10.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 6/1

(1)

Svet je decembra 1999 z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) („zadevni izdelek“), ki se uvršča pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90, s poreklom iz Indije. Preiskava, ki je omogočila sprejetje navedene uredbe, je v nadaljnjem besedilu imenovana „prvotna preiskava“. Ukrepi v obliki izravnalne dajatve ad valorem v višini od 3,8 % do 19,1 % so bili uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz zadevnega izdelka iz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 19,1 %. Obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. oktobra 1997 do 30. septembra 1998.

(2)

Svet je marca 2006 z Uredbo (ES) št. 367/2006 (3) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe ohranil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 2597/1999 na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije. Preiskava v zvezi s pregledom je trajala od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004.

(3)

Svet je po vmesnem pregledu glede subvencioniranja indijskega proizvajalca folije iz PET družbe Garware Polyester Limited („Garware“) avgusta 2006 z Uredbo (ES) št. 1288/2006 (4) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za Garware z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(4)

Svet je po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja drugega indijskega proizvajalca folije iz PET družbe Jindal Poly Films Limited, prej poznane kot Jindal Polyester Ltd (Jindal), septembra 2007 z Uredbo (ES) št. 1124/2007 (5) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za Jindal z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(5)

Svet je avgusta 2001 z Uredbo (ES) št. 1676/2001 (6) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz polietilentereftalatske (PET) folije s poreklom, med drugim, iz Indije. Ti ukrepi so bili v obliki protidampinške dajatve ad valorem v višini od 0 % do 62,6 % uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 53,3 %.

(6)

Svet je marca 2006 z Uredbo (ES) št. 366/2006 (7) spremenil stopnjo dampinga, izračunanega v Uredbi (ES) št. 1676/2001. Nove stopnje dampinga znašajo med 3,2 % in 29,3 %, nova dampinška dajatev pa znaša med 0 % in 18 %, pri čemer se upoštevajo izravnalne dajatve zaradi izvoznih subvencij, uvedenih na enake izdelke s poreklom iz Indije, kakor so bile spremenjene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006, ki je bila sprejeta po pregledu zaradi prenehanja veljavnosti Uredbe (ES) št. 2597/1999 iz zgornje uvodne izjave (1). Svet je po vmesnem pregledu glede subvencioniranja indijskega proizvajalca folije iz PET družbe Garware Polyester Limited („Garware“) avgusta 2006 z Uredbo (ES) št. 1288/2006 spremenil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno za Garware z Uredbo (ES) št. 1676/2001.

(7)

Svet je na zahtevo novega proizvajalca izvoznika septembra 2006 z Uredbo (ES) št. 1424/2006 (8) spremenil Uredbo (ES) št. 1676/2001 v zvezi s SRF Limited. Uredba je za zadevno družbo določila stopnjo dampinga v višini 15,5 % in stopnjo dampinške dajatve v višini 3,5 % ob upoštevanju stopnje izvozne subvencije družbe, kot je bilo ugotovljeno v protisubvencijski preiskavi, na podlagi katere je bila sprejeta navedena Uredba (ES) št. 367/2006. Ker za družbo ni veljala individualna izravnalna dajatev, se je uporabila stopnja, ki je bila določena za vse druge družbe.

(8)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1292/2007 (9) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (10) (osnovna protidampinška uredba). Ista uredba je zaključila delni vmesni pregled v zvezi s takim uvozom, omejen na enega indijskega izvoznika, v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe.

(9)

Po podaljšanju veljavnosti dokončne izravnalne dajatve marca 2006 je indijska vlada („IV“) predložila stališča o tem, da so se okoliščine glede dveh subvencijskih shem (shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („duty entitlement passbook scheme“) in oprostitev davka od dohodka v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku od dohodkov) spremenile in da so te spremembe trajne narave. Posledično je trdila, da se je stopnja subvencioniranja verjetno znižala in da je zato treba pregledati ukrepe, ki so bili deloma uvedeni za te sheme.

(10)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložila IV, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe. Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije12. oktobra 2007 (11), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled, omejen na stopnjo subvencioniranja veljavne izravnalne dajatve glede uvoza folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije.

(11)

Namen preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je oceniti potrebo za nadaljevanje, odstranitev ali spremembo obstoječih ukrepov glede tistih družb, ki so imele ugodnosti od ene ali obeh domnevno spremenjenih shem subvencioniranja, kadar je bilo zagotovljenih dovolj dokazov v skladu z ustreznimi določbami obvestila o začetku. S preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom se oceni tudi potreba, odvisno od ugotovitev pregleda, po reviziji ukrepov, ki se uporabljajo za druge družbe, sodelujoče v preiskavi, in ki določajo raven obstoječih ukrepov, in/ali preostale ukrepe, ki se uporabljajo za vse druge družbe.

(12)

Pregled je bil omejen na stopnjo subvencioniranja družb iz priloge k obvestilu o začetku in druge izvoznike, ki so bili pozvani, naj se javijo v skladu s pogoji in v roku iz obvestila o začetku.

(13)

Preiskava stopnje subvencioniranja je zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(14)

Komisija je o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom uradno obvestila IV in tiste indijske proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v prejšnji preiskavi, so bili omenjeni v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006 in bili navedeni v prilogi k obvestilu o začetku delnega vmesnega pregleda, za katere je bilo ugotovljeno, da so imeli ugodnosti od katere koli od obeh domnevno spremenjenih shem subvencioniranja, ter Du Pont Tejin Films, Luksemburg, Mitsubishi Polyester Film, Nemčija, Toray Plastics Europe, Francija in Nurell, Italija, ki predstavljajo veliko večino proizvodnje folije iz PET Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „industrija Skupnosti“). Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in v roku, določenem v obvestilu o začetku, zahtevati zaslišanje.

(15)

Vsem zainteresiranem strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(16)

Predložene pisne in ustne pripombe strank so bile obravnavane, in kjer je bilo to primerno, upoštevane.

(17)

Zaradi očitno velikega števila strank, vključenih v ta pregled, je bila za preiskavo subvencioniranja predvidena uporaba tehnik vzorčenja v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in, če je, izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki pozvani, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe javijo Komisiji v 15 dneh od začetka delnega vmesnega pregleda in ji zagotovijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(18)

Po preučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju števila indijskih proizvajalcev izvoznikov, pripravljenih sodelovati, je bilo sklenjeno, da vzorčenje v tem primeru ni bilo potrebno.

(19)

Ena družba, SRF Limited, ki ni bila navedena v prilogi k obvestilu o začetku, se je javila in predložila dokaze, da je izpolnila določbe o upravičenosti glede obsega preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom, kakor so določene v točki (4) obvestila o začetku. Zato je bila ta družba vključena v preiskavo v zvezi s pregledom.

(20)

Ena družba, Flex Industries Limited, za katero veljata izravnalna dajatev (Uredba Sveta (ES) št. 367/2006) in protidampinška dajatev (Uredba Sveta (ES) št. 1292/2007), je spremenila ime in se zdaj imenuje Uflex Limited. Ta sprememba imena ne vpliva na ugotovitve prejšnjih preiskav.

(21)

Za pridobitev informacij, potrebnih za njeno preiskavo, je Komisija poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, ki so izpolnjevali pogoje iz obvestila o začetku. Poleg tega je bil vprašalnik poslan IV.

(22)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od petih indijskih proizvajalcev izvoznikov in IV.

(23)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju pomembne za določitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih IV v Delhiju, vlade Maharaštre v Bombaju, Indijske centralne banke v Bombaju in v naslednjih podjetjih:

(24)

IV in druge zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo predlagati spremembe stopenj dajatev, ki se uporabljajo za zadevne sodelujoče indijske proizvajalce izvoznike, in podaljšati obstoječe ukrepe za vse druge družbe, ki niso sodelovale pri tem delnem vmesnem pregledu. Na voljo so imele tudi dovolj časa za pripombe. Vsa stališča in pripombe so bila ustrezno upoštevana, kot je opisano v nadaljevanju.

(25)

Izdelek, ki ga zajema ta pregled, je enak izdelek, kot ga zadeva Uredba Sveta (ES) št. 367/2006, in sicer folija iz polietilen tereftalata (PET), uvrščena pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 ter s poreklom iz Indije.

(26)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili IV in sodelujoči indijski proizvajalci izvozniki, ter izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(g)

(27)

Zgoraj naštete sheme od (a) do (d) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in ureditev) 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju dovoljuje IV izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Izvozna in uvozna politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Za OPP tega primera je pomemben en dokument izvozne in uvozne politike, tj. petletni načrt za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 2004–2009“). Poleg tega IV določa postopke, ki urejajo politiko EXIM 2004–2009, tudi v „Priročniku o postopkih – 1. september 2004 do 31. marec 2009, Zvezek I“ („HOP I 2004–2009“). Tudi priročnik o postopkih se redno posodablja.

(28)

Shema davka od dohodka, navedena zgoraj v točki (e), temelji na Zakonu o davku od dohodkov iz leta 1961, ki ga letno spreminja Zakon o financah.

(29)

Shema izvoznih kreditov, navedena zgoraj v točki (f), temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki („ICB“) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(30)

Shemo, navedeno zgoraj v točki (g), upravljajo indijski državni organi.

(31)

Komisija je v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe povabila IV k dodatnim posvetovanjem glede spremenjenih in nespremenjenih shem, da bi se pojasnil dejanski položaj v zvezi s temi shemami in dosegla sporazumna rešitev. Komisija je po teh posvetovanjih in brez dosežene sporazumne rešitve glede teh shem vse te sheme vključila v preiskavo subvencioniranja.

(32)

Po razkritju sta IV in eden od proizvajalcev izvoznikov trdila, da ni bilo ugotovljeno, da prejemniki od preiskovanih shem uživajo ugodnosti. Pri obravnavi tega zahtevka je treba poudariti, da je bilo za vsako preiskovano shemo določeno, ali je koncesija v smislu člena 2(1)(a) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek IV, katerega ugodnosti so uživali preiskovani proizvajalci izvozniki. Poleg tega je bilo pojasnjeno, zakaj se za ugodnosti v nekaterih shemah lahko izvedejo izravnalni ukrepi. Hkrati pa so vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki prejeli podroben izračun, ki navaja, kako so bile ugodnosti določene v vsaki shemi. Zato se ta zahtevek zavrne.

(33)

Shema je podrobno opisana v odstavkih od 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 2004–2009 in poglavjih od 4.1 do 4.30 priročnika HOP I 2004–2009. Ta shema se je med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, ki je pripeljala do trenutno veljavne dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006, imenovala shema vnaprej pridobljenih dovoljenj.

(34)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, kakor je podrobneje opisano uvodni izjavi (35). Te podsheme se med drugim razlikujejo po obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do AAS za fizični izvoz in AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“, omenjene v odstavku 8.2 politike EXIM 2004–2009, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto („EOU“), so upravičeni do AAS za predvideni izvoz. Končno, vmesni dobavitelji proizvajalcem izvoznikom pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil („Advance Release Order“ – ARO) in back to back notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

(35)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(36)

Trije od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov so prejeli koncesijo v okviru AAS, povezano z zadevnim izdelkom med OPP. Dve od teh družb sta uporabili dve podshemi, tj. (i) AAS za fizični izvoz in (iii) AAS za vmesne dobave. Tretja družba je uporabila podshemo (ii) AAS za letne potrebe. Zato ni treba ugotavljati, ali so preostale neuporabljene podsheme takšne, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep.

(37)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 HOP I 2004–2009), tj. dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu s Prilogo 23, v vseh pogledih resnične in pravilne. Vendar pa zgornje določbe veljajo le za vnaprejšnje odobritve, izdane 13. maja 2005 ali pozneje. Za vse vnaprejšnje odobritve ali vnaprej pridobljena dovoljenja, izdana pred tem datumom, morajo imetniki upoštevati prejšnje določbe o preverjanju, tj. voditi morajo verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem v določeni obliki iz Dodatka 18 (poglavje 4.30 in Dodatek 18 HOP I 2002–2007).

(38)

IV v zvezi s podshemama, ki sta ju med OPP uporabljala dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, tj. za fizični izvoz in vmesne dobave, določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je zapisano na odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu na odobritev vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi IV na osnovi standardnih input-output normativov („SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP II 2004–2009. Zadnje spremembe SION za folije iz PET in PET v obliki zrnc, ki je vmesni izdelek, so bile pregledane septembra 2005.

(39)

V zvezi s podshemo (ii), navedeno zgoraj, (AAS za letne potrebe), ki jo je uporabil drugi izvoznik, se na dovoljenje vpiše samo vrednost uvoznega nadomestila. Imetnik dovoljenja mora „vzdrževati povezavo med surovinami in nastalim izdelkom“ (odstavek 4.24A(c) HOP I 2004–2009).

(40)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj po 6 mesecev).

(41)

Preverjanje je pokazalo, da je bila za zadevne družbe dejanska stopnja potrošnje glavnih surovin, potrebnih za proizvodnjo enega kilograma folije iz PET, nižja od ustreznega SION. To je bilo nedvomno tako v zvezi s starimi SION za folije iz PET in v manjši meri v zvezi s pregledanimi SION, ki so začele veljati septembra 2005.

(42)

Preverjanje je tudi pokazalo, da nobena od zadevnih družb ni vodila zakonsko zahtevane evidence potrošnje iz uvodne izjave (37). Zato se lahko zaključi le, da zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi, niso bile upoštevane.

(43)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek IV, katerega ugodnosti so uživali preiskovani izvozniki.

(44)

Poleg tega je jasno, da so AAS za fizični izvoz, AAS za vmesne dobave in AAS za letne potrebe zakonsko pogojene z opravljenim izvozom ter se zato štejejo kot specifične in upravičene do izravnave v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz teh shem.

(45)

Nobena od treh podshem, ki se uporabljajo v tem primeru, se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Te tri sheme niso v skladu s pravili, določenimi v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in pravila za povračila) in Prilogi III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. IV ni učinkovito uporabila novega niti starega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene za proizvodnjo izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION za zadevne izdelke niso bili dovolj natančno opredeljeni. SION sami se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker nobena od zadevnih družb ni vodila zahtevane evidence potrošnje, ki bi IV omogočila dovolj natančno preverjanje količin surovin, porabljenih pri proizvodnji blaga za izvoz. IV tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(46)

Proti tem trem pod-shemam je torej mogoče izvesti izravnalne ukrepe.

(47)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče izravnati presežne odpuste dajatev le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v obravnavanem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se navedena oprostitev za sheme povračil ne uporablja in se uporablja normalno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa domnevni presežni odpust. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(48)

Znesek subvencije za tri izvoznike, ki so uporabljali AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v skladu s tremi podshemami med OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(49)

Trije sodelujoči proizvajalci izvozniki so imeli ugodnosti iz te sheme med OPP v višini od 0,5 % do 2,1 %.

(50)

DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 4 HOP I 2004–2009.

(51)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(52)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v skladu s to shemo. Takšne stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na osnovi SION, ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoznem izdelku in učinka carin na take domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(53)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za navedeni izvozni posel. Na tej točki je izvozniku znan znesek, ki ga bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, IV ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPBS. Ustrezna stopnja kredita DEPBS za izračun subvencij je tista, ki se uporablja ob izdaji izvozne deklaracije. Tako višine subvencije ni možno spreminjati za nazaj.

(54)

Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, ki se neomejeno uvaža, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takimi krediti, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene.

(55)

Vloge za kredite DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za oddajo vlog za kredite DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, ne izključuje samodejno izvoznih poslov zunaj rokov za oddajo vlog, omenjenih v poglavju 4.47 HOP I 2004–2009. Poleg tega, kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 2004–2009, je mogoče vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, vedno upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenosti do prejemka).

(56)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek IV, saj bo kredit na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega pomeni kredit DEPBS za izvoznika ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(57)

Poleg tega je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(58)

Ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni niti nobenega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do subvencij DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vhodni materiali. Tako so izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vhodni material, še vedno upravičeni do subvencij po DEPBS.

(59)

V skladu s členom 2(2) in členom 5 osnovne uredbe ter metodologijo izračunavanja, uporabljeno za to shemo v Uredbi Sveta (ES) št. 367/2006, je bil znesek subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OPP. V tem smislu je veljalo, da je subvencija podeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozni posel na podlagi te sheme. V tem trenutku se lahko IV odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za ta izvozni posel, IV nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki knjižili kredite DEPBS po obračunskem načelu kot prihodek v fazi izvoznih poslov.

(60)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za zadevne prihodke od izvoza med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(61)

Štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki so imeli ugodnosti iz te sheme med OPP v višini od 2,7 % do 5,9 %.

(62)

EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 5 HOP I 2004–2009.

(63)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce in ponudnike storitev.

(64)

Na podlagi pogoja obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega) po znižani stopnji dajatve. IV v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo po tej shemi. Do 31. marca 2000 se je uporabljala 11-odstotna stopnja dajatve (vključno z 10-odstotno dodatno dajatvijo), v primeru uvozov z visoko vrednostjo pa ničelna stopnja dajatve. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvožena investicijska sredstva uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(65)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na notranjem trgu. V tem primeru je domači proizvajalec investicijskega blaga lahko upravičen do dajatev prostega uvoza delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(66)

Po razkritju je eden od proizvajalcev izvoznikov poudaril, da je bilo investicijsko blago, uvoženo po tej shemi, uporabljeno tudi za proizvodnjo izdelkov, ki niso vključeni v to preiskavo, in da je treba pri določanju stopnje subvencije izračunani znesek subvencije, ki se nanaša na OPP, deliti z izvozom ne le zadevnih izdelkov. Ugotovljeno je bilo, da je bil zahtevek upravičen, zato je bilo izračunavanje zneska subvencije za to podjetje po tej shemi ustrezno prilagojeno.

(67)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve pomeni finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese ugodnost, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(68)

Nadalje je EPCGS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato velja za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(69)

Končno te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(70)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. V skladu z uveljavljeno prakso je bil tako dobljen znesek, ki se nanaša na OPP, popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost subvencije v tem obdobju. V ta namen se je štela kot primerna komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(71)

Štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki so imeli ugodnosti iz te sheme med OPP v višini od 1,0 % do 1,9 %.

(72)

Ugotovljeno je bilo, da noben od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov nima statusa EOU in noben ni bil vključen v EPZS. Kljub temu je bil eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov vključen v SEZS ter je v OPP prejemal subvencije, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. V nadaljevanju sta navedena opis in ocena, omejena na SEZS.

(73)

Na SEZS se nanašata poglavje 7 politike EXIM 2004–2009 in poglavje 7 HOP I 2004–2009. Podrobnosti o pravilih in določbah niso več v knjigi politike EXIM in priročniku o postopkih. Ustrezno politiko in določbe o izvajanju vsebujeta Zakon o posebnih ekonomskih conah iz leta 2005 (št. 28 iz leta 2005) in Pravilnik o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006 (uradno obvestilo z dne 10. februarja 2006).

(74)

Načeloma so lahko v SEZS vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev. To vključuje tudi izključno trgovske družbe. Za razliko od EOUS družbam ni treba izpolnjevati minimalnih investicijskih pragov fiksnih sredstev, da so lahko upravičena do SEZS.

(75)

SEZS je shema naslednica nekdanje sheme proste carinske cone (EPZS). SEZS so posebej razmejene prostocarinske enklave, ki se za namene trgovinskih operacij, dajatev in davkov štejejo kot tuje ozemlje. Enote SEZS morajo biti v posebnih conah, ki so razvite za ta namen. Sedemnajst enot SEZS že deluje, potem ko so indijski organi odobrili njihovo ustanovitev.

(76)

Zahtevek za status SEZ mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo zahtevek družbe, se pogoji za sprejetje posredujejo družbi. Sporazum o priznanju družbe kot družbe SEZS velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(77)

Ključna obveznost enot SEZS, kakor je določena v poglavju VI Pravilnika o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006, je doseči neto zaslužek deviznih sredstev, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let od začetka tržne proizvodnje) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(78)

Enote SEZS so upravičene do naslednjih koncesij:

(79)

Enote, ki delujejo v okviru SEZS, so v skladu z ustreznimi določbami Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci.

(80)

Te enote so zakonsko zavezane voditi ustrezno dokumentacijo, ki mora vsebovati v vrednosti izražene podatke o uvoženem blagu ali blagu, nabavljenem na domačem tarifnem območju, potrošnji in uporabi blaga, proizvodnji blaga in razpolaganju z blagom z namenom izvoza, prodaji na domačem tarifnem območju itd. v skladu s členom 22(2) Pravilnika o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006.

(81)

Vendar se v nobenem primeru od enote SEZ ne zahteva, da vsako uvozno pošiljko uskladi z njenim izvozom, transferji v druge enote ali prodajo na domačem tarifnem območju, kot navaja člen 35 Pravilnika o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006.

(82)

Ocena uvoza ter domače nabave surovin in investicijskega blaga temelji na samocertificiranju. Enako velja za primer izvozne prodaje. Tako carinskim organom ni potrebno redno preverjati take pošiljke enote SEZ.

(83)

V tem primeru je sodelujoči proizvajalec izvoznik shemo uporabljal za uvoz surovin in investicijskega blaga brez uvoznih dajatev, domačo nabavo blaga brez trošarin, domačo nabavo blaga brez plačila centralnega prometnega davka in oprostitev davka na storitev. Preiskava je pokazala, da zadevni proizvajalec izvoznik ni užival ugodnosti po določbah o oprostitvi davka od dohodka za SEZS.

(84)

Po razkritju je proizvajalec izvoznik, vključen v SEZS, v številnih pripombah npr. trdil, da so podsheme, ki jih uporablja podjetje, dovoljene sheme povračila dajatev (sheme povračil dajatev) in da uporabljene podsheme ne štejejo kot subvencija, ker ne dodeljujejo ugodnosti. Utemeljitve proizvajalca izvoznika so obravnavane spodaj.

(85)

V primeru oprostitve trošarine za blago, ki je bilo nabavljeno na domačem trgu, je bilo ugotovljeno, da se lahko dajatev, ki je bila plačana pri nakupu, ki ga je izvedla enota, ki ni enota SEZS, uporabi kot kredit za prihodnje dajatve, na primer za plačilo trošarin za domačo prodajo (tako imenovan mehanizem „CENVAT“). Zato trošarina, ki je plačana za nakupe, ni dokončna. Z uporabo kredita „CENVAT“ dokončna dajatev bremeni le dodano vrednost, ne pa tudi surovine. Tako z odobritvijo oprostitve trošarine pri nakupu, ki ga opravi enota SEZS, ni opuščen noben dodatni vladni dohodek in zaradi tega SEZS ne pridobi nobene dodatne ugodnosti. Ker SEZS ne pridobi nobene dodatne ugodnosti, v tej preiskavi nadaljnja analiza te podsheme ni potrebna.

(86)

Oprostitev enote SEZS dveh vrst uvoznih dajatev (osnovne carine in posebne dodatne carine, običajno predpisane za uvoz surovin in investicijskega blaga), oprostitev plačila prometnega davka, plačanega na domače nabavljeno blago, in oprostitev davka na storitev so subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako enoti SEZS omogoča dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe z ohranjanjem likvidnosti. Subvencije so zakonsko pogojene z opravljenim izvozom ter se zato v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe štejejo za specifične in kot subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Izvozni cilj SEZS, kot je določen v členu 2 Pravilnika o posebnih ekonomskih conah iz leta 2006, je osnovni pogoj za pridobitev spodbud.

(87)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da so podsheme, ki jih uporablja podjetje, dovoljene sheme povračila dajatev (sheme povračil dajatev) v skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I k osnovni uredbi in se zato zanje izravnalni ukrepi ne izvajajo. Podjetje je zagovarjalo mnenje, da Priloga (i) k osnovni uredbi določa, da samo oprostitev, odpust ali povračilo uvoznih dajatev, ki predstavlja presežek dajatev na uvožene surovine, uporabljenih v proizvodnji izvoznega izdelka, šteje za izvozno subvencijo. Drugače povedano, dokler ni presežnega odpusta ali oprostitve, se oprostitev uvoznih dajatev na surovine za izdelavo, proizvodnjo ali predelavo zadevnega izdelka ne more šteti kot subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(88)

Kot odgovor na to utemeljitev je treba najprej poudariti, da so ugodnosti, ki jih uživa enota SEZ, zakonsko pogojene z opravljenim izvozom. Poleg tega teh shem ni mogoče šteti za dovoljene sisteme povračila dajatev ali nadomestne sisteme povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Te sheme niso v skladu s strogimi pravili iz Priloge I (točki (h) in (i)), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Če se določbe o oprostitvi prometnega davka in uvozne dajatve uporabijo za nakup investicijskega blaga, niso v skladu s pravili za dovoljene sisteme povračil dajatev, ker se investicijsko blago ne porabi v proizvodnem postopku, kakor je zahtevano v točki (h) Priloge I (povračilo prometnega davka) in točki (i) Priloge I (odpust uvoznih dajatev). Poleg tega je bilo potrjeno, da IV nima vzpostavljenega učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene v proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru shem nadomestnih povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Enota SEZ mora doseči neto zaslužek deviznih sredstev, vendar ni vzpostavljen noben sistem preverjanja, ki bi nadzoroval potrošnjo uvoza v primerjavi s proizvodnjo izvoznega blaga.

(89)

Kot drugo utemeljitev je proizvajalec izvoznik predložil podsheme, ki jih uporablja podjetje, ne štejejo kot subvencije, ker podjetju ne prinesejo nobene ugodnosti. Proizvajalci izvozniki so trdili, da je, glede na domačo prodajo in ker se enota SEZ ne šteje kot del indijskega davčnega/carinskega območja, treba za končne izdelke, prodane na domačem trgu, carino plačati v celoti. Trdili so tudi, da ni bila pridobljena nobena ugodnost, ker je znesek oprostitve dajatev na surovine za proizvodnjo blaga, prodanega na domačem trgu, nižji od dajatev, ki jih podjetje plača pri prodaji na domačem trgu.

(90)

Pri obravnavi tega zahtevka je treba poudariti, da ima enota SEZ možnost, da proda del svoje proizvodnje na domačem trgu, čeprav je namen uvedbe enote SEZ, da se doseže neto zaslužek deviznih sredstev. Po shemi SEZ bo blago, prestavljeno iz cone na domači trg, obravnavano kot uvoženo blago. SEZ kot tak zato ni v drugačni situaciji kot druga podjetja, ki delujejo na domačem trgu, kar pomeni, da je treba plačati ustrezne dajatve ali davke na kupljeno blago. V tem smislu mora biti jasno, da odločitev vlade, da obdavči blago za potrošnjo na domačem trgu, ne pomeni, da oprostitev uvoznih dajatev in prometnega davka za enoto SEZS ni ugodnost v primerjavi z izvozno prodajo zadevnega izdelka. Poleg tega prodaja na domačem trgu ne vpliva na splošnejšo oceno o obstoju ustreznega sistema preverjanja.

(91)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da se pri izvozni prodaji oprostitev uvoznih dajatev in davkov ne šteje kot subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, dokler ni presežnega odpusta. Podjetje tudi trdi, da enoto SEZ nadzorujejo carinski uslužbenci in da ni mogoče prodajati surovin na domačem trgu ali jih vključiti v izdelke, ki se bodo prodajali na domačem trgu, ne da bi se plačale ustrezne dajatve. Proizvajalec izvoznik zato meni, da presežnega odpusta ni.

(92)

Kot odgovor na to je treba opozoriti, da ne obstaja noben sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoznega izdelka in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev in davkov v smislu prilog I, II in III k osnovni uredbi. Zakonodaja v nobenem primeru ne določa, da mora enota SEZ vsako uvozno pošiljko uskladiti z destinacijo ustreznega nastalega izdelka. Samo če bi bil tak nadzor vzpostavljen, bi indijski organi lahko pridobili zadostne informacije o končnih destinacijah surovin, s katerimi bi lahko učinkovito preverjali, ali oprostitev dajatev in prometnega davka ni višja od dajatev in davkov na surovine za izvozno proizvodnjo. Notranji sistem podjetja kot tak ne zadostuje, ker mora sistem preverjanja za povračilo dajatev oblikovati in izvajati vlada. Zato je bilo s preiskavo ugotovljeno, da pravni predpisi in določbe za SEZ od SEZ izrecno ne zahtevajo, da beleži povezavo med uvoženim materialom in končnim izdelkom, in da IV ni vzpostavila nobenega učinkovitega nadzornega mehanizma, s katerim bi določala, katere surovine so bile potrošene v izvozni proizvodnji in v kakšnih količinah.

(93)

IV tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine zadevnih surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. Poleg tega IV ni predložila nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da je prišlo do presežnega odpusta.

(94)

Zaradi neobstoja dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil pomeni subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust carine (osnovne carine in posebne dodatne carine), oprostitev plačila prometnega davka na lokalno nabavljeno blago in oprostitev davka na storitev med OPP.

(95)

V zvezi z oprostitvijo plačila osnovnih carin, oprostitvijo plačila prometnega davka, plačanega na domače nabavljeno blago, in oprostitvijo davka na storitev je bil števec (znesek subvencije) izračunan na podlagi oproščenega zneska med OPP. Obvezne pristojbine za pridobitev subvencije so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako ugotovljen znesek subvencije pa določen kot števec.

(96)

Za razliko od surovin, investicijsko blago ni fizično vključeno v končno blago. Skladno s tem je bil v zvezi z oprostitvami plačila davkov na nakup investicijskega blaga znesek subvencije izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. V skladu z uveljavljeno prakso je bil tako dobljen znesek, ki se nanaša na OPP, popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost subvencije v tem obdobju. V ta namen se je štela kot primerna komercialna obrestna mera v Indiji v OPP. Kadar so bili predloženi utemeljeni zahtevki, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(97)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije, določeni v skladu z uvodnima izjavama (94) in (96), dodeljeni za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine. Tako določena stopnja subvencije znaša 5,4 %.

(98)

Po tej shemi so izvozniki lahko upravičeni do delne oprostitve davka od dohodka od dobička od izvoza. Zakonska podlaga za to oprostitev je določena v oddelku 80 HHC ZDD.

(99)

Ta določba je bila za leto pregleda 2005–2006 (tj. za finančno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) razveljavljena in tako po 31. marcu 2004 80 HHC ZDD ne podeljuje nobenih subvencij. Sodelujoči proizvajalci izvozniki med OPP niso uživali ugodnosti iz te sheme. Posledično se shema v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe zaradi ukinitve ne bo izravnavala.

(100)

Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 02/04.02.02/2007-08 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 01/04.02.02/2007-08 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke („ICB“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(101)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki. Ugotovljeno je bilo, da so trije proizvajalci izvozniki uživali ugodnosti iz ECS.

(102)

ICB na podlagi te sheme obvezujoče določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke zaračunajo izvozniku. ECS vključuje dve podshemi, shemo izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za embaliranje“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, in shemo izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital z namenom financiranja izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(103)

Zaradi Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinske kredite“), ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji. Razlika med obrestnimi merami se lahko zmanjša za družbe z dobro boniteto. Dejansko bi lahko družbe z dobro boniteto pridobile izvozne in gotovinske kredite po enakih pogojih.

(104)

Preferencialne obrestne mere kredita ECS, ki jih določajo Master Circulars ICB iz uvodne izjave (100), lahko znižajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih, in v tem primeru prenesejo ugodnost na takega izvoznika v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Financiranje izvoza samo po sebi ni varnejše od domačega financiranja. Dejansko običajno velja za bolj tvegano in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na objekt financiranja, je izključno tržna odločitev komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej. Poleg tega komercialne banke ne bi bile zavezane jemalcem izvoznih kreditov omogočati kakršne koli morda ugodnejše obrestne mere za izvozne kredite v tuji valuti.

(105)

Kljub dejstvu, da preferencialne kredite na podlagi ECS dodeljujejo komercialne banke, je ta ugodnost finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) Uredbe. V tem smislu je treba poudariti, da niti člen 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe niti Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih (SSIU) ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila IV komercialnim bankam, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 2(1)(a) osnovne uredbe. ICB je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v 100-odstotni državni lasti, uresničuje cilje javne politike, npr. monetarno politiko, njeno upravo pa imenuje IV. ICB usmerja zasebne organe v smislu druge alinee člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ker so komercialne banke vezane na njene pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v Master Circulars ICB, poleg tega pa ICB tudi določa, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta usmeritev komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij, omenjenih v členu 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru zagotavljanju posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Tak neposredni prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se na noben bistven način ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Ta subvencija se šteje za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe, saj so preferencialne obrestne mere dostopne samo za financiranje izvoznih poslov in so torej pogojene z opravljenim izvozom v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(106)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene med OPP, in zneskom, ki bi ga bilo treba plačati za običajne komercialne kredite, ki so jih uporabili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(107)

Trije sodelujoči proizvajalci izvozniki so imeli ugodnosti iz te sheme med OPP v višini od 0,3 % do 0,4 %.

(108)

V prejšnjih preiskavah v zvezi s folijo iz PET, vključno s preiskavo v zvezi s pregledom, zaradi katere je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006 uvedena zdaj veljavna dokončna izravnalna dajatev, je bilo preiskanih več indijskih državnih shem, ki vključujejo spodbude lokalnim družbam. Državne sheme spadajo pod naslov „Paketna shema spodbud“ (PSI), ker so lahko vključene različne vrste spodbud. Preiskava je ugotovila, da je upravičenost družbe do ugodnosti iz te sheme določena v „Certifikatu za izpolnjevanje pogojev“. Med preiskavo se je ugotovilo, da sta bila dva sodelujoča proizvajalca med OPP oproščena davka na dohodek (prometnega davka) v okviru PSI v skladu z oddelkom 4A Zakona o davku na trgovino države Utar Pradeš. V skladu s to davčno določbo je družba oproščena plačila prometnega davka za prodajo na domačem trgu (lokalnega in centralnega prometnega davka).

(109)

Za upravičenost do te sheme morajo družbe praviloma vlagati v slabše razvita območja države z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata ali veliko kapitalsko naložbo v razširitev ali diverzifikacijo obstoječega industrijskega obrata. Glavno merilo za določitev zneska spodbud sta razvrstitev območja, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(110)

V okviru shem oprostitve prometnega davka pooblaščenim enotam ni bilo treba pobirati prometnega davka na prodajne transakcije. Podobno so bile pooblaščene enote oproščene plačila prometnega davka za nakup blaga od dobaviteljev, ki so upravičeni do te sheme. Medtem ko oprostitev v zvezi s prodajno transakcijo ne dodeljuje nobenih ugodnosti pooblaščenim prodajnim enotam, pa velja ravno nasprotno za pooblaščene enote za nakup, ki jim oprostitev v zvezi z nakupno transakcijo dodeljuje ugodnost.

(111)

Po razkritju je en proizvajalec izvoznik poudaril, da se je pri določanju ugodnosti po tej shemi štelo, da so dobavitelji glavnih surovin v proizvodnji zadevnega izdelka bili oproščeni prometnega davka. Vendar so računi o prodaji pokazali, da so zadevni dobavitelji zadevnemu podjetju dejansko zaračunavali davek na promet. Ker je zato prometni davek plačalo podjetje, za ugodnosti na te nakupe niso bili izvedeni izravnalni ukrepi za proizvajalca izvoznika, in zato je bil znesek subvencije ustrezno preverjen.

(112)

PSI zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne protisubvencijske uredbe. Oprostitev plačila prometnega davka za nakup predstavlja finančni prispevek, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta oprostitev družbam ugodnost, saj izboljša njihovo likvidnost.

(113)

PSI je na voljo samo družbam, ki so investirale v posebej določena geografska območja v pristojnosti indijske države. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja ugodnosti se glede na zadevno območje razlikuje. V skladu s členom 3(2)(a) in členom 3(3) osnovne uredbe je to posebna shema in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(114)

V zvezi z oprostitvijo plačila prometnega davka je treba poudariti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi višine prometnega davka, ki bi sicer med OPP zapadel v plačilo, vendar je ostal neplačan.

(115)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek od izvoza in domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(116)

Dva sodelujoča proizvajalca izvoznika sta prejela subvencije iz te sheme med OPP v višini 0,3 % oziroma 1,4 %.

(117)

Opozoriti je treba, da je bil v Uredbi Sveta (ES) št. 367/2006 in njenih poznejših spremembah iz zgornjih uvodnih izjav (2), (3) in (4) znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, od 12 % do 19,1 % za zadevne sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v tem delnem vmesnem pregledu.

(118)

Med tem delnim vmesnim pregledom je ugotovljen znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, znašal od 5,4 % do 8,6 %, kakor je navedeno spodaj:

(119)

V skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled iz točke 3 obvestila o začetku je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za zadevne proizvajalce izvoznike znižala in je zato treba stopnje izravnalnih dajatev, uvedenih za te proizvajalce izvoznike, z Uredbo Sveta (ES) št. 367/2006 ustrezno spremeniti.

(120)

Spremenjene stopnje izravnalne dajatve bi bilo treba določiti na novih stopnjah subvencioniranja, ugotovljenih v tem vmesnem pregledu, ker stopnje škode, izračunane v prvotni protisubvencijski preiskavi, ostajajo višje.

(121)

Glede vseh drugih družb, ki jih ta delni vmesni pregled ni zadeval, je ugotovljeno, da se dejanske podrobnosti preiskovanih shem in možnost uvedbe izravnalnih ukrepov proti njim niso spremenile v primerjavi s prejšnjo preiskavo. Tako ni nobenega razloga za preračun stopenj subvencij in dajatev teh družb. Zato ostanejo stopnje dajatev, ki se uporabljajo za vse druge stranke razen pet proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v tem pregledu, nespremenjene.

(122)

Individualne stopnje izravnalnih dajatev za družbe, opredeljene v tej uredbi, prikazujejo stanje, kakor je bilo ugotovljeno med delnim vmesnim pregledom. Tako se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izdelale te družbe. Pri uvozu zadevnega izdelka, ki ga je izdelala druga družba, ki ni izrecno omenjena v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi družbami, ni mogoče uporabljati teh stopenj, in v tem primeru velja stopnja, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(123)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti na Komisijo (13), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s Svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(124)

Kakor je določeno v zadnjem odstavku točke 3 obvestila o začetku, bo sprememba stopnje izravnalne dajatve vplivala na dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 1292/2007, saj je bila slednja v prejšnjih protidampinških preiskavah prilagojena, da se izogne dvojnemu štetju učinka ugodnosti od izvoznih subvencij (dokončna protidampinška dajatev je bila osnovana na stopnji dampinga, saj je bila slednja nižja kot stopnja odprave škode). Člen 24(1) osnovne uredbe in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, določata, da za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinški in izravnalni ukrepi za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja. Med prvotno preiskavo je bilo ugotovljeno, da so nekatere preiskovane subvencijske sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, pomenile izvozne subvencije v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe. Kot takšne so te subvencije vplivale na izvozne cene indijskih proizvajalcev izvoznikov in s tem povzročile višje stopnje dampinga. Zato so bile v skladu s členom 24(1) osnovne uredbe dokončne stopnje protidampinške dajatve prilagojene tako, da odražajo dejansko stopnjo dampinga, ki ostane po uvedbi dokončne izravnalne dajatve za odpravo učinka izvoznih subvencij (glej uvodno izjavo (59) Uredbe (ES) št. 366/2006 in uvodno izjavo (11) Uredbe (ES) št. 1424/2006).

(125)

Zato je treba stopnje dokončne protidampinške dajatve za zadevne proizvajalce izvoznike zdaj prilagoditi tako, da bo upoštevana revidirana stopnja ugodnosti, pridobljena od izvoznih subvencij v OPP te protisubvencijske preiskave, in da bo izražena dejanska stopnja dampinga, ki ostane po uvedbi prilagojene dokončne izravnalne dajatve za odpravo učinka izvoznih subvencij.

(126)

Stopnje dampinga, ki so bile predhodno ugotovljene za Ester Industries Limited, Garware Polyester Limited, Polyplex Corporation Limited in Uflex Limited (prej znana kot Flex Industries Limited) (14), so bile določene v Uredbi (ES) št. 366/2006 (glej uvodno izjavo 50) in so za štiri zadevne družbe znašale 29,3 %, 20,1 %, 3,7 % in 3,2 %. Stopnja dampinga za SRF Limited, določena z Uredbo (ES) št. 1424/2006, je bila 15,5 %.

(127)

Ob upoštevanju ugodnosti iz izvoznih subvencij, ugotovljenih med OPP, in predhodno ugotovljenih stopenj dampinga je torej treba stopnje subvencij in dajatev, ki se uporabljajo za zadevne družbe, izračunati v skladu z navedbami iz spodnje tabele:

(128)

Da bi se upoštevala revidirana stopnja protidampinške dajatve za pet zadevnih proizvajalcev izvoznikov, je treba Uredbo (ES) št. 1292/2007 ustrezno spremeniti –