Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 32015D1025

    Sklep Sveta (EU) 2015/1025 z dne 19. junija 2015 o razveljavitvi Sklepa 2013/319/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

    UL L 163, 30/06/2015, p. 35–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2015/1025/oj

    30.6.2015   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 163/35

    SKLEP SVETA (EU) 2015/1025

    z dne 19. junija 2015

    o razveljavitvi Sklepa 2013/319/EU o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 126(12) Pogodbe,

    ob upoštevanju priporočila Evropske komisije

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Svet je s Sklepom 2013/319/EU (1) na podlagi priporočila Komisije sklenil, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj. Svet je opozoril, da je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2012 dosegel 3,3 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, hkrati pa je bruto javni dolg presegel referenčno vrednost 60 % BDP. Svet je ugotovil, da Malta ni dosegla zadostnega napredka pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga in s tem ni dosegla zahtev iz prehodnega obdobja (2) po odpravi čezmernega primanjkljaja v letu 2012 (3).

    (2)

    Svet je 21. junija 2013 v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 na priporočilo Komisije na Malto naslovil priporočilo, v skladu s katerim naj bi ta čezmerni primanjkljaj odpravila najpozneje do konca leta 2014. Priporočilo je bilo objavljeno.

    (3)

    V skladu s členom 4 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. V skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (4), morajo države članice v okviru uporabe navedenega protokola dvakrat letno sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom.

    (4)

    Svet bi mora sprejeti sklep o razveljavitvi sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi sporočenih podatkov. Poleg tega se sklepi o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavijole, če primanjkljaj po napovedih Komisije v obdobju, ki ga zajema ne bo presegal referenčne vrednosti 3 % BDP (5); in delež dolga izpolnjuje v prihodnost usmerjeni element merila glede dolga.

    (5)

    Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 479/2009 po uradnem obvestilu, ki ga je Malta poslala aprila 2015, ter na podlagi programa za stabilnost za leto 2015 in napovedi Komisije iz pomladi 2015 je ugotovljeno naslednje:

    —

    Javnofinančni primanjkljaj je leta 2012 dosegel najvišjo raven pri 3,6 % BDP, nato pa se je leta 2013 znižal na 2,6 % BDP in leta 2014 na 2,1 % BDP. Zmanjšanje primanjkljaja v letu 2014 je bilo predvsem posledica izboljšanja cikličnih pogojev in proračunskih ukrepov, kar je omogočilo znatno povečanje tekočih prihodkov (za 2,5 % BDP), ki je več kot izravnalo povišanje tekočih odhodkov (za 0,8 % BDP) in neto odhodkov za investicije (za 0,1 % BDP), ki ga lahko pojasnimo z višjo stopnjo črpanja sredstev EU.

    —

    V programu za stabilnost za obdobje 2015–2018, ki ga je malteška vlada predložila 30. aprila 2015, je načrtovano zmanjšanje primanjkljaja na 1,6 % BDP v letu 2015 in nato na 1,1 % BDP v letu 2016. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2015 naj bi se primanjkljaj zmanjšal na 1,8 % BDP v letu 2015 in 1,5 % BDP v letu 2016. Primanjkljaj naj bi torej v obdobju, ki ga zajema napoved, ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP.

    —

    Strukturni saldo, tj. saldo sektorja država, prilagojen za gospodarski cikel in brez upoštevanja učinkov enkratnih in drugih začasnih ukrepov, se je v obdobju 2013–2014 izboljšal za 1,3 % BDP.

    —

    Delež javnega dolga v BDP se je s 67,4 % BDP v letu 2012 povečal na 69,2 % BDP v letu 2013, in sicer zaradi začasne prilagoditve stanj in tokov, ki je povečala dolg. Leta 2014 se je nato zmanjšal na 68,0 % BDP. Bruto javni dolg naj bi se v letu 2016 nadalje zmanjšal na 65,4 % BDP, delno tudi zaradi ugodnega makroekonomskega scenarija. Poleg tega je v letu 2014 izpolnjevala merilo glede dolga, usmerjeno v prihodnost.

    (6)

    Od leta 2015, to je od leta po odpravi čezmernega primanjkljaja, velja za Malto preventivni del Pakta za stabilnost in rast, zato bi se morala z ustrezno hitrostjo začeti približevati srednjeročnemu proračunskemu cilju, vključno s spoštovanjem referenčne vrednosti za odhodke, ter doseči ustrezen napredek pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga v skladu s členom 2(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97. V tem okviru obstaja tveganje določenega odklona od zahtevane prilagoditve v višini 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2015 in 2016. Za leto 2015 je napovedano izboljšanje strukturnega salda v višini 0,1 % BDP pod zahtevano raven. Čeprav je napovedana prilagoditev za leto 2016 v skladu z zahtevano, obstaja tveganje, da bo v letih 2015 in 2016 skupaj prišlo do določenega odklona. Zato bodo v letih 2015 in 2016 potrebni dodatni ukrepi.

    (7)

    V skladu s členom 126(12) PDEU se sklep Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po njegovem mnenju ustrezno zmanjšal.

    (8)

    Po mnenju Sveta se je čezmerni primanjkljaj na Malti ustrezno zmanjšal, zato bi bilo treba razveljaviti Sklep 2013/319/EU –

    SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Iz celovite ocene izhaja, da se je čezmerni primanjkljaj na Malti ustrezno zmanjšal.

    Člen 2

    Sklep 2013/319/EU se razveljavi.

    Člen 3

    Ta sklep je naslovljen na Malto.

    V Luxembourgu, 19. junija 2015

    Za Svet

    Predsednik

    J. REIRS

    (1)  Sklep Sveta 2013/319/EU z dne 21. junija 2013 o obstoju čezmernega primanjkljaja na Malti (UL L 173, 26.6.2013, str. 52).

    (2)  Po razveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem decembra 2012 v skladu s Paktom za stabilnost in rast je bilo za Malto določeno triletno prehodno obdobje za izpolnitev merila glede zmanjšanja dolga, ki je začelo teči leta 2012. Zahteve v prehodnem obdobju so določene v drugem pododstavku člena 2(1a) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6) in podrobneje opredeljene v dokumentu „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“ z dne 3. septembra 2012 (glej: http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/pdf/coc/code_of_conduct_en.pdf). Zahtevana minimalna linearna strukturna prilagoditev za leto 2012 je bila 0,4 odstotne točke BDP, vendar se je strukturni primanjkljaj v letu 2012 poslabšal za 0,5 odstotne točke BDP.

    (3)  Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg za leto 2012 sta bila naknadno popravljena na trenutnih 3,6 % BDP oziroma 67,4 % BDP.

    (4)  Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

    (5)  V skladu z dokumentom „Podroben opis izvajanja Pakta za stabilnost in rast ter smernice o obliki in vsebini programov za stabilnost in konvergenčnih programov“.

    Top