Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document Ares(2025)4214226

Regulatory measure on EU energy labelling requirements for refrigerating appliances (review of Commission Regulation (EU) 2019/2016)

POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO IN OCENO UČINKA, KI POTEKATA ISTOČASNO

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije o predvideni pobudi in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja.

Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije, vključno z morebitnimi učinki različnih možnosti.

Naslov pobude

Revidirane zahteve za okoljsko primerno zasnovo in energijsko označevanje hladilnih aparatov

Vodilni GD – pristojna enota

GD za energijo, B.3 – Stavbe in proizvodi

Verjetna vrsta pobude

Delegirana uredba Komisije (o okoljsko primerni zasnovi)

Delegirana uredba Komisije (o energijskem označevanju)

Okvirna časovnica

Sprejetje je načrtovano do tretjega četrtletja 2028

Dodatne informacije

Pregled okoljsko primerne zasnove/energijskega označevanja – hladilni aparati

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo. 

A. Politično ozadje, ocena, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Okoljsko primerna zasnova in označevanje energijske učinkovitosti prispevata k uresničevanju dogovora o čisti industriji in akcijskega načrta za cenovno dostopno energijo. Okoljsko primerna zasnova že dolgo podpira krožno gospodarstvo in krepi enotni trg EU za izdelke, povezane z energijo. Njeno izvajanje je znatno znižalo račune odjemalcev za energijo in izboljšalo energetsko varnost EU z zmanjšanjem porabe primarne energije in odvisnosti od uvoza. Poleg tega je pripomogla k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in stroškovno učinkoviti blažitvi podnebnih sprememb, saj so preprečeni stroški energije večji od potrebnih naložb.

Obstoječe ukrepe je treba redno pregledovati in zagotoviti, da ostanejo ustrezni, učinkoviti in uspešni glede na tehnološki in tržni razvoj. Delovni načrt Komisije za okoljsko primerno zasnovo in energijsko označevanje za obdobje 2022–2024 1 vključuje pregled ukrepov za okoljsko primerno zasnovo in energijsko označevanje za hladilne aparate (Uredbi (EU) 2019/2019 in (EU) 2019/2016). V načrtu je poudarjeno, da bi morala okoljsko primerna zasnova in označevanje energijske učinkovitosti bolj prispevati h krožnemu gospodarstvu, na primer z bolj sistematičnim obravnavanjem vprašanj v zvezi z učinkovitostjo materialov, kot so trajnost, popravljivost in možnost recikliranja. Prvi delovni načrt v okviru uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke je bil sprejet 2 . Nezaključene naloge iz prejšnjega delovnega načrta, ki niso vključene v prehodne ureditve, vključno s hladilnimi aparati, so bile prenesene v novi delovni načrt.

Ocena

V okviru pregleda sedanjih ukrepov za okoljsko primerno zasnovo in označevanje energijske učinkovitosti bo ocenjeno, kako uspešni sta bili uredbi pri doseganju ali napredovanju pri doseganju svojih ciljev (s poudarkom na treh merilih za ocenjevanje, predstavljenih v smernicah za boljše pravno urejanje, tj. ali so bili ukrepi uspešni, učinkoviti in ustrezni). Analizirano bo razmerje med uporabljenimi viri in učinki predpisov, pri čemer bodo preučeni stroški in koristi različnih deležnikov. Skladnost bo ocenjena sorazmerno. Subsidiarnost in dodana vrednost EU ne bosta podrobno preučeni, saj sta uredbi, ki se ocenjujeta, sekundarna zakonodaja, za ta vidika pa se šteje, da sta bila obravnavana že pri pripravi glavnega akta.

Ocena bo izvedena na ravni EU in bo zajela pravila od njihovega začetka veljavnosti do zdaj. 

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Sedanji uredbi o okoljsko primerni zasnovi in energijskem označevanju za hladilne izdelke sta bili v oceni učinka ocenjeni za zmanjšanje porabe energije komercialnih izdelkov za hlajenje za 9,6 TWh do leta 2030 s prihranki emisij toplogrednih plinov v višini 3,1 Mt ekvivalenta CO2/leto v primerjavi s stanjem brez ukrepov 3 . Ugotovljenih pa je bilo več težav, ki bi lahko ovirale nadaljnje izboljšave energijske in okoljske učinkovitosti, vključno s težavami, navedenimi v nadaljevanju.

-S tržnim in tehnološkim napredkom se je morda izboljšala učinkovitost hladilnih aparatov, zato so lahko zahteve zastarele in ne dosegajo vseh ekonomsko izvedljivih prihrankov za izdelke, ki spadajo na področje uporabe uredbe o okoljsko primerni zasnovi.

-Tudi pri izdelkih, ki trenutno ne spadajo na področje uporabe uredbe o okoljsko primerni zasnovi, je morda mogoče doseči prihranke energije in okoljske prihranke.

-Izboljšanje nekaterih opredelitev, kot sta „hladilni aparat“ ali „kombinirani aparat“, bi lahko privedlo do boljšega izvajanja pravil.

-Morda obstaja potencial za večjo učinkovitost materialov in večji prispevek h krožnemu gospodarstvu.

-Energijska nalepka potrošnikov ne obvešča o vseh pomembnih vidikih, kot so krožno gospodarstvo, ali možnostih, ki bi lahko prispevale k zmanjšanju živilskih odpadkov.

-Predpise bi bilo mogoče prilagoditi, da bi dosegli prihranke energije s prilagoditvijo temperatur za shranjevanje zamrznjenih živil.

-Poleg tega bi lahko drugi vidiki iz člena 8 Uredbe (EU) 2019/2019 prinesli dodatne koristi in boljše izvajanje pravil.

Ocenjeni bodo tudi načini za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje upravnih stroškov. 

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Uredba (EU) 2017/1369 4 o označevanju z energijskimi nalepkami temelji na členu 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije 5 , ki zagotavlja pravno podlago za ukrepe v zvezi s spodbujanjem energijske učinkovitosti.

Uredba (EU) 2024/1781 6 o okoljsko primerni zasnovi temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je pravna podlaga za ukrepe v zvezi z delovanjem enotnega trga.

Parlament in Svet sta prek teh aktov Komisiji podelila zakonodajni mandat za urejanje okoljske učinkovitosti izdelkov, povezanih z energijo, in zlasti njihove energijske učinkovitosti.

Praktična potreba po ukrepanju EU

V skladu z zakonodajo EU za te izdelke mora Komisija pregledati zakonodajo ob upoštevanju tehnološkega napredka. Ukrepi za posodobitev teh pravil se lahko sprejmejo le na ravni EU. Morda obstajajo vidiki, ki niso zajeti v zakonodaji in v zvezi s katerimi države članice EU želijo ukrepati. Če EU ne bi ukrepala na teh področjih, bi lahko države članice določile svoja pravila za neregulirane vidike in izdelke. To bi povzročilo razdrobljenost pravil zaradi zapletenosti tehničnih vidikov, ki bi lahko ovirali delovanje notranjega trga.

B. Cilji in možnosti

Glavni cilj zakonodajnega okvira je na stroškovno učinkovit način zmanjšati vplive izdelka na okolje, vključno z emisijami toplogrednih plinov, zlasti z večjo energijsko učinkovitostjo. V oceni učinka bodo ocenjeni vsaj naslednji glavni vidiki:

1.merilne in preizkusne metode,

2.zahteve glede energijske učinkovitosti in učinkovitosti materialov,

3.vidiki označevanja z energijskimi nalepkami, vključno z lestvico energijskih nalepk,

4.obseg zajetih izdelkov ter

5.drugi okoljski učinki.

V oceni učinka bodo obravnavane vsaj naslednje možnosti:

1.brez ukrepanja na ravni EU (običajni scenarij),

2.prostovoljni sporazumi,

3.revidirane zahteve za okoljsko primerno zasnovo, npr.

a.razširitev področja uporabe,

b.revizija zahtev glede energijske učinkovitosti ob upoštevanju tehnološkega razvoja,

c.zahteve glede informacij,

d.ambicioznejše zahteve glede učinkovitosti materialov, vključno s trajnostjo, ponovno izdelavo in popravljivostjo, možnostjo recikliranja ter vsebnostjo recikliranih materialov,

4.revidirane zahteve za označevanje z energijskimi nalepkami, npr.

a.posodobljeni energijski razredi,

b.informacije o vidikih krožnega gospodarstva,

c.možne ikone za predelke, ki bi lahko pomagale zmanjšati živilske odpadke in letno porabo energije.

C. Verjetni učinki

Vzpostavitev strožjih zahtev za okoljsko primerno zasnovo lahko povzroči višje stroške pridobivanja, višje cene in večji promet za proizvajalce ter trgovce na debelo in drobno. Te spremembe gospodarske dejavnosti bodo verjetno povzročile primerljive spremembe na področju zaposlovanja in imajo lahko posledice za cenovno dostopnost. Vse strožje zahteve glede učinkovitosti materialov bi se odražale v obveznostih proizvajalcev na podlagi Direktive (EU) 2024/1799 o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga. Z označevanjem z energijskimi nalepkami se bo verjetno povečala konkurenca v zvezi z učinkovitostjo pri ključnih značilnostih, prikazanih na nalepki, zlasti pri energijski učinkovitosti.

Glavni vplivi tega izdelka na okolje izhajajo iz porabe energije v fazi uporabe. Zaradi manjše rabe energije se bodo zmanjšali povezani negativni vplivi na okolje, znižali stroški za potrošnike in zmanjšal promet v panogi oskrbe z energijo. Ker bo cilj zahtev glede energijske učinkovitosti doseči najnižje stroške za potrošnike v življenjskem ciklu, bodo pričakovani prihranki stroškov izravnali povišanje cen izdelkov.

Zaradi drugih okoljskih zahtev se lahko povišajo vnaprejšnji stroški. Ekonomske posledice zahtev, ki vplivajo na življenjsko dobo izdelka, bodo odvisne od odločitve potrošnikov, da podaljšajo življenjsko dobo izdelka, na primer s popravilom, in od stroškov takega podaljšanja. Zaradi daljše življenjske dobe izdelka se bosta zmanjšala obseg prodaje izdelkov in promet.

Ni pričakovati, da bi to vplivalo na konkurenčnost, saj se bodo zahteve uporabljale za vse enakovredne izdelke. Vplivi bi se lahko pojavili v primeru specializacije v posameznem segmentu izdelkov ali cenovnem razredu. Zaradi sprememb prometa se dobičkonosnost gospodarskih subjektov predvidoma ne bo spremenila.

D. Instrumenti za boljše pravno urejanje

Ocena učinka in ocena

V podporo te pobude bosta pripravljeni vzporedna ocena in ocena učinka, ki bosta podlaga za odločitev Komisije. Ocena naj bi bila končana v četrtem četrtletju 2025. Odbor za regulativni nadzor naj bi oceno učinka pregledal v četrtem četrtletju 2026.

Strategija posvetovanja

Namen posvetovanja je obvestiti javnost in deležnike ter pridobiti povratne informacije o načrtovani pobudi. Zbrali naj bi se kvalitativni (razpoložljive tehnologije, mnenja potrošnikov in okoljskih organizacij itd.) in kvantitativni podatki (tržni podatki o prodaji in cenah ali rezultati preizkusov) za izvedbo analize.

·Temu pozivu k predložitvi dokazov bo sledilo javno posvetovanje, ki bo objavljeno na portalu Povejte svoje mnenje 7 . Posvetovanje bo na voljo v vseh jezikih EU in bo trajalo 12 tednov.

·Napredek pri delu v zvezi z oceno in oceno učinka bo predstavljen forumu za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami. Forum združuje države članice, industrijska združenja in predstavnike civilne družbe ter jim omogoča, da sodelujejo v celotnemu procesu.

·Za osnutek zakonodajnega predloga, o katerem bo uradno obveščena Svetovna trgovinska organizacija v okviru rednih postopkov sprejemanja, bo veljalo štiritedensko obdobje za povratne informacije.

Namen posvetovanja

Deležniki bodo imeli priložnost izraziti svoje mnenje o izkušnjah z izvajanjem veljavnih uredb za hladilne aparate in glavnih možnostih, opredeljenih za oceno učinka, ter zagotoviti dodatne prispevke o morebitnem razvoju trga ali tehnologije.

Ciljna skupina

Strokovnjaki in predstavniki vseh ustreznih zainteresiranih strani, vključno z industrijskimi združenji (podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prodajo na drobno, montažo in popravili), posameznimi družbami, okoljevarstvenimi in potrošniškimi organizacijami, nacionalnimi organi in posamezniki.

(1)   https://energy.ec.europa.eu/ecodesign-and-energy-labelling-working-plan-2022-2024_sl .
(2)    Sporočilo Komisije, Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih izdelkov in energijsko označevanje za obdobje 2025–2030, COM/2025/187.
(3) Povzetek poročila o oceni učinka, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52019SC0342 .
(4) Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami. UL L 198, 28.7.2017, str. 1. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32017R1369&qid=1738071283341 .
(5) Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije. UL C 326, 26.10.2012, str. 47 (PDEU). https://eur-lex.europa.eu/eli/treaty/tfeu_2012/oj/ .
(6) Uredba (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke. UL L, 2024/1781, 28.6.2024. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32024R1781&qid=1738071424291 .
(7)   https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/14249-Energijska-ucinkovitost-zahteve-za-okoljsko-primerno-zasnovo-hladilnih-aparatov-revizija_sl (okoljsko primerna zasnova) in https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/14253-Energijska-ucinkovitost-pravila-EU-o-oznacevanju-energijske-ucinkovitosti-hladilnih-aparatov-revizija_sl (energijsko označevanje).
Top