmogljivo in učinkovito elektronsko čezmejno ali
čezsektorsko sodelovanje med evropskimi javnimi upravami ter med upravami,
državljani in podjetji, da se omogoči zagotavljanje elektronskih javnih
storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Unije ter izmenjava
informacij javnega sektorja. Posamezni
cilji so: – izboljšati,
upravljati in ponovno uporabiti obstoječe čezmejne ali
čezsektorske interoperabilnostne rešitve; – razviti,
upravljati in ponovno uporabiti nove čezmejne ali čezsektorske
interoperabilnostne rešitve; – oceniti
učinke predlagane ali sprejete zakonodaje Unije na IKT in opredeliti
področja, na katerih bi lahko nova zakonodaja spodbujala
interoperabilnost; – ustvariti
evropsko referenčno arhitekturo interoperabilnosti (European
Interoperability Reference Architecture – EIRA), ki se bo uporabljala kot
orodje za izgradnjo in ocenjevanje interoperabilnostnih rešitev; – ustvariti
instrument za spodbujanje ponovne uporabe obstoječih interoperabilnostnih
rešitev in ugotoviti področja, na katerih še vedno ni takih rešitev; – oceniti
obstoječe skupne specifikacije in standarde, spodbujati njihovo uporabo
ter razviti nove skupne specifikacije in standarde; ter – uvesti mehanizem,
s katerim se bodo izmerile in količinsko opredelile koristi
interoperabilnostnih rešitev. 1.4.2. Posamezni cilji in zadevne
dejavnosti v strukturi ABM/ABB Posamezni cilj št. 26 Interoperabilno
zagotavljanje evropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in
državljanom – Vlaganje v
sodobne javne uprave – interoperabilnostne rešitve Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB dejavnost ABB 26.03:
Storitve za javne uprave, podjetja in državljane 1.4.3. Pričakovani rezultati in
posledice Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. Razvoj
boljših interoperabilnostnih rešitev za evropske javne uprave ter med upravami
in podjetji/državljani bo bistveno izboljšal izmenjavo informacij med državami
članicami in ustvaril možnosti za znatno znižanje stroškov. GD
DIGIT bo z drugimi službami Komisije prek programa ISA2 ter v
tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi deležniki delal na
ključnih elementih, ki omogočajo interoperabilnost, in na podpori za
učinkovito izvajanje politik in zakonodaje EU ter spodbujal
zagotavljanje in podporo elektronskih javnih storitev za uporabo s strani
evropskih javnih uprav. Dejavno
podpira posodabljanje evropskih javnih uprav v korist pobud Unije, držav
članic, državljanov in podjetij. 1.4.4. Kazalniki rezultatov in
posledic Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Komisija
je opredelila splošni cilj in niz posameznih ciljev (glej odstavek 1.4.1). Doseganje
teh ciljev naj bi se spremljalo na podlagi kazalnikov rezultatov, s katerimi se
bo lahko uradno merila „logika posega“ programa. Pri predhodnem vrednotenju so bili razviti kazalniki in
pričakovani rezultati, ki so določeni v ustreznem spremnem dokumentu. Posamezni
cilji, rezultati in kazalniki so razvrščeni v naslednjih pet glavnih
kategorij, ki pomenijo področja ukrepov v okviru programa: – ključni
elementi, ki omogočajo interoperabilnost; – podpora
učinkovitemu izvajanju zakonodaje EU; – podporni
instrumenti za javne uprave; – spremljevalni
ukrepi; in – dejavnosti
spremljanja. Vpliv
programa na proračun je prikazan v preglednici 3.2.2. Pri ocenjevanju
programa se bodo proučila vprašanja, kot so ustreznost, učinkovitost,
zmogljivost, uporabnost, trajnost in skladnost ukrepov, ocenila pa se bo tudi
uspešnost glede na cilj programa in tekoči delovni program. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno Program ISA2
bo moral zadovoljiti potrebo po ključnih elementih, ki omogočajo
interoperabilnost, podpirati učinkovito izvajanje zakonodaje Unije,
zagotoviti podporne instrumente evropskim javnim upravam ter razvijati
obstoječe ali nove skupne okvire, skupne storitve in generična
orodja, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Te
potrebe so bile ugotovljene na podlagi izmenjav mnenj s tistimi, ki delujejo na
drugih področjih politike Unije, in predstavniki držav članic, na
podlagi predhodnega vrednotenja ter na podlagi uradnega posvetovanja, opisanega
v obrazložitvenem memorandumu. Glavne upravičenke dejavnosti v okviru
programa bodo evropske javne uprave. Podjetja in državljani bodo imeli posredno
korist, saj jim bodo javne uprave zagotavljale storitve. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Vsa
področja dejavnosti, zajeta v programu ISA2, spadajo pod skupno
odgovornost držav članic in Evropske unije. Zato bo program ukrepal le,
kadar je prisotna dokazljiva evropska dodana vrednost, kot je opredeljeno v
obrazložitvenem memorandumu. Upravni
odbor programa bo zagotovil skladnost in dopolnjevanje z dejavnostmi na ravni
držav članic. Na ravni Unije se bo z usklajevanjem med službami zagotovila
uskladitev dejavnosti programa s tistimi na drugih političnih
področjih (npr. evropski semester, priporočila za posamezne
države članice ali njihova poročila), z instrumentom za povezovanje
Evrope (IPE) ter stebrom II digitalne agende o interoperabilnosti in
standardih, da se dosežejo čim večja skladnost in sinergije. Zaradi
tesnega sodelovanja in usklajevanja z državami članicami in drugimi političnim
področji bo lahko program nenehno ocenjeval dejanske potrebe, sorazmernost
dejavnosti in spoštovanje subsidiarnosti. Kot
je poudarjeno v obrazložitvenem memorandumu, bo program ISA2
predvsem dodal finančno in gospodarsko vrednost ukrepanju Unije ter
prispeval h krepitvi in izvajanju politik in zakonodaje Unije, pri tem pa z
usklajevanjem prek meja ali sektorjev dosegal precejšnje sinergije. 1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj
v preteklosti Poročilo
Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesni oceni prejšnjega programa ISA
poudarja večinoma pozitivne ugotovitve ocene. V novem programu ISA2
so bila obravnavana vsa priporočila. 1.5.4. Skladnost in možnosti sinergij
z drugimi ustreznimi instrumenti Kot
je navedeno v obrazložitvenem memorandumu, sta zagotovljeni skladnost in
dopolnjevanje z IPE, kar naj bi pripeljalo do sinergij. 1.6. Trajanje ukrepa in
finančnih posledic ü Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: –
ü trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2016 do
31. 12. 2020 –
¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL. ¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda: –
izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in
LLLL, –
ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti. 1.7. Načrtovani načini
upravljanja[66] ü Neposredno upravljanje – Komisija. –
ü z lastnimi službami, vključno s svojimi zaposlenimi v delegacijah
Unije; –
¨ prek izvajalskih agencij. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Posredno upravljanje – prenos izvajanja na: –
¨ tretje države ali organe, ki jih te imenujejo, –
¨ mednarodne organizacije in njihove agencije (navedite), –
¨ EIB in Evropski investicijski sklad, –
¨ organe iz členov 208 in 209 finančne uredbe, –
¨ subjekte javnega prava, –
¨ subjekte zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti
subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, –
¨ subjekte zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni
za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna
finančna jamstva, –
¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov SZVP v
skladu z naslovom V PEU in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu. – Pri navedbi več kot enega načina
upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“. Opombe Program ISA2
se bo začel 1. januarja 2016. 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in
poročanju Navedite pogostost in pogoje. Predvideno
je redno spremljanje izvajanja programa v skladu z načelom dobrega
finančnega poslovodenja in upravnimi postopki Komisije. Spremljanje bo
vključevalo letno poročanje upravnemu odboru o doseženem napredku pri
izvajanju podpornih dejavnosti. Program
bo predmet vmesnega in končnega ocenjevanja, rezultati teh ocenjevanj pa
se bodo sporočili Evropskemu parlamentu in Svetu do
31. decembra 2018 oziroma 31. decembra 2021. V zvezi s tem
lahko pristojni odbor Parlamenta pozove Komisijo, naj predstavi rezultate
ocenjevanja in odgovori na vprašanja njegovih članov. 2.2. Upravljavski in kontrolni
sistem 2.2.1. Ugotovljena tveganja Opravljeno
je bilo predhodno vrednotenje, ki je priloženo k temu predlogu sklepa. Posebna
priporočila, ki izhajajo iz tega vrednotenja in vmesne ocene
programa ISA, so bila ustrezno upoštevana. V predlogu so podrobno
obravnavana nekatera tveganja, ugotovljena v priporočilih. V
okviru programa ISA2 bo razvita in podprta evropska
kartografija interoperabilnosti (EIC) kot instrument, ki bo posnel in
analiziral interoperabilnostno okolje v Evropi ter opredelil rešitve, ki so na
voljo, in tiste, ki še manjkajo. Na tej podlagi bo še naprej podpiral
obstoječe in ustvarjal nove rešitve ter spodbujal interoperabilnostne
rešitve, ki izvirajo iz drugih pobud Unije in bi se lahko uporabljale pri
zagotavljanju digitalnih storitev v Uniji. S tem bo preprečil podvajanje
prizadevanj, okrepil sodelovanje med državami članicami in službami
Komisije ter dejavno spodbujal ponovno uporabo obstoječih rešitev. 2.2.2. Informacije o vzpostavitvi
sistema notranjega nadzora Veljavni
načini nadzora, ki jih uporablja Komisija, bodo zajeli odobritve v okviru
programa. 2.2.3. Ocena stroškov in koristi
kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak Predvideni
so številni finančni in upravni nadzorni mehanizmi. Program se bo izvajal
prek javnih naročil v skladu s pravili in postopki iz finančne
uredbe. 2.3. Ukrepi za preprečevanje
goljufij in nepravilnosti 2.3.1. Navedite obstoječe ali
načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Skozi
celoten postopek veljajo pravila o javnih naročilih in postopki za oddajo
javnih naročil, ki vključujejo: – oblikovanje
delovnega programa, ki je v skladu z mnenjem upravnega odbora in v katerem so
postavljeni mejniki za sproščanje sredstev, kar zagotavlja možnost nadzora
nad dosežki in stroški; – ustrezno
pripravo razpisnih pogojev, da se zagotovi možnost nadzora nad doseganjem
zahtevanih rezultatov in nad nastalimi stroški; – analizo
kakovosti in finančno analizo razpisov; – vključenost
drugih oddelkov Komisije v celotnem postopku; – preverjanje
rezultatov in pregled računov pred plačilom na več ravneh; ter – notranjo
revizijo. 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice · Obstoječe proračunske vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka […][poimenovanje ………………………………………...……….] || dif./nedif. ([67]) || držav Efte[68] || držav kandidatk[69] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe 1A || 26.01.04.01 Odhodki za podporo interoperabilnostnim rešitvam za evropske javne uprave || nedif. || DA || DA || NE || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka […][poimenovanje ………………………………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe 1A || 26.03.01.01 Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane[70] (ISA2) || dif. || DA || DA || NE || NE 1A || 26.03.01.51 Dokončanje ukrepov, financiranih s programom za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (ISA) || dif. || DA || DA || NE || NE 3.2. Ocenjene posledice za odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za
odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || številka || 1A – Konkurenčnost za rast in delovna mesta GD: DIGIT || || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1) || 24,448 || 25,115 || 25,783 || 26,452 || 27,130 || || || 128,928 plačila || (2) || 6,500 || 23,800 || 24,500 || 26,000 || 48,128 || || || 128,928 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[71] || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || || (3) || 0,400 || 0,400 || 0,400 || 0,400 || 0,400 || || || 2,000 Odobritve za GD DIGIT SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 24,848 || 25,515 || 26,183 || 26,852 || 27,530 || || || 130,928 plačila || =2+2a +3 || 6,900 || 24,200 || 24,900 || 26,400 || 48,528 || || || 130,928 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 24,848 || 25,515 || 26,183 || 26,852 || 27,530 || || || 130,928 plačila || (5) || 6,900 || 24,200 || 24,900 || 26,400 || 48,528 || || || 130,928 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve iz RAZDELKA 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 24,848 || 25,515 || 26,183 || 26,852 || 27,530 || || || 130,928 plačila || =5+ 6 || 6,900 || 24,200 || 24,900 || 26,400 || 48,528 || || || 130,928 Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ GD: DIGIT || Človeški viri || 2,416 || 2,416 || 2,416 || 2,416 || 2,416 || || || 12,080 Drugi upravni odhodki || 0,120 || 0,120 || 0,120 || 0,120 || 0,120 || || || 0,600 GD DIGIT SKUPAJ || odobritve || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || || || 12,680 Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || || 12,680 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 27,384 || 28,051 || 28,719 || 29,388 || 30,066 || || || 143,608 plačila || 9,436 || 26,736 || 27,436 || 28,936 || 51,064 || || || 143,608 3.2.2. Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje. –
ü Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Cilji in realizacije ò || || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ REALIZACIJE vrsta[72] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj POSAMEZNI CILJ iz odstavkov 1.4.1 in 1.4.4 || || || || || || || || || || || || || || || || Ključni elementi, ki omogočajo interoperabilnost || || || || 6,000 || || 6,000 || || 6,000 || || 7,000 || || 7,000 || || || || || || 32,000 Podpora učinkovitemu izvajanju zakonodaje EU || || || || 10,000 || || 12,000 || || 12,000 || || 14,000 || || 14,000 || || || || || || 62,000 Podporni instrumenti za evropske javne uprave || || || || 3,000 || || 3,500 || || 4,000 || || 4,500 || || 4,500 || || || || || || 19,500 Spremljevalni ukrepi || || || || 2,550 || || 2,550 || || 2,550 || || 2,550 || || 2,550 || || || || || || 12,750 Dejavnosti spremljanja || || || || 0,535 || || 0,535 || || 0,535 || || 0,535 || || 0,535 || || || || || || 2,675 STROŠKI SKUPAJ || || 22,094 || || 24,594 || || 25,094 || || 28,594 || || 28,594 || || || || || || 128,925 3.2.3. Ocenjene posledice za
odobritve za upravne zadeve 3.2.3.1. Povzetek –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. –
ü Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na
tri decimalna mesta natančno) || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 2,416 || 2,416 || 2,416 || 2,416 || 2,416 || || || 12,080 Drugi upravni odhodki || 0,120 || 0,120 || 0,120 || 0,120 || 0,120 || || || 0,600 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || || || 12,680 Odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira[73] || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi upravni odhodki || || || || || || || || Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || SKUPAJ || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || 2,536 || || || 12,680 Potrebe po odobritvah
za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za
upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj
z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne
dodelitve virov glede na proračunske omejitve. 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. –
ü Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ocena, izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || || || Skupaj || Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || || || XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) – AD || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || || || 10 || XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) – AST || 4 || 4 || 4 || 4 || 4 || || || 4 || XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) – AST/SC || 2 || 2 || 2 || 2 || 2 || || || 2 || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[74] || || XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) – ZU || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || || || 3 || XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) – PU || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || || || 1 || XX 01 02 02 (PU, LU, MSD, ZU in NNS na delegacijah) || || || || || || || || || XX 01 04 yy[75] || – na sedežu || || || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || || SKUPAJ || 20 || 20 || 20 || 20 || 20 || || || 20 XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa
in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri,
ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov
glede na proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Delovna mesta AD zajemajo dejansko upravljanje programa: izdelavo delovnega programa, upravljanje proračuna, vodenje javnih razpisov, povezanih z izvajanjem programa, upravljanje pogodb, povezanih z izvajanjem programa, spremljanje projektov, stike s službami Komisije in izvedenci držav članic ter organizacijo srečanj strokovnjakov, delavnic in konferenc. Vključen je tudi vodja enote. Delovna mesta AST in AST/SC zagotavljajo podporo na naslednjih področjih: – tajniške naloge, organizacija misij (dve osebi), – upravljanje proračuna, razpisi, pogodbe in plačila računov (dve osebi), – širjenje informacij in komunikacija (dve osebi), – logistika: organizacija sestankov in delavnic, povabila izvedencem, povračilo stroškov izvedencem, upravljanje dokumentov (ena oseba). Zunanje osebje || Delovna mesta END podpirajo dejansko upravljanje programa, tako da dopolnjujejo delovna mesta AD predvsem na področjih, povezanih z usklajevanjem z državami članicami, spremljanjem projektov ter organizacijo srečanj izvedencev, delavnic in konferenc. Pogodbeno osebje bo zagotavljalo namensko podporo za (a) dejavnosti razširjanja in izkoriščanja v okviru programa ter (b) dejansko upravljanje določenih ukrepov, predvsem na področjih, ki vključujejo druge službe Komisije. 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
ü Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim
okvirom. Predlog je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti
ali sprememba večletnega finančnega okvira[76]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
V predlogu/pobudi ni načrtovano
sofinanciranje tretjih oseb. 3.3. Ocenjene posledice za
prihodke –
ü Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ¨ za lastna sredstva, ¨ za razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[77] Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6) Člen ............. || || || || || || || || Za razne namenske
prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov. Navedite metodo za
izračun posledic za prihodke. [1] http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/policy/public-sector-innovation/index_en.htm. [2] Sporočilo Komisije, Letni pregled rasti 2013,
COM(2012) 750 final, 28.11.2012. [3] Poročilo o političnih, socialno-ekonomskih in
pravnih dejavnikih „European Interoperability Strategy 2012 Implementation
Review“ (Pregled izvajanja evropske strategije interoperabilnosti za
leto 2012). [4] Sporočilo Komisije „Evropa 2020 –
Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“,
COM(2010) 2020 final, 3.3.2010. [5] Sporočilo Komisije
Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru
regij „Evropska digitalna agenda“, COM(2010) 245 final, 28.8.2010.
[6] Sporočilo Komisije
Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru
regij „Za interoperabilnost evropskih javnih storitev“,
COM(2010) 744 final, 16.12.2010. [7] e‑Commission 2012–2015: Delivering user-centric digital services, Communication from VP
Šefčovič to the Commission, SEC(2012) 492 final, 1.8.2012. [8] Sklep 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o
interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA), UL L 260, 3.10.2009, str. 20. [9] Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega
programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020
in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013,
str. 104). [10] Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za
povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in
razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010
(UL L 348, 20.12.2013, str. 129). [11] Powering European Public Sector Innovation: Towards A New
Architecture. Report of the Expert Group on Public Sector Innovation
(poročilo strokovne skupine za inovacije v javnem sektorju),
EUR 13825 EN, 2013. [12] Sklep Sveta 95/468/ES z dne 6. novembra 1995 o
prispevku Skupnosti za telematsko izmenjavo podatkov med upravami v Skupnosti
(IDA), UL L 269, 11.11.1995, str. 23–25. [13] Odločba 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 12. julija 1999 o nizu smernic, vključno z
opredelitvijo projektov skupnega interesa, za čezevropska omrežja za
elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA), UL L 203,
3.8.1999, str. 1. [14] Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 1720/1999/ES
z dne 12. julija 1999 o sprejemu niza dejavnosti in ukrepov za
zagotavljanje medobratovalnosti in dostopa do čezevropskih omrežij za
elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA), UL L 203,
3.8.1999, str. 9. [15] Sklep 2004/387/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004
o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim
upravam, podjetjem in državljanom (IDABC), UL L 181, 18.5.2004,
str. 25. [16] Sklep št. 922/2009/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih
rešitvah za evropske javne uprave (ISA), UL L 260, 3.10.2009,
str. 20. [17] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“, COM(2012) 529. [18] Direktiva 2006/123/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem
trgu, UL L 376, 27.12.2006, str. 36. [19] Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter
direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede
povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb. [20] Direktiva 2007/2/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi
infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE), UL L 108,
25.4.2007, str. 1. [21] Odločba št. 1482/2007/ES Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 11. decembra 2007 o vzpostavitvi programa Skupnosti za
izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu
(Fiscalis 2013) in razveljavitvi Odločbe št. 2235/2002/ES,
UL L 330, 15.12.2007, str. 1–7. [22] Odločba št. 624/2007/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 23. maja 2007 o vzpostavitvi akcijskega programa za
carino v Skupnosti (Carina 2013), UL L 154, 14.6.2007,
str. 25–31. [23] Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem
skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu,
Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za
pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za
regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem
skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 1083/2006, UL L 347, 20.12.2013, str. 320. [24] Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni
uporabi informacij javnega sektorja, UL L 175, 27.6.2013,
str. 1. [25] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije
na notranjem trgu, COM(2012) 238 final, 4.6.2012. [26] Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv
Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES,
95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES
Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in
Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 316,
14.11.2012, str. 12. [27] Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter
razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in
Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti,
Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti
in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za
statistične programe Evropskih skupnosti, UL L 87, 31.3.2009,
str. 164–173. [28] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o
metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje,
COM(2009) 404 final, 10.8.2009. [29] Direktiva 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila
2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, UL
L 133, 6.5.2014, str. 1-11. [30] Interim evaluation of the ISA
programme (Vmesna ocena programa ISA), Kurt Salmon, 31.10.2012. [31] SG, COMP, MARE, JRC, PO, DGT, EMPL, REGIO, HOME, JUST, ENTR,
CNECT. [32] Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Nemčija,
Grčija, Irska, Italija, Latvija, Malta, Nizozemska, Slovaška, Slovenija,
Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. [33] UL C , , str. . [34] UL C , , str. . [35] COM(2010) 245. [36] COM(2010) 2020. [37] COM(2010) 744. [38] Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu,
UL L 376, 27.12.2006, str. 36. [39] Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter
direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede
povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb. [40] Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske
informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE), UL L 108, 25.4.2007,
str. 1. [41] Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu
(VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za
kratkoročno prebivanje (Uredba VIS), UL L 218, 13.8.2008,
str. 60–81. [42] Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi
druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II),
UL L 381, 28.12.2006, str. 4–23. [43] Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne
11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo
prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije,
UL L 316, 15.12.2000, str. 1–10. [44] https://e-justice.europa.eu
[45] Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem
zdravstvenem varstvu, UL L 88, 4.4.2011, str. 45–65. [46] Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem
skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu,
Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za
pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za
regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem
skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 1083/2006, UL L 347, 20.12.2013, str. 320. [47] Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni
uporabi informacij javnega sektorja, UL L 175, 27.6.2013,
str. 1. [48] COM(2012) 238. UL C [..], [..], str. [...]. [49] Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi
direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES,
94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in
2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa
Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in
Sveta, UL L 316, 14.11.2012, str. 12. [50] Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za
raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa
št. 1982/2006/ES, UL L 347, 20.12.2013, str. 104. [51] Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki
opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju
poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES, UL L 94,
28.3.2014, str. 243. [52] Direktiva 2014/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi
Direktive 2004/18/ES, UL L 94, 28.3.2014, str. 65–242. [53] Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb,
UL L 94, 28.3.2014, str. 1–64. [54] Direktiva 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila
2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju, UL
L 133, 6.5.2014, str. 1. [55] Uredba (EU) št. 1316/2013/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi
Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010
in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010,
UL L 348, 20.12.2013, str. 129. [56] Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na
področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe
št. 1336/97/ES, UL L 86, 21.3.2014, str. 14. [57] Odločba 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 12. julija 1999 o nizu smernic, vključno z
opredelitvijo projektov skupnega interesa, za čezevropska omrežja za
elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA), UL L 203,
3.8.1999, str. 1. [58] Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 1720/1999/ES
z dne 12. julija 1999 o sprejemu niza dejavnosti in ukrepov za
zagotavljanje medobratovalnosti in dostopa do čezevropskih omrežij za
elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA), UL L 203,
3.8.1999, str. 9. [59] Sklep 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju
vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom,
UL L 144, 30.4.2004, str. 62 in UL L 181, 18.5.2004,
str. 25 (popravek). [60] Sklep št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske
javne uprave (ISA), UL L 260, 3.10.2009, str. 20. [61] Dokument A7-0083/2012. [62] Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom,
Svetom in Komisijo z dne 2. decembra 2013 o proračunski
disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem
poslovodenju, UL C 373, 20.12.2013, str. 1–11. [63] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije, UL L 55, 28.12.2011, str. 13. [64] ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [65] Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne
uredbe. [66] Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [67] Dif. = diferencirana sredstva; nedif. =
nediferencirana sredstva. [68] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [69] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [70] Ta nova proračunska postavka bo nadomestila sedanjo
proračunsko vrstico 26 03 01 01: Interoperabilnostne
rešitve za evropske javne uprave (ISA). Dokončanje ukrepov ISA bo zajeto v
postavki 26 03 01 02: „Dokončanje …“ [71] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [72] Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene
storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov
novozgrajenih cest ...). [73] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [74] PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni
uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni
uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji. [75] Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru
odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [76] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega
sporazuma (za obdobje 2007–2013). [77] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani
na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 %
stroškov pobiranja.