1.   S to uredbo se vzpostavlja ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za namene zagotavljanja, da države članice dejansko, učinkovito in pravilno uporabljajo schengenski pravni red ter s tem prispevajo k ohranjanju medsebojnega zaupanja med državami članicami in k dobro delujočemu območju brez nadzora na notranjih mejah.

2.   V okviru vzpostavljenega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma so predvidene objektivne in nepristranske dejavnosti ocenjevanja in spremljanja, katerih cilj je:

3.   Ocenjevanja lahko zajemajo vse vidike schengenskega pravnega reda in upoštevajo delovanje organov, ki uporabljajo schengenski pravni red. Ocenjevanja lahko zajemajo zlasti naslednja področja politike: upravljanje zunanjih meja, odsotnost nadzora na notranjih mejah, vizumska politika, vračanje, obsežni informacijski sistemi, ki podpirajo uporabo schengenskega pravnega reda, policijsko sodelovanje, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in varstvo podatkov.

1.   Države članice in Komisija so skupaj odgovorne za izvajanje ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, k temu pa prispevajo ustrezni organi, uradi in agencije Unije iz člena 7 v skladu s svojimi mandati.

2.   Komisija na splošno usklajuje pripravo letnih in večletnih ocenjevalnih programov, oblikovanje vprašalnikov in časovnih razporedov obiskov, izvajanje obiskov ter pripravo ocenjevalnih poročil in priporočil. Zagotovi tudi dejavnosti nadaljnjega ukrepanja in spremljanja.

3.   Svet sprejme priporočila v primeru resnih pomanjkljivosti, prvih ocenjevanj, tematskih ocenjevanj in kadar ocenjevana država članica bistveno izpodbija osnutek ocenjevalnega poročila, ki vsebuje osnutke priporočil. Svet kot del faze spremljanja ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma sprejme sklepe o zaključka akcijskih načrtov v primeru resnih pomanjkljivosti in prvih ocenjevanj.

Svet izvaja svojo politično vlogo v zvezi z upravljanjem schengenskega območja z razpravami o poročilih, ki jih Komisija predloži v skladu s členom 25, med drugim o stanju izvajanja akcijskih načrtov, in političnimi razpravami glede učinkovitega izvajanja schengenskega pravnega reda in pravilnega delovanja območja brez nadzora na notranjih mejah. V ta namen Komisija in Svet v celoti sodelujeta v vseh fazah ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, ki se izvaja na podlagi te uredbe. Komisija zlasti Svetu zagotovi ustrezne in pravočasne informacije v zvezi z načrtovanjem programov in izvajanjem dejavnosti ocenjevanja in spremljanja.

4.   Države članice in Komisija v vseh fazah ocenjevanj polno sodelujejo, da se zagotovi učinkovito izvajanje te uredbe.

5.   Države članice sprejmejo vse splošne ali posebne ukrepe za podporo in pomoč Komisiji in skupinam pri izvajanju dejavnosti ocenjevanja in spremljanja.

Države članice zagotovijo, da lahko Komisija in skupine, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja, učinkovito opravljajo svoje naloge, zlasti tako, da Komisiji in skupinam omogočijo, da poizvedbe naslovijo neposredno na ustrezne osebe, ter zagotovijo popoln in neoviran dostop do vseh območij, prostorov in dokumentov, potrebnih za dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja, vključno z nacionalnimi in notranjimi smernicami in navodili. Dostop do ustreznih tajnih podatkov se odobri članom skupine in opazovalcem, ki imajo ustrezno varnostno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga je izdal pristojni organ.

6.   Komisija je odgovorna za organizacijo potovanj predstavnikov Komisije in strokovnjakov držav članic iz skupin v obiskano državo članico in iz nje.

Komisija krije stroške potovanja in nastanitve strokovnjakov, ki sodelujejo pri obiskih, in strokovnjaka pripravnika iz člena 16(2).

Obiskana država članica je odgovorna za zagotovitev potrebnega prevoza na kraju samem, razen za nenapovedane obiske.

1.   Ocenjevanja so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

2.   Komisija organizira prvo ocenjevanje po izjavi države članice o pripravljenosti za ocenjevanje.

3.   Komisija lahko organizira nenapovedana ocenjevanja, zlasti:

4.   Komisija lahko organizira tematska ocenjevanja, zlasti da oceni izvajanje pomembnih zakonodajnih sprememb, ko se te začnejo uporabljati, in novih pobud, ali da oceni vprašanja na vseh področjih politike ali v zvezi s praksami držav članic, ki se srečujejo s podobnimi izzivi.

1.   Komisija sodeluje z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije, ki sodelujejo pri izvajanju schengenskega pravnega reda, ter z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA).

Komisija lahko za lažje sodelovanje v zvezi z izvajanjem te uredbe sklene dogovore s temi organi, uradi in agencijami Unije.

2.   Komisija lahko od organov, uradov in agencij Unije iz odstavka 1 zahteva, da v skladu s svojimi mandati zagotovijo informacije, statistične podatke ali analize tveganja, tudi glede korupcije in organiziranega kriminala, če bi ta lahko ogrožala uporabo schengenskega pravnega reda v državah članicah, za izboljšanje spremljanja razmer v smislu Uredbe (EU) 2019/1896 v zvezi z izvajanjem schengenskega pravnega reda v državah članicah.

Ocenjena država članica lahko predloži pripombe na predložene informacije iz prvega pododstavka.

1.   Agencija Frontex vsako leto najpozneje do 31. avgusta Svetu, Komisiji in državam članicam predloži analizo tveganja za namen določitve letnega ocenjevalnega programa iz člena 13.

Analiza tveganja iz prvega pododstavka zajema vse pomembne vidike, povezane z evropskim integriranim upravljanjem meja, vključuje pa tudi priporočila za določene odseke zunanjih meja, za določene mejne prehode in za določene kraje, pomembne za ocenjevanje skladnosti z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22) v državah članicah, ki bodo ocenjene v naslednjem letu, v skladu z večletnim ocenjevalnim programom določenem na podlagi člena 12.

2.   Frontex predloži Komisiji do 31. avgusta vsakega leta ločeno analizo tveganja, ki vključuje priporočila za nenapovedana ocenjevanja v naslednjem letu, ne glede na vrstni red držav članic, ki bodo ocenjene v posameznem letu, v skladu z večletnim ocenjevalnim programom, določenem na podlagi člena 12.

Priporočila iz prvega pododstavka lahko zadevajo katero koli regijo ali določeno območje in vsebujejo seznam najmanj 10 določenih odsekov zunanjih meja in najmanj 10 določenih mejnih prehodov ter najmanj 10 določenih krajev, pomembnih za ocenjevanje skladnosti v skladu z Direktivo 2008/115/ES, in druge ustrezne informacije.

1.   Komisija pri pripravi dejavnosti ocenjevanja in spremljanja uporabi rezultate ustreznih mehanizmov in instrumentov, vključno z dejavnostmi ocenjevanja in spremljanja, ki jih izvajajo organi, uradi in agencije Unije, ki sodelujejo pri izvajanju schengenskega pravnega reda, zlasti oceno ranljivosti, in FRA ter neodvisni nacionalni mehanizmi in organi za spremljanje, da se izboljša ozaveščenost o delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah ter preprečijo podvajanje prizadevanj in nasprotujoči si ukrepi. Komisija lahko v dogovoru z ocenjeno državo članico uporabi rezultate nacionalnih mehanizmov za nadzor kakovosti, če so na voljo.

2.   Priporočila v iz te uredbe dopolnjujejo priporočila pripravljena na podlagi člena 32(7) Uredbe (EU) 2019/1896 v okviru ocene ranljivosti.

3.   Komisija si lahko z ustreznimi nacionalnimi organi, uradi in agencijami ter organi, uradi in agencijami Unije iz odstavka 1 varno in pravočasno izmenja podrobnosti o ocenjevalnih poročilih, akcijske načrte in najnovejše informacije o izvajanju akcijskih načrtov.

Izmenjava informacij iz prvega pododstavka poteka v skladu z mandati zadevnih organov, uradov in agencij Unije.

1.   Komisija po potrebi po posvetovanju z zadevnimi organi, uradi in agencijami Unije iz člena 7 določi večletni ocenjevalni program, ki zajema obdobje sedmih let, in sicer vsaj osem mesecev pred začetkom naslednjega sedemletnega obdobja.

V vsakem večletnem ocenjevalnem ciklu je vsaka država članica predmet enega rednega ocenjevanja in je lahko, če je ustrezno, predmet enega ali več tematskih ali nenapovedanih ocenjevanj, na podlagi analiz tveganja, nove zakonodaje ali informacij, ki jih Komisija pridobi v skladu s členi 7 do 11.

2.   Komisija sprejme večletni ocenjevalni program z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

Komisija pošlje večletni ocenjevalni program Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Večletni ocenjevalni program lahko, če je relevantno, v okviru področij politik iz člena 1(3) določa posebna prednostna področja, ki jih zajemajo redna ocenjevanja, in vključuje začasni časovni razpored teh ocenjevanj.

Večletni ocenjevalni program določi začasni seznam držav članic, za katere bodo v določenem letu potekala redna ocenjevanja, ne glede na prilagoditve, opravljene v skladu z odstavkom 4 tega člena. Pri začasnem vrstnem redu, po katerem bodo za države članice potekala redna ocenjevanja, se upošteva čas, ki je potekel od prejšnjega rednega ocenjevanja. Upoštevajo se tudi rezultati prejšnjih ocenjevanj, hitrost izvajanja akcijskih načrtov in druge ustrezne informacije, ki so na voljo Komisiji in so zbrane v skladu s členi 7 do 11, v zvezi s praksami držav članic pri uporabi schengenskega pravnega reda.

4.   V primeru višje sile, ki preprečuje izvedbo ocenjevanj v skladu z začasnim časovnim razporedom, določenim v skladu z odstavkom 3, lahko Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami prilagodi začasni časovni razpored za zadevna ocenjevanja.

Komisija o dogodkih iz prvega pododstavka in njihovem pričakovanem vplivu na načrtovanje ocenjevanj v skladu z večletnim ocenjevalnim programom nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet.

1.   Komisija z izvedbenim aktom do 15. novembra v letu pred letom, na katerega se program nanaša, določi letni ocenjevalni program. Večletni ocenjevalni program temelji zlasti na analizah tveganj in drugih informacijah, ki jih je Komisija pridobila v skladu s členi 7 do 11. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

2.   Letni ocenjevalni program vsebuje začasni časovni razpored naslednjih ocenjevanj:

3.   Komisija brez odlašanja pošlje večletni ocenjevalni program Evropskemu parlamentu in Svetu.

V primeru višje sile, ki preprečuje izvedbo ocenjevanj v skladu z začasnim časovnim razporedom, določenim v skladu z odstavkom 2, lahko Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami prilagodi začasni časovni razpored za zadevna ocenjevanja.

Komisija o dogodkih iz drugega pododstavka in njihovem pričakovanem vplivu na načrtovanje ocenjevanj v skladu z letnim ocenjevalnim programom brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet.

1.   Komisija z izvedbenim aktom določi in posodablja standardni vprašalnik. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

Pri pripravi vprašalnika se lahko Komisija posvetuje z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije iz člena 7.

2.   Standardni vprašalnik zajema izvajanje ustrezne zakonodaje ter organizacijska in tehnična sredstva, ki so na voljo za izvajanje schengenskega pravnega reda, vključno tista iz priročnikov, schengenskih katalogov in ustreznih statističnih podatkov.

3.   Komisija vsako leto do 1. julija pošlje standardni vprašalnik tistim državam članicam, za katere bodo naslednje leto potekala redna ocenjevanja v skladu z letnim ocenjevalnim programom.

Države članice iz prvega pododstavka predložijo Komisiji svoje odgovore do 31. oktobra istega leta.

Komisija da odgovore iz drugega pododstavka na voljo drugim državam članicam.

4.   Na zahtevo Komisije ocenjene države članice posodobijo svoje odgovore na standardni vprašalnik in na zahtevo odgovorijo na dodatna vprašanja pred določenimi ocenjevanji. Države članice lahko predložijo tudi ugotovitve nacionalnih mehanizmov za nadzor kakovosti in notranjih revizij, kadar je relevantno.

1.   Člani skupine in opazovalci, ki sodelujejo pri dejavnostih ocenjevanja in spremljanja, imajo ustrezne kvalifikacije, vključno z dobrim teoretičnim znanjem in izkušnjami na področjih, ki jih zajema ocenjevalni in spremljevalni mehanizem, dobro poznajo načela, postopke in tehnike ocenjevanja ter se lahko učinkovito sporazumevajo v skupnem jeziku.

2.   V skladu z zadevnim aktom o pristopu strokovnjaki tistih držav članic, ki jih zavezujejo določbe schengenskega pravnega reda, ga pa še ne uporabljajo v celoti, sodelujejo pri dejavnostih ocenjevanja in spremljanja vseh delov schengenskega pravnega reda.

1.   Države članice in Komisija v sodelovanju z ustreznimi organi, uradi ali agencijami Unije iz člena 7 zagotovijo, da se strokovnjaki držav članic in predstavniki Komisije ustrezno usposobijo za schengenske ocenjevalce.

Komisija zagotovi, da se tečaji usposabljanja za schengenske ocenjevalce organizirajo za vsa ustrezna področja politike ter vključujejo pravilno delovanje organov in elemente v zvezi s temeljnimi pravicami, ki se razvijejo v sodelovanju z FRA.

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in ustreznimi organi, uradi ali agencijami Unije iz člena 7 redno posodablja učne načrte za začetno usposabljanje in po potrebi zagotavlja nadaljnje in osvežitveno usposabljanje.

2.   V ustrezno utemeljenih primerih lahko vsaka skupina, ki izvaja redna ocenjevanja, za namene usposabljanja vključi strokovnjaka pripravnika iz države članice ali Komisije.

3.   Opazovalci so ustrezno usposobljeni.

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami vsako leto vzpostavi nabor strokovnjakov, katerih poklicne izkušnje pokrivajo področja politike ali, kjer je ustrezno, posebna prednostna področja, določena v večletnem ocenjevalnem programu.

2.   Hkrati z določitvijo letnega ocenjevalnega programa v skladu s členom 13(1) države članice na poziv Komisije imenujejo enega ali več usposobljenih strokovnjakov za vsako področje politike za nabor strokovnjakov za naslednje leto. Vsaka država članica zagotovi, da je v koledarskem letu na voljo vsaj en imenovani strokovnjak za vsako področje politike. Država članica lahko navede šestmesečno obdobje, v katerem je na voljo imenovani strokovnjak, in preference za določeno oceno. Komisija te preference upošteva, kolikor je to mogoče.

Od držav članic se ne zahteva, da imenujejo strokovnjake za področja, na katerih iz objektivnih razlogov niso ocenjene, ali v izjemnih okoliščinah, če bi imenovanje bistveno vplivalo na opravljanje nacionalnih nalog. Če se država članica sklicuje na slednje, Komisiji pisno predloži razloge in informacije o teh izjemnih okoliščinah.

Države članice obvestijo Komisijo o nacionalni kontaktni točki, imenovani za obveščanje o napotitvi strokovnjakov.

3.   Odvisno od ocenjevanj v letnem ocenjevalnem programu Komisija v pozivu podrobneje določi strokovne zahteve za strokovnjake, ki jih je treba imenovati.

4.   Države članice strokovnjake imenujejo v šestih tednih po prejemu poziva iz odstavka 2.

5.   Države članice zagotovijo, da imenovani strokovnjaki izpolnjujejo pogoje iz člena 15 in posebne zahteve, določene v pozivu za vzpostavitev nabora strokovnjakov.

6.   Strokovnjaki, ki so se ustrezno usposobili v skladu s členom 16, so po možnosti imenovani v nabor strokovnjakov, vzpostavljen za leto, ki sledi letu, v katerem so se ustrezno usposobili.

7.   Komisija lahko pozove tudi ustrezne organe, urade in agencije Unije iz člena 7, da v nabor imenujejo opazovalce.

8.   Komisija imenovane strokovnjake oceni in potrdi izbor strokovnjakov za nabor strokovnjakov v enem tednu od njihovega imenovanja. V enem mesecu od vzpostavitve nabora strokovnjakov Komisija obvesti države članice o izboru strokovnjakov za ocenjevanja, načrtovana za naslednje leto, ob upoštevanju razpoložljivosti in preferenc za določeno ocenjevanje.

9.   Če za posamezna področja politike noben strokovnjak ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 3, Komisija pozove zadevno državo članico, naj imenuje novega strokovnjaka za zadevno področje politike.

10.   Države članice zagotovijo, da so imenovani strokovnjaki na voljo za ocenjevanje, razen če se soočajo z izjemnimi razmerami, kot so okoliščine, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog ali osebne okoliščine. Če se država članica sklicuje na takšne izjemne razmere, Komisiji pisno predloži razloge in informacije o teh razmerah.

Če strokovnjak ni več na voljo v naboru, zadevna država članica v razumnem roku imenuje nadomestnega strokovnjaka.

11.   Komisija redno posodablja seznam strokovnjakov v naboru in države članice obvesti o številu strokovnjakov, imenovanih na državo članico, in njihovih profilih.

1.   Komisija na podlagi posebnosti in potrebe dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja določi število strokovnjakov držav članic in predstavnikov Komisije, ki sodelujejo v skupini. V vsaki skupini sta največ dva predstavnika Komisije. Pri napovedanem obisku ali nenapovedanem obisku v skupini sodelujejo vsaj trije strokovnjaki držav članic. Komisija iz nabora strokovnjakov izbere strokovnjake, ki bodo postali člani skupine.

Komisija in države članice si pri oblikovanju skupin za ponovne obiske in preveritvene obiske v določeni državi članici prizadevajo zagotoviti, da je vsaj polovica strokovnjakov držav članic v skupini sodelovala že pri ocenjevanju.

2.   Pri izbiri strokovnjakov Komisija upošteva profile, potrebne za določeno dejavnost ocenjevanja ali spremljanja, pri čemer upošteva potrebo po zagotavljanju geografske uravnoteženosti ter uravnoteženosti glede na poklicne izkušnje in tudi zmogljivosti nacionalnih uprav.

Strokovnjaki držav članic ne sodelujejo v skupini, ki izvaja dejavnost ocenjevanja ali spremljanja države članice, v kateri so zaposleni.

3.   Komisija pozove izbrane strokovnjake takoj po določitvi datuma dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja, najpozneje pa deset tednov pred načrtovanim začetkom dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja. Pozvani strokovnjaki odgovorijo v enem tednu po prejemu poziva v dogovoru z organi, ki so jih imenovali.

Pozivi iz prvega pododstavka se pošlje prek imenovanih nacionalnih kontaktnih točk.

4.   V primeru nenapovedanih obiskov Komisija pošlje pozive prek imenovanih nacionalnih kontaktnih točk najpozneje dva tedna pred načrtovanim začetkom obiska. Povabljeni strokovnjaki odgovorijo v 72 urah po prejemu poziva v dogovoru z organi, ki so jih imenovali.

5.   Komisija lahko pozove ustrezne organe, urade in agencije Unije iz člena 7, da imenujejo predstavnika z ustreznimi strokovnimi izkušnjami in izkušnjami na terenu, da se pridruži kot opazovalec pri dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja na področju v okviru njihovih pooblastil. Za poziv in odgovor se uporabljajo roki iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

6.   Če želi država članica imenovati strokovnjaka pripravnika iz člena 16(2), o tem obvesti Komisijo najmanj šest tednov pred načrtovanim začetkom ocenjevanja.

7.   Opazovalci iz odstavka 5 podpirajo skupino, kot to zahtevata vodilna strokovnjaka, vendar ne sodelujejo v notranjem postopku odločanja skupine.

Strokovnjaki pripravniki iz odstavka 6 pri ocenjevanju ne sodelujejo aktivno.

8.   Če Komisija najmanj šest tednov pred načrtovanim začetkom dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja ali vsaj en teden pred nenapovedanimi obiski ne prejme potrditve udeležbe zahtevanega števila strokovnjakov iz nabora, nemudoma pozove vse države članice, naj imenujejo usposobljene strokovnjake zunaj nabora, da zapolnijo prazna mesta. Države članice odgovorijo v 72 urah po prejemu tega poziva.

9.   Komisija imenuje vodilnega strokovnjaka Komisije in predlaga vodilnega strokovnjaka držav članic. Vodilnega strokovnjaka držav članic imenujejo člani skupine čim prej po ustanovitvi skupine.

Vodilna strokovnjaka sta odgovorna zlasti za splošno načrtovanje, pripravljalne dejavnosti, organizacijo skupine, izvajanje ocenjevanja, usklajevanje priprave ocenjevalnega poročila, predstavitev ocenjevalnega poročila in priporočil, nadzor kakovosti in nadaljnje ukrepanje ter po potrebi ustrezne dejavnosti spremljanja.

1.   Skupine opravijo vse potrebne pripravljalne dejavnosti, da se zagotovijo učinkoviti, natančni in usklajeni obiski.

2.   Podroben program obiskov v državi članici ali na njenih konzulatih določi Komisija v tesnem sodelovanju z vodilnima strokovnjakoma in zadevno državo članico.

Podroben program iz prvega pododstavka lahko vključuje obiske nacionalnih organov in teles, nevladnih in mednarodnih organizacij, drugih subjektov, agencij in teles, ki podpirajo države članice pri izvajanju schengenskega pravnega reda, ter sestanke z njimi.

3.   V primeru napovedanih obiskov se Komisija posvetuje z zadevno državo članico ter jo uradno obvesti o časovnem razporedu in podrobnem programu vsaj šest tednov pred predvideno izvedbo obiska. Vnaprej sporoči imena članov skupine in opazovalcev. Zadevna država članica imenuje kontaktno točko za praktično organizacijo obiska.

4.   Nenapovedani obiski se izvedejo z uradnim obvestilom zadevni državi članici vsaj 24 ur vnaprej. Nenapovedani obiski na notranjih mejah se izvedejo brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici. Nenapovedani obiski se lahko izvedejo brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici, v primerih ko ima Komisija utemeljene razloge za domnevo, da pri uporabi schengenskega pravnega reda prihaja do hudih kršitev temeljnih pravic. Tudi preveritveni obiski se lahko izvedejo brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici.

Komisija določi podroben program za nenapovedane obiske. Kadar so bile države članice uradno obveščene o nenapovedanem obisku, se lahko Komisija z zadevno državo članico posvetuje o časovnem razporedu in podrobnem programu.

1.   Skupina po vsakem ocenjevanju pripravi ocenjevalno poročilo.

Pri pripravi ocenjevalnega poročila skupine upoštevajo odgovore na standardni vprašalnik, vse dodatne informacije, pridobljene v skladu s členi 7 do 11 in preverjene med dejavnostjo ocenjevanja, ter ugotovitve iz dejavnosti ocenjevanja. Ocenjevalna poročila lahko vključujejo dokumentarno in digitalno gradivo v podporo ugotovitvam. Kadar se ocenjevanje opravi z obiskom, skupina med obiskom pripravi ocenjevalno poročilo.

Skupina je na splošno odgovorna za pripravo ocenjevalnega poročila ter za zagotavljanje njegove celovitosti in kakovosti. V primeru razhajanja mnenj si skupina prizadeva doseči kompromis.

Komisija pošlje osnutek ocenjevalnega poročila z osnutki priporočil ocenjeni državi članici v štirih tednih po končani dejavnosti ocenjevanja. Ocenjena država članica predloži pripombe glede osnutka ocenjevalnega poročila v dveh tednih po njegovem prejemu. Na zahtevo ocenjene države članice poteka sestanek za oblikovanje poročila najpozneje pet delovnih dni po prejemu pripomb ocenjene države članice. V osnutku ocenjevalnega poročila se po potrebi upoštevajo pripombe ocenjene države članice.

2.   V ocenjevalnem poročilu so analizirani kvalitativni, kvantitativni, operativni, upravni in organizacijski vidiki ter navedene pomanjkljivosti, področja, na katerih so potrebne izboljšave, in najboljše prakse, ugotovljene med ocenjevanjem.

3.   Ugotovitve je mogoče oceniti kot:

4.   Komisija sprejme ocenjevalno poročilo z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2). Ocenjevalno poročilo se sprejme najpozneje štiri mesece po končani dejavnosti ocenjevanja.

Ocenjevalno poročilo vsebuje priporočila za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, katerih cilj je odpraviti pomanjkljivosti in obravnavati področja za izboljšave, ugotovljena med ocenjevanjem, ter navesti prednostne naloge za njihovo izvajanje. V ocenjevalnem poročilu se lahko v sodelovanju z zadevno državo članico določijo razumni roki za izvedbo priporočil. Kadar je pri ocenjevanju ugotovljena resna pomanjkljivost, se uporabijo posebne določbe iz člena 22.

Komisija posreduje ocenjevalno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 14 dni po tem, ko je bilo sprejeto poročilo.

5.   Če ocenjena država članica v 10 delovnih dneh od sestanka za oblikovanje poročila bistveno izpodbija vsebino osnutka ocenjevalnega poročila ali naravo ugotovitve, je poročilo, ki ga sprejme Komisija, omejeno na ugotovitve in ne vsebuje priporočil. V teh primerih in brez poseganja v člen 22 Komisija najpozneje štiri mesece po koncu dejavnosti ocenjevanja Svetu predloži ločen predlog za sprejetje priporočil z izvedbenim sklepom. V predlogu se lahko določijo razumni roki, določeni v sodelovanju z državo članico, za izvajanje priporočil in navedejo prednostne naloge za njihovo izvajanje.

Svet priporočila sprejme ter jih pošlje Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom.

1.   Ocenjena država članica v dveh mesecih potem, ko je Komisija sprejela ocenjevalno poročilo skupaj s priporočili v skladu s členom 20(4), ali po sprejetju priporočil Sveta v skladu s členom 20(5), Komisiji in Svetu predloži akcijski načrt za izvedbo vseh priporočil. Druge države članice so pozvane, naj dajo pripombe na akcijski načrt.

2.   Po posvetovanju s skupino, ki je izvedla dejavnost ocenjevanja, Komisija ocenjevani državi članici zagotovi pregled ustreznosti akcijskega načrta v enem mesecu od njegove predložitve.

Če Komisija meni, da akcijski načrt ni ustrezen, ocenjena država članica v enem mesecu po prejemu pregleda predloži spremenjen akcijski načrt. Komisija pregled akcijskega načrta predloži tudi Svetu.

3.   Ocenjena država članica Komisiji in Svetu poroča o izvajanju svojega akcijskega načrta vsakih šest mesecev od datuma potrdila o prejemu pregleda akcijskega načrta, dokler Komisija ne meni, da je akcijski načrt v celoti izveden. Glede na vrsto pomanjkljivosti in stanje izvajanja priporočil lahko Komisija v posvetovanju z ocenjeno državo članico od te zahteva drugačno pogostost poročanja.

Če ocenjena država članica ne poroča redno o izvajanju akcijskega načrta, Komisija obvesti Svet in Evropski parlament, da ocenjena država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Komisija lahko izvede preveritvene obiske za spremljanje napredka pri izvajanju akcijskega načrta.

Kadar Komisija meni, da je akcijski načrt v celoti izveden, države članice obvesti o dokončanju akcijskega načrta.

1.   Po končani dejavnosti ocenjevanja vodilni strokovnjak Komisije in vodilni strokovnjak države članice v imenu skupine ocenjeno državo članico pisno obvestita, da je bila ugotovljena resna pomanjkljivost. O tem se nemudoma obvesti tudi Svet.

Ocenjena država članica sprejme takojšnje ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, tudi tako, da po potrebi mobilizira vsa ustrezna operativna in finančna sredstva. Ocenjena država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o sprejetih ali načrtovanih takojšnjih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti. Hkrati Komisija ustrezne organe, urade in agencije Unije iz člena 7 obvesti o resni pomanjkljivosti, da bi lahko po potrebi zagotovili podporo ocenjeni državi članici.

2.   Ocenjevalno poročilo, pripravljeno v skladu s členom 20(1), (2) in (3), prednostno vključuje ugotovitve, ki so vodile do ugotovitve resne pomanjkljivosti. Naslov in sklep ocenjevalnega poročila jasno kažeta, da obstoji resna pomanjkljivost ali resne pomanjkljivosti. Priloži se mu osnutek priporočil skupaj s takojšnjimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti. Komisija pošlje osnutek ocenjevalnega poročila ocenjeni državi članici v dveh tednih po končani dejavnosti ocenjevanja.

Ocenjena država članica predloži pripombe glede osnutka ocenjevalnega poročila v 10 delovnih dneh po njegovem prejemu. Na zahtevo ocenjene države članice poteka sestanek za oblikovanje poročila najpozneje pet delovnih dni po prejemu pripomb ocenjene države članice.

3.   Iz ustrezno utemeljenih izredno nujnih razlogov v zvezi z resno pomanjkljivostjo Komisija z izvedbenim aktom, ki se začne uporabljati takoj, v skladu s postopkom iz člena 30(3) sprejme ocenjevalno poročilo najpozneje šest tednov po končani dejavnosti ocenjevanja. Komisija ocenjevalno poročilo pošlje Evropskemu parlamentu.

4.   Skupina ob upoštevanju ugotovitev pripravi priporočila za ukrepe za odpravo resne pomanjkljivosti, ugotovljene v ocenjevalnem poročilu.

Komisija v šestih tednih po sprejetju ocenjevalnega poročila Svetu predloži ocenjevalno poročilo skupaj s predlogom priporočil za ukrepe za odpravo resnih pomanjkljivosti, ugotovljenih med ocenjevanjem, in navedbo prednostnih nalog za njihovo izvajanje.

Svet sprejme priporočila v enem mesecu po prejemu predloga.

Svet priporočila pošlje Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom.

Svet določi sorazmerne roke za izvedbo priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, in določi pogostost poročanja ocenjene države članice Komisiji in Svetu o izvajanju njenega akcijskega načrta.

5.   Če se ob obisku odkrije resna pomanjkljivost, ki šteje za resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah ali ki je ugotovljena na podlagi tveganja za sistematično kršitev temeljnih pravic, Komisija o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet.

Svet nujno razpravlja o zadevi in si na podlagi predloga Komisije v dveh tednih od njegovega prejema prizadeva z izvedbenim aktom sprejeti priporočila za ustrezne ukrepe za odpravo ali omejitev učinka resne pomanjkljivosti na javni red ali notranjo varnost na območju brez nadzora na notranjih mejah ali sistematične kršitve temeljnih pravic. Sklep Sveta, v katerem so določena priporočila, ne posega v člen 29 Uredbe (EU) 2016/399 in člen 42(1) Uredbe (EU) 2019/1896.

Svet priporočila pošlje Evropskemu parlamentu.

6.   Ocenjena država članica Komisiji in Svetu predloži svoj akcijski načrt v enem mesecu po sprejetju priporočil. Druge države članice so pozvane, naj dajo pripombe na akcijski načrt. Komisija ta akcijski načrt pošlje Evropskemu parlamentu.

Po posvetovanju s skupino, ki je izvedla dejavnost ocenjevanja, Komisija ocenjeni državi članici v dveh tednih od predložitve akcijskega načrta zagotovi pregled njegove ustreznosti. Če Komisija meni, da akcijski načrt ni ustrezen, ocenjena država članica v dveh tednih od prejema pregleda predloži spremenjen akcijski načrt.

Komisija pregled akcijskega načrta predstavi Svetu in ga pošlje Evropskemu parlamentu.

Ocenjena država članica Komisiji in Svetu poroča o izvajanju svojega akcijskega načrta, dokler Komisija ne meni, da je akcijski načrt v celoti izveden.

7.   Komisija za preverjanje napredka pri izvajanju priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, organizira ponovni obisk, ki se izvede najpozneje eno leto po datumu dejavnosti ocenjevanja.

Skupina pripravi poročilo o ponovnem obisku v skladu s členom 20(1), v katerem oceni napredek pri izvajanju priporočil Sveta in ugotovi, ali je bila resna pomanjkljivost odpravljena.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme poročilo o ponovnem obisku. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2). Komisija poročilo o ponovnem obisku predloži Svetu.

8.   Svet lahko izrazi svoje stališče o poročilu o ponovnem obisku in po potrebi pozove Komisijo, naj predloži predlog priporočil za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, namenjene odpravi trajnih resnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v poročilu o ponovnem obisku. V tem primeru se uporabita odstavka 6 in 7.

9.   Kadar Komisija meni, da se akcijski načrt lahko dokonča, organizira preveritveni obisk in obvesti Svet o njegovem izidu. Komisija obvesti tudi Evropski parlament, da se akcijski načrt lahko dokonča.

Svet na podlagi predloga Komisije in ob upoštevanju izida preveritvenega obiska sprejme izvedbeni sklep o odobritvi dokončanja akcijskega načrta.

1.   Glede na ugotovitve se ocenjevalnemu poročilu po prvem ocenjevanju, pripravljenemu v skladu s členom 20(1) do (4), priloži osnutek priporočil za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

Komisija Svetu predloži predlog za sprejetje zadevnih priporočil najpozneje štiri mesece po koncu dejavnosti ocenjevanja.

2.   Svet sprejme priporočila. Lahko določi roke za izvedbo posebnih priporočil.

Svet priporočila pošlje Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom.

3.   Ocenjena država članica Komisiji in Svetu predloži akcijski načrt za izvajanje vseh priporočil.

Po posvetovanju s skupino, ki je izvedla dejavnost ocenjevanja, Komisija zagotovi ocenjeni državi članici pregled ustreznosti akcijskega načrta v enem mesecu od njegove predložitve.

Če Komisija meni, da akcijski načrt ni ustrezen, ocenjena država članica predloži spremenjen akcijski načrt.

Ocenjena država članica Komisiji in Svetu poroča o izvajanju akcijskega načrta vsakih šest mesecev od datuma potrdila o prejemu pregleda.

4.   Kadar se v ocenjevalnem poročilu ugotovi, da ocenjena država članica ne izpolnjuje pogojev, potrebnih za uporabo schengenskega pravnega reda, Komisija organizira enega ali več ponovnih obiskov.

Skupina pripravi poročilo o ponovnem obisku v skladu s členom 20(1) do (4), v katerem oceni napredek pri izvajanju priporočil Sveta.

Komisija z izvedbenim aktom sprejme poročilo o ponovnem obisku. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2). Komisija Svetu predloži poročilo o ponovnem obisku in po potrebi predlog priporočil Sveta, da bi jih sprejel z izvedbenim sklepom.

5.   Ko Komisija meni, da se akcijski načrt lahko dokonča, pred dokončanjem akcijskih načrtov organizira preveritveni obisk.

Komisija o izidu preveritvenega obiska obvesti Evropski parlament in Svet. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet, da se akcijski načrt lahko dokonča.

Svet na podlagi predloga Komisije in ob upoštevanju izida preveritvenega obiska sprejme izvedbeni sklep o odobritvi dokončanja akcijskega načrta.

6.   Države članice, za katere je bil sprejet sklep Sveta, v katerem je navedeno, da morajo v celoti uporabljati določbe schengenskega pravnega reda, se v skladu s členom 1(2), točka (a), ocenijo najpozneje eno leto po datumu začetka uporabe schengenskega pravnega reda v navedeni državi. Letni ocenjevalni program se v ta namen posodobi.

1.   Člani skupine, opazovalci in strokovnjaki pripravniki obravnavajo kot zaupne vse podatke, ki jih pridobijo med opravljanjem svojih dolžnosti.

2.   Tajnost poročil je na stopnji „občutljivo netajno“ v skladu s Sklepom (EU, Euratom) 2015/443. Zanje je določena stopnja tajnosti „RESTREINT UE/EU RESTRICTED“ v smislu Sklepa (EU, Euratom) 2015/444, v katerem se taka stopnja tajnosti zahteva v skladu s členom 5(3) navedenega sklepa ali na podlagi utemeljene zahteve ocenjene države članice.

Komisija po posvetovanju z zadevno državo članico odloči, kateri del ocenjevalnega poročila se lahko objavi.

3.   Pošiljanje tajnih informacij in dokumentov za namene te uredbe in ravnanje z njimi potekata v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi. Ti predpisi ne onemogočajo, da se informacije dajo na voljo Evropskemu parlamentu in ustreznim organom, uradom in agencijam Unije iz člena 7.

1.   Strokovnjaki iz Irske lahko sodelujejo le pri ocenjevanju tistih delov schengenskega pravnega reda, pri katerih je Irski dovoljeno sodelovati.

2.   Ocenjevanja zajemajo le učinkovitost in uspešnost uporabe tistih delov schengenskega pravnega reda na Irskem, pri katerih je Irski dovoljeno sodelovati.

3.   Irska sodeluje pri sprejemanju priporočil s strani Sveta le v zvezi s tistimi deli schengenskega pravnega reda, pri katerih ji je dovoljeno sodelovati.

1.   Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

1.   Prvi večletni ocenjevalni program in prvi letni ocenjevalni program na podlagi te uredbe se določita do 1. decembra 2022 in se začneta 1. februarja 2023.

Prvi večletni ocenjevalni program na podlagi te uredbe upošteva ocenjevanja, ki so že bila opravljena v okviru drugega večletnega programa, sprejetega v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013, pripravi pa se kot nadaljevanje tega drugega večletnega programa.

2.   Dokler se ne določi standardni vprašalnik iz člena 14 te uredbe, se uporablja standardni vprašalnik, sprejet v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013.

3.   Pri ocenjevanjih, izvedenih pred 1. februarjem 2023, se ocenjevalna poročila in priporočila sprejmejo v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013. Dejavnosti nadaljnjega ukrepanja in spremljanja takih ocenjevanj, začenši s predložitvijo akcijskih načrtov, se izvajajo v skladu s to uredbo.