16.9.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/118

---

DIREKTIVA (EU) 2016/1629 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. septembra 2016

o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa harmonizirane pogoje za izdajanje tehničnih spričeval za plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh po vseh celinskih plovnih poteh Unije.

(2)	Tehnične zahteve za plovila, ki plujejo po reki Ren, določa Centralna komisija za plovbo po Renu (CCNR – Central Commission for Navigation on the Rhine).

(3)

Tehnične zahteve iz prilog k Direktivi 2006/87/ES vključujejo večino določb iz različice Uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, ki jo je CCNR potrdila leta 2004. Pogoji in tehnične zahteve, ki se uporabljajo za izdajanje spričeval za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, se redno posodabljajo in zanje velja, da odražajo najnovejši tehnološki razvoj.

(4)

Zaradi različnih pravnih in časovnih okvirov za postopke odločanja je težko ohranjati enakovrednost spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, izdanih v skladu z Direktivo 2006/87/ES, in spričeval, izdanih v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu. Posledica tega je pomanjkanje pravne varnosti, kar lahko negativno vpliva na varnost plovbe.

(5)	Da se doseže harmonizacija na ravni Unije in se preprečijo izkrivljanje konkurence ter neenake ravni varnosti, bi bilo treba za vse celinske plovne poti Unije uporabljati enake tehnične zahteve in jih redno posodabljati.

(6)

CCNR je pridobila obsežno strokovno znanje o pripravi in posodabljanju tehničnih zahtev za plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh, zato bi bilo treba to strokovno znanje v celoti uporabiti v korist celinskih plovnih poti v Uniji. Evropski odbor za pripravo standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh (CESNI), ki deluje pod okriljem CCNR in v katerem lahko sodelujejo strokovnjaki iz vseh držav članic, je odgovoren za pripravo tehničnih standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh, na katere bi se morala sklicevati Unija.

(7)	Spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki potrjujejo, da plovni objekti v celoti izpolnjujejo tehnične zahteve, bi morala veljati na vseh celinskih plovnih poteh Unije.

(8)	Pogoje, pod katerimi države članice izdajajo dodatna spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh v conah 1 in 2 (izlivi) ter v coni 4, bi bilo treba nadalje harmonizirati.

(9)

Zaradi varnosti bi bilo treba doseči visoko raven harmonizacije standardov, ne da bi se pri tem znižali varnostni standardi na celinskih plovnih poteh Unije. Vendar bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da po posvetovanju s Komisijo določijo posebne določbe glede dodatnih ali nižjih tehničnih zahtev za nekatere cone, pod pogojem, da so taki ukrepi omejeni na posebna področja iz prilog III in IV.

(10)

Države članice bi morale imeti možnost, da v nekaterih primerih, ki zadevajo plovne poti, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi drugih držav članic, ali nekatere plovne objekte, ki plujejo samo po nacionalnih plovnih poteh, odstopajo od določb te direktive, vendar bi bilo treba hkrati ohraniti ustrezno raven varnosti. Kadar takšna odstopanja zajemajo vse plovne objekte, ki plujejo v državi članici, bi bilo nesorazmerno in nepotrebno, če bi morala zadevna država članica v svojo zakonodajo prenesti vse obveznosti, določene v tej direktivi. Države članice ne morejo izdajati spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, razen če so v svojo zakonodajo prenesle zadevne obveznosti na podlagi te direktive.

(11)

Omogočena bi morala biti odstopanja od te direktive in priznavanje enakovrednosti za posebne plovne objekte, da bi se lahko upoštevali alternativni pristopi ali spodbujale inovacije oziroma preprečili nerazumno visoki stroški, če je glede na okoliščine zagotovljena enakovredna ali ustrezna varnost. Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede takih odstopanj in priznavanj enakovrednosti. Komisija bi morala imeti možnost, da se glede takšnih odstopanj in priznavanj enakovrednosti sklicuje na priporočila CESNI. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(12)	Zaradi upravne, tehnične in gospodarske učinkovitosti bi morale države članice imeti možnost, da imenujejo pristojne organe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s to direktivo in njene pravilne uporabe v skladu z nacionalno prakso.

(13)

Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh bi bilo treba izdati plovnemu objektu, ki uspešno opravi tehnični pregled, preden se začne uporabljati. S tem tehničnim pregledom bi bilo treba preveriti, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz te direktive. Pristojni organi držav članic bi morali imeti možnost, da kadar koli preverijo, ali so tehnične zahteve izpolnjene in ali je na plovilu veljavno spričevalo za plovbo po celinskih plovnih poteh.

(14)	Primerno je, da se trajanje veljavnosti spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh določi za vsak primer posebej, v okviru določenih časovnih omejitev in glede na kategorijo zadevnega plovnega objekta.

(15)	Da se ohrani visoka raven varnosti plovbe po celinskih plovnih poteh, je treba določiti podrobne določbe glede nadomestitve, obnovitve, podaljšanja veljavnosti in izdajanja novih spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

(16)

Da se zagotovi učinkovito izvajanje te direktive, bi bilo treba informacije o plovnem objektu za plovbo po celinskih plovnih poteh vnesti v evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih, da bi bile na voljo pristojnim organom. V evropski zbirki podatkov o ladijskih trupih bi moralo biti mogoče preveriti zlasti zgodovino vseh nerešenih vlog za spričevala in najti informacije o vseh veljavnih spričevalih, ki so bila že izdana za zadevni plovni objekt. Komisija bi morala voditi in prilagajati evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih, da bi kar najbolj koristila uporabi te direktive.

(17)	Ukrepe iz Direktive 2009/100/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) je treba še naprej uporabljati za plovila, ki jih ta direktiva ne zajema.

(18)	Da se izboljša jasnost zakonodaje Unije, bi bilo treba področje uporabe Direktive 2009/100/ES prilagoditi, tako da bi se upoštevala dopolnilno področje uporabe te direktive in razvoj dogodkov v zvezi z mednarodnimi sporazumi. Direktivo 2009/100/ES bi bilo zato treba spremeniti.

(19)	Za plovne objekte v uporabi, ki ob prvem tehničnem pregledu na podlagi revidiranih tehničnih zahtev, ki jih določa ta direktiva, še nimajo spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, bi bilo treba zagotoviti prehodno ureditev.

(20)	Zaradi boljše priprave zakonodaje in njene poenostavitve bi bilo treba omogočiti, da bi se ta direktiva sklicevala na mednarodne standarde brez njihovega podvajanja v pravnem okviru Unije.

(21)

CESNI je bil ustanovljen, da bi se olajšala harmonizacija tehničnih standardov, ki se uporabljajo v sektorju plovbe po celinskih plovnih poteh v Evropi. Za zagotovitev visoke ravni varnosti in učinkovitosti plovbe po celinskih plovnih poteh, ohranitev enakovrednosti spričeval za plovbo po celinskih plovnih poteh ter upoštevanje znanstvenega in tehničnega napredka in drugega razvoja v tem sektorju bi bilo treba sklicevanje na veljavni evropski standard o določitvi tehničnih zahtev za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh (v nadaljnjem besedilu: standard ES-TRIN) v tej direktivi posodabljati. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s posodabljanjem sklicevanja na najnovejšo različico standarda ES-TRIN ter določanjem datuma začetka njegove uporabe.

(22)

Kadar je to ustrezno utemeljeno na podlagi primerne analize in če ne obstajajo zadevni in posodobljeni mednarodni standardi za zagotavljanje varnosti plovbe ali kadar bi spremembe v postopku odločanja v odboru CESNI ogrozile interese Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spreminjanjem Priloge II k tej direktivi, tako da se določijo ustrezne tehnične zahteve, in sicer da se zaščitijo interesi Unije.

(23)

Za spreminjanje ali dopolnjevanje nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spreminjanjem klasifikacije plovne poti, podrobnejšo določitvijo podatkov, ki se vnesejo v evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih, vrst dostopa do te zbirke podatkov ter navodil glede njene uporabe in delovanja, posodabljanjem minimalnih tehničnih zahtev za plovne objekte, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, ter spreminjanjem prilog III in IV zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka, Priloge V zaradi posodobitve in racionalizacije njenih postopkovnih določb, Priloge VI zaradi spremembe meril za priznavanje klasifikacijskih zavodov, da se zagotovi varnost plovbe, ter spreminjanjem sklicevanj v tej direktivi na prilogi II in V zaradi sprejetja delegiranih aktov.

(24)

Ko Komisija sprejema delegirane akte, je zlasti pomembno, da se pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(25)

Da se upoštevajo alternativni pristopi, spodbujajo inovacije, preprečijo nerazumno visoki stroški, zagotovi učinkovit postopek izdajanja spričeval ali upoštevajo regionalne okoliščine, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odobritev nekaterih odstopanj od tehničnih zahtev za nekatere plovne objekte, priznanje klasifikacijskih zavodov in odobritev dodatnih ali nižjih tehničnih zahtev za plovila, ki plujejo v določenih conah, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi v drugi državi članici. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(26)

Da bi omogočili ustrezno usklajevanje in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za plovbo po celinskih plovnih poteh, zlasti CCNR, ter pripravo enotnih tehničnih standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh, na katere bi se lahko sklicevale Unija in mednarodne organizacije, bi bil potreben pregled te direktive, zlasti glede učinkovitosti ukrepov, ki jih uvaja, ter mehanizmov za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za plovbo po celinskih plovnih poteh, da bi zagotovili en sam enoten sklop tehničnih standardov.

(27)

Danska, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Ciper, Latvija, Malta, Portugalska, Slovenija in Finska nimajo celinskih plovnih poti ali se plovba po celinskih plovnih poteh ne izvaja v velikem obsegu. Zato bi bilo nesorazmerno in nepotrebno, če bi morale te države članice to direktivo prenesti v svojo zakonodajo in jo izvajati.

(28)

Ker cilja te direktive, namreč določitve tehničnih zahtev, potrebnih za zagotovitev varnosti plovnih objektov, ki plujejo po celinskih plovnih poteh Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(29)	Direktivo 2006/87/ES bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV IN CONE PLOVNIH POTI

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa:

(a)	tehnične zahteve, potrebne za zagotovitev varnosti plovnih objektov, ki plujejo po celinskih plovnih poteh iz člena 4, in

(b)	klasifikacijo teh celinskih plovnih poti.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za naslednje plovne objekte:

(a)	plovila, katerih dolžina (L) je enaka ali presega 20 metrov;

(b)	plovila, katerih prostornina, izračunana na podlagi dolžine (L), širine (B) in ugreza (T), je 100 kubičnih metrov ali več;

(c)	vlačilce in potiskače, namenjene za vleko ali potiskanje bodisi plovnih objektov iz točk (a) in (b) bodisi plavajoče opreme, ali namenjene za vzdolžno premikanje takih plovnih objektov ali plavajoče opreme;

(d)	potniška plovila;

(e)	plavajočo opremo.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

trajekte;

(b)	plovila vojne mornarice;

(c)

morske ladje, vključno z morskimi vlačilci in potiskači, ki: (i) plujejo ali se nahajajo v vodah v bibavičnem pasu, ali (ii) začasno plujejo po celinskih plovnih poteh, pod pogojem, da imajo vsaj: — spričevalo, ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (SOLAS), ali enakovredno spričevalo; spričevalo, ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966, ali enakovredno spričevalo ter mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z oljem (IOPP), ki potrjuje skladnost z Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij 1973/78 (MARPOL), — v primeru morskih ladij, ki jih ne urejajo SOLAS, Mednarodna konvencija o tovornih črtah iz leta 1966 ali MARPOL, ustrezna spričevala in oznake prostega boka, ki jih določajo zakoni njihovih držav zastav, — v primeru potniških plovil, ki jih ne ureja nobena od konvencij iz prve alinee, spričevalo o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje, izdano v skladu z Direktivo 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), ali — v primeru plovnih objektov za rekreacijo, ki jih ne ureja nobena od konvencij iz prve alinee, spričevalo države, pod katere zastavo plujejo, ki dokazuje ustrezno raven varnosti.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„plovni objekt“ pomeni plovilo ali del plavajoče opreme;

(b)	„plovilo“ pomeni plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh ali pomorsko ladjo;

(c)	„plovilo za plovbo po celinskih plovnih poteh“ pomeni plovilo, namenjeno izključno ali predvsem za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(d)	„vlačilec“ pomeni plovilo, zgrajeno posebej za opravljanje vleke;

(e)	„potiskač“ pomeni plovilo, zgrajeno posebej za poganjanje potisnega konvoja;

(f)	„potniško plovilo“ pomeni plovilo za dnevne izlete ali plovilo s kabinami, zgrajeno in opremljeno za prevoz več kot 12 potnikov;

(g)	„plavajoča oprema“ pomeni plavajočo napravo, ki nosi delovno orodje, kot so žerjavi, oprema za izkopavanje, ovni ali dvigala;

(h)	„plavajoča naprava“ pomeni katero koli plavajočo napravo, ki običajno ni namenjena premikanju, kot so kopališče, dok, pomol ali čolnarna;

(i)	„plavajoči objekt“ pomeni splav ali drugo konstrukcijo, objekt ali sestav, ki je primeren za plovbo in ni plovilo, plavajoča oprema ali plavajoča naprava;

(j)	„plovni objekt za rekreacijo“ pomeni plovilo za šport ali prosti čas, ki ni potniško plovilo;

(k)	„visokohitrostno plovilo“ pomeni motorizirano plovilo, ki lahko v vodi doseže hitrost več kot 40 km/h;

(l)	„vodni izpodriv“ pomeni potopljeno prostornino plovila v kubičnih metrih;

(m)	„dolžina (L)“ pomeni največjo dolžino trupa v metrih, brez smernega krmila in poševnika;

(n)	„širina (B)“ pomeni največjo širino trupa v metrih, merjeno do zunanjega roba kovinske oplate ogrodja (brez koles, ograj in podobnega);

(o)	„ugrez (T)“ pomeni navpično razdaljo v metrih med najnižjo točko trupa brez upoštevanja kobilice ali drugih nepremičnih pritrditev in črto največjega ugreza;

(p)	„povezane celinske plovne poti“ pomeni plovne poti države članice, ki so povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice po celinskih plovnih poteh, po katerih je mogoče v skladu z nacionalnim ali mednarodnim pravom pluti s plovnim objektom, ki spada v področje uporabe te direktive.

Člen 4

Klasifikacija celinskih plovnih poti

1.   Za namene te direktive se celinske plovne poti Unije klasificirajo na naslednji način:

(a)

cone 1, 2, 3 in 4: (i) coni 1 in 2: plovne poti s seznama v poglavju 1 Priloge I; (ii) cona 3: plovne poti s seznama v poglavju 2 Priloge I; (iii) cona 4: vse druge celinske plovne poti, po katerih je mogoče v skladu z nacionalnim pravom pluti s plovnimi objekti, ki spadajo v področje uporabe te direktive;

(b)	cona R: tiste plovne poti iz točke (a), za katere se spričevala izdajajo v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, kot se navedeni člen glasi 6. oktobra 2016.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s spremembami Priloge I, tako da se spremeni klasifikacija plovne poti, vključno z dodajanjem in črtanjem plovnih poti. Take spremembe Priloge I so dovoljene le na zahtevo zadevne države članice za plovne poti na njenem ozemlju.

POGLAVJE 2

SPRIČEVALA ZA PLOVBO

Člen 5

Skladnost s tehničnimi in varnostnimi zahtevami

1.   Države članice zagotovijo, da so plovni objekti iz člena 2(1), ki plujejo po celinskih plovnih poteh Unije iz člena 4, zgrajeni in vzdrževani v skladu z zahtevami iz te direktive.

2.   Skladnost plovnega objekta z odstavkom 1 se potrdi s spričevalom, izdanim v skladu s to direktivo.

Člen 6

Spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

1.   Spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh izdajajo pristojni organi držav članic v skladu s to direktivo. Države članice ob izdaji spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh preverijo, da za zadevni plovni objekt še ni bilo izdano veljavno spričevalo iz člena 7.

2.   Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge II.

3.   Vsaka država članica sestavi seznam organov, pristojnih za izdajanje spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o tem, pa tudi o vseh spremembah seznama, uradno obvesti Komisijo. Komisija vodi posodobljen seznam pristojnih organov na ustrezni spletni strani.

4.   Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se plovnemu objektu izda po tehničnem pregledu, opravljenem pred začetkom njegove uporabe, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V.

5.   Skladnost plovnega objekta z dodatnimi zahtevami iz člena 23(1) in (2) se po potrebi preveri na tehničnih pregledih, določenih v odstavku 4 tega člena in v členu 29, ali na tehničnem pregledu, opravljenem na zahtevo lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika.

6.   Postopki za vložitev zahteve za pregled in določitev kraja in časa pregleda sodijo v pristojnost pristojnih organov, ki izdajajo spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh. Pristojni organ določi, katere dokumente je treba predložiti. Postopek se opravi tako, da se zagotovi, da se pregled lahko opravi v razumnem času po vložitvi zahteve.

7.   Pristojni organi držav članic na zahtevo lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika izdajo spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh plovnemu objektu, za katerega se ta direktiva ne uporablja, če ta plovni objekt izpolnjuje zahteve, določene v tej direktivi.

Člen 7

Obveznost spričevala na krovu

Plovni objekt, ki pluje po celinskih plovnih poteh Unije iz člena 4, ima na krovu naslednje izvirnike:

(a)

za plovbo po plovnih poteh v coni R bodisi: — spričevalo, izdano na podlagi člena 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, bodisi — spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki potrjuje popolno skladnost plovnega objekta – kadar je ustrezno, na podlagi prehodnih določb iz Priloge II k tej direktivi za plovne objekte, ki plujejo po Renu (cona R) –, s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V k tej direktivi, katerih enakovrednost s tehničnimi zahtevami, določenimi na podlagi Revidirane konvencije o plovbi po Renu, je bila potrjena v skladu z veljavnimi pravili in postopki;

(b)

za plovbo po drugih vodnih poteh: spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali spričevalo, izdano v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, vključno, in kadar je ustrezno, z vsemi dodatnimi spričevali Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s členom 8 te direktive.

Člen 8

Dodatna spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

1.   Plovni objekt z veljavnim spričevalom Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali spričevalom, izdanim v skladu s členom 22 Revidirane konvencije o plovbi po Renu, ima dodatno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s členom 23 te direktive.

2.   Dodatno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se pripravi v skladu z vzorcem iz Priloge II, izdajo pa ga pristojni organi pod pogoji, določenimi za zadevne plovne poti.

Člen 9

Začasna spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

1.   Pristojni organi držav članic lahko izdajo začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh:

(a)	za plovne objekte, ki so namenjeni potovati v določen kraj z dovoljenjem pristojnega organa, da bi pridobili spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(b)	za plovne objekte, katerih spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh je bilo izgubljeno, poškodovano ali začasno odvzeto, kot je navedeno v členih 13 in 15 ali prilogah II in V;

(c)	za plovne objekte, za katere se pripravlja spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh po uspešno opravljenem pregledu;

(d)	za plovne objekte, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, potrebnih za pridobitev spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s prilogama II in V;

(e)	za plovne objekte, ki so tako poškodovani, da niso več skladni s spričevalom Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(f)

za plavajoče naprave ali plavajoče objekte v primerih, kadar organi, odgovorni za poseben prevoz, določijo, da je za dovoljenje za opravljanje posebnega prevoza treba pridobiti tako začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, kot to določajo veljavni predpisi organa za plovbo držav članic;

(g)	za plovne objekte, ki uživajo odstopanje od prilog II in V v skladu s členoma 25 in 26 te direktive, dokler niso sprejeti ustrezni izvedbeni akti.

2.   Začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda le, kadar se zdi, da je plovnost plovnega objekta, plavajoče naprave ali plavajočega objekta ustrezno zagotovljena. Pripravi se v skladu z modelom iz Priloge II.

3.   Začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh vključuje pogoje, za katere pristojni organ meni, da so nujni, in je veljavno:

(a)	v primerih, navedenih v točkah (a), (d), (e) in (f) odstavka 1, za eno določeno potovanje, ki se opravi v ustreznem obdobju, ki ne presega enega meseca;

(b)	v primerih, navedenih v točkah (b) in (c) odstavka 1, za ustrezno obdobje;

(c)	v primerih, navedenih v točki (g) odstavka 1, za šest mesecev; začasno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se lahko večkrat podaljša za šest mesecev, dokler ni sprejet ustrezen izvedbeni akt.

Člen 10

Veljavnost spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

1.   Obdobje veljavnosti spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki se izdajo za na novo zgrajeni plovni objekt, določi pristojni organ in ne presega:

(a)	petih let za potniška in visokohitrostna plovila;

(b)	desetih let za vse druge plovne objekte.

Obdobje veljavnosti se navede v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

2.   Za plovni objekt, ki obratuje že pred izvedbo tehničnega pregleda, pristojni organ določi obdobje veljavnosti spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh za vsak primer posebej glede na rezultate pregleda. Vendar pa obdobje veljavnosti ne presega obdobij iz odstavka 1.

Člen 11

Izjemno podaljšanje veljavnosti spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Pristojni organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, lahko izjemoma podaljša njegovo veljavnost brez tehničnega pregleda za največ šest mesecev v skladu s prilogama II in V. Podaljšanje se zabeleži v navedenem spričevalu.

Člen 12

Obnovitev spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

1.   Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se obnovi ob izteku njegovega obdobja veljavnosti v skladu s pogoji iz člena 6, po tehničnem pregledu, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V. Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh lahko obnovi kateri koli pristojni organ, o katerem je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 6(3).

2.   Kadar se spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh obnovijo, se za plovne objekte uporabljajo prehodne določbe iz Priloge II v skladu s pogoji, določenimi v navedeni prilogi.

Člen 13

Nadomestitev spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

Vsaka država članica določi pogoje, pod katerimi se lahko veljavno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki je bilo izgubljeno ali poškodovano, nadomesti. V teh pogojih se od plovnega objekta, ki zaprosi za nadomestitev, v primeru izgube zahteva izjava o izgubi spričevala, v primeru poškodbe pa vrnitev poškodovanega spričevala. Na nadomestnem spričevalu se navede, da gre za dvojnik.

Člen 14

Večje spremembe ali večja popravila plovnega objekta

Ob večjih spremembah ali večjih popravilih, ki vplivajo na skladnost plovnega plovila s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V glede strukturne trdnosti, plovnosti, manevrske sposobnosti ali posebnih lastnosti, plovni objekt pred kakršno koli nadaljnjo plovbo opravi tehnični pregled iz člena 6.

Po tem pregledu se obstoječe spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh spremeni, tako da odraža spremenjene tehnične lastnosti plovnega objekta, ali pa se obstoječe spričevalo odvzame in se izda novo. Če je novo spričevalo izdano v državi članici, ki ni izdala ali obnovila prvotnega spričevala, se o tem v 30 dneh od datuma izdaje novega spričevala obvesti pristojni organ, ki je izdal ali obnovil spričevalo.

Člen 15

Zavrnitev izdaje ali obnovitve in odvzem spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh

1.   Za vsako odločitev o tem, da se ne izda ali obnovi spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, se navedejo utemeljeni razlogi. Lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika se o tem uradno obvesti ter se ga obvesti o pravnih sredstvih in rokih za njihovo vložitev v zadevni državi članici.

2.   Vsako veljavno spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh lahko pristojni organ, ki ga je izdal ali obnovil, odvzame, če plovni objekt ne izpolnjuje več tehničnih zahtev, navedenih v spričevalu.

Člen 16

Priznavanje spričeval za plovbo plovnih objektov iz tretjih držav

Dokler ne začnejo veljati sporazumi o vzajemnem priznavanju spričeval za plovbo med Unijo in tretjimi državami, lahko pristojni organi posamezne države članice priznavajo spričevala za plovbo plovnih objektov iz tretjih držav za plovbo na ozemlju te države članice.

Člen 17

Registri spričeval

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi vodijo register vseh spričeval, ki so jih izdali ali obnovili v skladu s členi 6, 8, 9 in 12. Ta register vključuje informacije, ki jih vsebuje vzorec spričevala iz Priloge II.

POGLAVJE 3

IDENTIFIKACIJA PLOVILA, PREGLEDI IN SPREMENJENE TEHNIČNE ZAHTEVE

Člen 18

Enotna evropska identifikacijska številka za plovila

1.   Države članice zagotovijo, da se vsakemu plovilu dodeli enotna evropska identifikacijska številka za plovila (ENI – European Number of Identification) v skladu s prilogama II in V.

2.   Vsako plovilo ima samo eno ENI, ki ostane nespremenjena v vsej življenjski dobi tega plovila.

3.   Ko pristojni organ izda spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, vanj vključi ENI.

4.   Vsaka država članica sestavi seznam organov, pristojnih za dodeljevanje ENI, in o tem, pa tudi o vseh spremembah seznama, uradno obvesti Komisijo. Komisija vodi posodobljen seznam pristojnih organov na ustreznem spletnem mestu.

Člen 19

Evropska zbirka podatkov o ladijskih trupih

1.   Komisija vodi evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih ter tako podpira upravne ukrepe za ohranjanje varne in udobne plovbe in zagotavlja uporabo te direktive.

Države članice obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

Komisija obdelavo osebnih podatkov izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

2.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi v evropsko zbirko podatkov o ladijskih trupih za vsak plovni objekt nemudoma vnesejo:

(a)	podatke, s katerimi je mogoče plovni objekt identificirati in ki plovni objekt opisujejo v skladu s to direktivo;

(b)	podatke v zvezi z izdanimi, obnovljenimi, nadomeščenimi in odvzetimi spričevali ter v zvezi s pristojnim organom, ki je izdal spričevalo, v skladu s to direktivo;

(c)	digitalno kopijo vseh spričeval, ki jih pristojni organi izdajo v skladu s to direktivo;

(d)	podatke o vseh zavrnjenih ali še nerešenih vlogah za spričevala v skladu s to direktivo in

(e)	vse spremembe podatkov iz točk (a) do (d).

3.   Pristojni organi držav članic, pogodbenice Revidirane konvencije o plovbi po Renu in tretje države, ki so jim zaupane naloge v zvezi z uporabo te direktive in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES (11), lahko podatke iz odstavka 2 obdelujejo za naslednje namene:

(a)	uporabo te direktive in Direktive 2005/44/ES;

(b)	upravljanje prometa na plovni poti in infrastrukture;

(c)	ohranjanje ali zagotavljanje varnosti plovbe;

(d)	zbiranje statističnih podatkov.

4.   Pristojni organ države članice lahko osebne podatke posreduje tretji državi ali mednarodni organizaciji, pod pogojem, da to stori le za vsak primer posebej in če so izpolnjene zahteve iz Uredbe (EU) 2016/679, zlasti poglavja V navedene uredbe. Države članice zagotovijo, da je posredovanje potrebno za namene iz odstavka 3 tega člena. Države članice zagotovijo, da tretja država ali mednarodna organizacija ne posreduje podatkov drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji, razen če ima za to izrecno pisno dovoljenje in če upošteva pogoje, ki jih določi pristojni organ države članice.

5.   Komisija lahko za vsak primer posebej organu tretje države ali mednarodni organizaciji posreduje osebne podatke ali zagotovi dostop do evropske zbirke podatkov o ladijskih trupih, pod pogojem, da je prenos ali dostop potreben za namene iz odstavka 3 tega člena ter da so izpolnjene zahteve iz člena 9 Uredbe (ES) št. 45/2001. Komisija zagotovi, da je posredovanje ali dostop potreben za namene iz odstavka 3 tega člena. Komisija zagotovi, da tretja država ali mednarodna organizacija ne posreduje podatkov drugi tretji državi ali mednarodni organizaciji, razen če ima za to izrecno pisno dovoljenje in če upošteva pogoje, ki jih določi Komisija.

6.   Pristojni organ zagotovi, da se ob izločitvi plovnega objekta podatki v zvezi z njim črtajo iz zbirke podatkov iz odstavka 1.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi se podrobneje določijo:

(a)	podatki, ki jih v zbirko podatkov vnesejo države članice;

(b)	vrste dovoljenega dostopa, pri čemer se upoštevajo kategorije prejemnikov podatkov in nameni, za katere so taki podatki obdelani, iz odstavka 3 tega člena;

(c)	navodila glede uporabe in delovanja zbirke podatkov, zlasti v zvezi z ukrepi za varnost podatkov, šifriranjem in obdelavo podatkov ter medsebojno povezavo zbirke podatkov z registri iz člena 17.

Člen 20

Izvajanje tehničnih pregledov

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi iz odstavka 3 izvajajo začetne, redne, posebne in prostovoljne preglede iz te direktive.

2.   Ti pristojni organi lahko plovni objekt v celoti ali delno oprostijo tehničnega pregleda, če je iz veljavnega spričevala, ki ga je izdal priznan klasifikacijski zavod v skladu s členom 21, razvidno, da plovni objekt v celoti ali delno izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V.

3.   Vsaka država članica sestavi seznam svojih pristojnih organov, ki so odgovorni za izvajanje tehničnih pregledov, in o tem, pa tudi o vseh spremembah seznama, uradno obvesti Komisijo. Komisija vodi posodobljen seznam pristojnih organov in inšpekcijskih organov na ustreznem spletnem mestu.

4.   Vsaka država članica poskrbi za skladnost s posebnimi zahtevami v zvezi z inšpekcijskimi organi in v zvezi z zahtevami za pregled, kot je določeno v prilogah II in V.

Člen 21

Priznavanje klasifikacijskih zavodov

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi prizna klasifikacijske zavode, ki izpolnjujejo merila iz Priloge VI, ali prekliče priznanje, in sicer v skladu s postopkom iz odstavkov 2 in 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

2.   Prošnjo za priznanje v skladu s to direktivo Komisiji predloži država članica, v kateri ima sedež klasifikacijski zavod ali podružnica, ki je pristojna za izdajanje potrdil, da plovni objekt izpolnjuje zahteve iz prilog II in V. Prošnji se priložijo vse potrebne informacije in dokumentacija, da se preveri, ali so merila za priznanje izpolnjena.

3.   Katera koli država članica lahko Komisiji predloži prošnjo za preklic priznanja, če meni, da klasifikacijski zavod ne izpolnjuje več meril iz Priloge VI. Prošnji za preklic se priložijo dokazila.

4.   Klasifikacijski zavodi, ki so bili do 6. oktobra 2016 priznani v skladu z Direktivo 2006/87/ES, to priznanje obdržijo.

5.   Komisija na ustreznem spletnem mestu prvič do 7. oktobra 2017 objavi seznam klasifikacijskih zavodov, priznanih v skladu s tem členom, in ga posodablja. Države članice obvestijo Komisijo o vseh spremembah imena ali naslova klasifikacijskih zavodov, za katere so zaprosile za priznanje.

Člen 22

Preverjanje skladnosti

1.   Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi kadar koli preverijo, ali ima plovni objekt veljavno spričevalo v skladu s členom 7 in ali izpolnjuje zahteve, na podlagi katerih je bilo takšno spričevalo izdano.

V primeru neskladnosti z zahtevami pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena. Zahtevajo tudi, da lastnik plovnega objekta ali njegov zastopnik sprejme vse potrebne ukrepe, da v roku, ki ga določijo pristojni organi, odpravi neskladnost.

Pristojni organ, ki je izdal spričevalo, ki je na krovu plovnega objekta, se v sedmih dneh po pregledu obvesti o takšni neskladnosti.

2.   Če na krovu ni veljavnega spričevala, se plovnemu objektu lahko prepreči nadaljnja plovba.

3.   Če pristojni organi med preverjanjem ugotovijo, da plovni objekt predstavlja očitno nevarnost za osebe na krovu, okolje ali varnost plovbe, lahko plovnemu objektu preprečijo nadaljnjo plovbo do sprejetja potrebnih ukrepov za odpravo neskladnosti.

Pristojni organi lahko predpišejo tudi sorazmerne ukrepe, ki bodo plovnemu objektu po končanem prevozu po potrebi omogočili varno nadaljevanje plovbe do kraja, v katerem bo opravljen pregled ali popravilo.

4.   Država članica, ki je plovnemu objektu preprečila nadaljevanje plovbe ali je lastnika plovnega objekta ali njegovega zastopnika uradno obvestila o namenu, da bo to storila, če ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi, pristojni organ države članice, ki je spričevalo za ta plovni objekt izdal ali nazadnje obnovil, v sedmih dneh obvesti o sprejetem ali nameravanem ukrepu.

5.   Vsaka odločitev o prekinitvi plovbe plovnega objekta, sprejeta na podlagi izvajanja te direktive, se natančno obrazloži. Takšna odločitev se nemudoma uradno sporoči zadevni stranki, ki je hkrati obveščena o pravnih sredstvih, ki so na voljo v veljavni zakonodaji zadevne države članice, in o rokih za njihovo vložitev.

Člen 23

Spremenjene tehnične zahteve za nekatere cone

1.   Države članice lahko ob upoštevanju zahtev Revidirane konvencije o plovbi po Renu poleg tehničnih zahtev iz prilog II in V po potrebi sprejmejo dodatne tehnične zahteve za plovne objekte, ki plujejo po plovnih poteh v conah 1 in 2 na njihovem ozemlju. Takšne dodatne zahteve se nanašajo le na področja iz Priloge III.

2.   Posamezna država članica lahko za potniška plovila, ki plujejo v coni 3 po celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, poleg tehničnih zahtev iz prilog II in V ohrani dodatne tehnične zahteve. Takšne dodatne zahteve se nanašajo le na področja iz Priloge III.

3.   Če bi uporaba prehodnih določb iz Priloge II povzročila znižanje obstoječih nacionalnih varnostnih standardov, lahko država članica preneha uporabljati omenjene prehodne določbe za potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice. V tem primeru lahko zadevna država članica zahteva, da od 30. decembra 2008 dalje taka potniška plovila, ki plujejo po njenih celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice, v celoti izpolnjujejo tehnične zahteve iz prilog II in V.

4.   Države članice lahko za plovne objekte, ki plujejo izključno po plovnih poteh v conah 3 in 4 na njihovem ozemlju, odobrijo delno uporabo tehničnih zahtev ali določijo tehnične zahteve, ki so manj stroge kot tiste iz prilog II in V. Manj stroge tehnične zahteve ali delna uporaba tehničnih zahtev se nanaša le na področja iz Priloge IV.

5.   Če država članica uporablja odstavek 1, 2, 3 ali 4, o tem uradno obvesti Komisijo vsaj šest mesecev pred načrtovanim datumom začetka uporabe. Komisija o tem ustrezno obvesti druge države članice.

V primerih iz odstavkov 1 in 2 tega člena Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se odobrijo dodatne tehnične zahteve. Ti izvedbenimi akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

6.   Skladnost s spremenjenimi tehničnimi zahtevami v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 4 se navede v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh ali v dodatnem spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Člen 24

Odstopanja za nekatere kategorije plovnih objektov

1.   Ob vzdrževanju ustrezne ravni varnosti lahko države članice odobrijo odstopanja od celotne Direktive ali njenega dela za:

(a)	plovne objekte, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, ki niso povezane s celinskimi plovnimi potmi druge države članice;

(b)	plovne objekte, katerih nosilnost ne presega 350 ton, ali plovne objekte, ki niso namenjeni prevozu blaga, imajo vodni izpodriv manjši od 100 kubičnih metrov in katerih kobilice so bile položene pred 1. januarjem 1950 ter plujejo izključno po svojem ozemlju.

2.   Brez poseganja v Revidirano konvencijo o plovbi po Renu lahko države članice za plovbo po svojem ozemlju odobrijo odstopanja od te direktive za plovne objekte, ki opravljajo omejene krajevne prevoze ali prevoze v pristaniških območjih. Ta odstopanja in prevozi ali območja, za katera veljajo, se navedejo v spričevalu plovnega objekta.

3.   O odstopanjih, odobrenih na podlagi odstavkov 1 in 2, država članica uradno obvesti Komisijo. Komisija o tem ustrezno obvesti druge države članice.

Člen 25

Uporaba novih tehnologij in odstopanja za posebne plovne objekte

1.   Da bi spodbujali inovacije in uporabo novih tehnologij v plovbi po celinskih plovnih poteh, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi se odobrijo odstopanja ali se prizna enakovrednost tehničnih specifikacij za določen plovni objekt v zvezi z:

(a)

izdajanjem spričevala Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh, s katerim se prizna uporaba ali prisotnost drugih materialov, naprav ali delov opreme na krovu plovnega objekta, ali sprejetjem ureditev ali projektnih lastnosti, drugačnih od tistih iz prilog II in V, pod pogojem, da je zagotovljena enaka raven varnosti;

(b)	izdajanjem spričeval Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh za poskusne namene in omejeno obdobje, ki vključujejo nove tehnične specifikacije, ki odstopajo od zahtev iz prilog II in V, pod pogojem, da je zagotovljena ustrezna raven varnosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

2.   Pristojni organi države članice vsa zadevna odstopanja in priznanja enakovrednosti iz odstavka 1 navedejo v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Člen 26

Otežene okoliščine

1.   Po prenehanju veljavnosti prehodnih določb glede tehničnih zahtev iz Priloge II lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se dovolijo odstopanja od tehničnih zahtev iz navedene priloge, za katere so veljale navedene prehodne določbe, kadar je uporaba teh zahtev tehnično zahtevna ali bi povzročila nesorazmerne stroške.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

2.   Pristojni organi države članice vsa zadevna odstopanja iz odstavka 1 navedejo v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Člen 27

Register homologirane opreme

Komisija na ustreznem spletnem mestu objavi register opreme, ki je bila homologirana v skladu s prilogama II in V.

POGLAVJE 4

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Prehodne določbe o uporabi dokumentov

Dokumenti, ki spadajo na področje uporabe te direktive in so jih pristojni organi v državah članicah izdali na podlagi Direktive 2006/87/ES pred 6. oktobrom 2016, ostanejo veljavni do konca datuma veljavnosti.

Člen 29

Plovni objekti, izključeni iz področja uporabe Direktive 82/714/EGS

1.   Spričevalo Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh se izda plovnim objektom, ki so bili izključeni iz področja uporabe Direktive Sveta 82/714/EGS (12), a so zajeti s to direktivo v skladu s členom 2(1) te direktive, po tehničnem pregledu, s katerim se preveri, ali plovni objekt izpolnjuje tehnične zahteve iz prilog II in V k tej direktivi. Ta tehnični pregled se opravi ob izteku veljavnosti obstoječega spričevala plovnega objekta, v vsakem primeru pa najpozneje 30. decembra 2018.

2.   Vsako neizpolnjevanje tehničnih zahtev iz prilog II in V se navede v spričevalu Unije za plovbo po celinskih plovnih poteh. Če pristojni organi menijo, da te pomanjkljivosti ne predstavljajo očitne nevarnosti, lahko plovni objekti iz odstavka 1 tega člena plujejo, dokler sestavni deli ali področja plovnih objektov, za katere je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev, niso zamenjani ali spremenjeni, po čemer morajo ti sestavni deli izpolnjevati tehnične zahteve iz prilog II in V.

3.   Zamenjava obstoječih delov z identičnimi deli ali deli, proizvedenimi z enakovredno tehnologijo in zasnovo, med rednimi pregledi in vzdrževanjem ne šteje za zamenjavo ali spremembo v smislu odstavka 2.

4.   Očitna nevarnost v smislu odstavka 2 tega člena se domneva zlasti ob neizpolnjevanju zahtev glede strukturne trdnosti, plovnosti ali manevrske sposobnosti ali posebnih lastnosti plovnega objekta v skladu s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V. Odstopanja, dovoljena v skladu s tehničnimi zahtevami iz prilog II in V, ne štejejo za pomanjkljivosti, ki predstavljajo očitno nevarnost.

Člen 30

Prehodne določbe glede začasnih zahtev v skladu z Direktivo 2006/87/ES

Začasne zahteve, sprejete v skladu s členom 1.06 Priloge II k Direktivi 2006/87/ES, ostanejo veljavne do datuma prenehanja veljavnosti.

Člen 31

Prilagajanje prilog

1.   Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte za prilagoditev Priloge II, s katerimi se brez odlašanja posodobi sklicevanje na najnovejšo različico standarda ES-TRIN in se določi datum začetka njegove uporabe.

2.   Kadar je to ustrezno utemeljeno na podlagi primerne analize ter če ne obstajajo zadevni in posodobljeni mednarodni standardi za zagotavljanje varnosti plovbe ali kadar bi spremembe v postopku odločanja v odboru CESNI ogrozile interese Unije, se z odstopanjem od odstavka 1 na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge II, s katerimi se določijo ustrezne tehnične zahteve.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s prilagoditvijo prilog III in IV znanstvenemu in tehničnemu napredku.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s prilagoditvijo Priloge V, s katerimi se posodobijo in racionalizirajo upravne določbe.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte v zvezi s prilagoditvami Priloge VI, s katerimi se spremenijo merila za priznavanje klasifikacijskih zavodov za zagotavljanje varnosti plovbe.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi se posodobijo sklicevanja v tej direktivi na nekatere določbe prilog II in V, da bi se upoštevale spremembe teh prilog.

Člen 32

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 19 in 31 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 6. oktobra 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 4, 19 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica, v skladu z načeli Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 19 in 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 33

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 7 Direktive Sveta 91/672/EGS (13) (v nadaljnjem besedilu: odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora.

Člen 34

Pregled

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pred 7. oktobrom 2021 predloži poročilo o pregledu učinkovitosti ukrepov, uvedenih s to direktivo, zlasti pri harmonizaciji tehničnih zahtev in razvoju tehničnih standardov za plovbo po celinskih plovnih poteh. Poročilo vsebuje tudi pregled mehanizmov sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za plovbo po celinskih plovnih poteh. Poročilo po potrebi spremlja zakonodajni predlog za dodatno racionalizacijo usklajevanja in sodelovanja pri določanju standardov, na katere se lahko sklicujejo pravni akti Unije. Komisija podobno poročilo predloži po vseh pomembnejših spremembah na področju prometa po celinskih plovnih poteh.

Člen 35

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 36

Sprememba Direktive 2009/100/ES

Direktiva 2009/100/ES se spremeni:

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 Ta direktiva se uporablja za plovila, namenjena prevozu blaga po celinskih plovnih poteh, katerih nosilnost je 20 metričnih ton ali več in: (a) katerih dolžina je manjša od 20 metrov in (b) katerih prostornina, izračunana na podlagi dolžine (L), širine (B) in ugreza (T), je manjša od 100 kubičnih metrov. Ta direktiva ne posega v uredbe o inšpekcijskih pregledih plovil, ki plujejo po Renu, in v Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih vodah (ADN).“;

2.

člen 3 se spremeni: (a) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4.   Države članice lahko zahtevajo, da plovila, ki prevažajo nevarne snovi, kakor je opredeljeno v ADN, izpolnjujejo zahteve iz tega sporazuma. Kot dokaz lahko zahtevajo predložitev dovoljenja, izdanega na podlagi tega sporazuma.“; (b) drugi pododstavek odstavka 5 se nadomesti z naslednjim: „Šteje se, da so posebni pogoji za prevoz nevarnih snovi izpolnjeni na vseh plovnih poteh Skupnosti, če plovilo izpolnjuje zahteve ADN. Ustrezni dokaz za izpolnjevanje teh zahtev je lahko dovoljenje iz odstavka 4.“

Člen 37

Prenos

1.   Brez poseganja v člen 40 države članice najpozneje do 7. oktobra 2018 uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, ki se uporabljajo od tega datuma. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo določb predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.   Državam članicam, ki zaradi odstopanj, odobrenih v skladu s členom 24(1) in (2), nimajo plovnih objektov, ki plujejo po njenih plovnih poteh, za katere bi veljale določbe te direktive, ni treba prenesti določb poglavja 2, člena 18(3) ter členov 20 in 21.

Člen 38

Razveljavitev

Direktiva 2006/87/ES se razveljavi z učinkom od 7. oktobra 2018.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 40

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice, razen Danske, Estonije, Irske, Grčije, Španije, Cipra, Latvije, Malte, Portugalske, Slovenije in Finske.

---

(1)  UL C 177, 11.6.2014, str. 58.

(2)  UL C 126, 26.4.2014, str. 48.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 16. junija 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016.

(4)  Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (UL L 389, 30.12.2006, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6)  Direktiva 2009/100/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o vzajemnem priznavanju dovoljenj za plovbo za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh (UL L 259, 2.10.2009, str. 8).

(7)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(8)  Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).

(9)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 96/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(10)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(11)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 255, 30.9.2005, str. 152).

(12)  Direktiva Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (UL L 301, 28.10.1982, str. 1).

(13)  Direktiva Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolna za tovorni in potniški promet po celinskih plovnih poteh (UL L 373, 31.12.1991, str. 29).

---

---

---

---

---

---

---

---

---