(1)

Zaščita otrok pred vsemi oblikami nasilja je temeljni cilj Evropske unije. Člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa cilj Unije, da se spodbuja varstvo otrokovih pravic. Ta temeljna pravica je ena od vrednot, na katerih temelji Unija v skladu s členom 2 PEU. V členu 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) je določeno, da imajo otroci pravico do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti ter da se morajo pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem koristi otroka. Tako zaščito bi bilo treba v skladu s členom 3(5) PEU zagotoviti ne le znotraj Unije, temveč tudi v odnosih Unije s preostalim svetom.

(2)

Zaščita otrok je tudi ključni cilj Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ZN) (1), Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) (2) ter drugih mednarodnih pravnih instrumentov (3) in pravno nezavezujočih instrumentov na ravni Združenih narodov (4) in Sveta Evrope (5).

(3)

Spoštovanje in uresničevanje otrokovih pravic je osrednjega pomena v strategiji EU o otrokovih pravicah (v nadaljnjem besedilu: strategija) (6). Komisija se je v strategiji zavezala, da bo predstavila pobudo za podporo razvoju in krepitvi integriranih sistemov za zaščito otrok, ki bo pomembno prispevala k boju proti vsem oblikam nasilja nad otroki in zagotavljanju zaščite otrok.

(4)

Evropski parlament je v resoluciji o otrokovih pravicah iz leta 2021 (7) poudaril pomen razvoja in krepitve integriranih nacionalnih in mednarodnih sistemov za zaščito otrok, in sicer s sredstvi, izvajanjem in programi spremljanja. Svet je v sklepih o strategiji EU o otrokovih pravicah iz junija 2022 države članice pozval, naj zavzamejo integrirani (usklajeni in multidisciplinarni) pristop k zaščiti otrok (8). Odbor regij je v mnenju (9) prav tako poudaril ključno potrebo po krepitvi vloge lokalnih in regionalnih oblasti v okviru integriranih sistemov za zaščito otrok.

(5)

V okviru nove platforme EU za udeležbo otrok (10) je bilo več kot 1 000 otrok vprašanih o njihovih potrebah po zaščiti, odgovori pa kažejo, da zaščita otrok še vedno ni samoumevna (11). To priporočilo upošteva tudi odprto javno posvetovanje in poziv k predložitvi dokazov. Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je na zahtevo Komisije izdelala pregled nacionalnih sistemov za zaščito otrok v Uniji (12) in njihovega delovanja. Ključni rezultati so predstavljeni v na dokazih temelječem delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu priporočilu.

(6)

Ključna ugotovitev je, da se nacionalni sistemi za zaščito otrok razlikujejo. Zasnovani so v skladu s posebnimi potrebami in dodeljenimi viri, oblikujejo jih specifični kulturni, družbeni in zgodovinski dejavniki, poleg tega pa imajo različne ravni decentralizacije. Med skupnimi izzivi pa so na primer nezadostne politike preprečevanja in sistemi zgodnjega prepoznavanja ter pomanjkanje pravočasne in celovite (tudi psihosocialne) podpore in spremljanja, zlasti za otroke, ki hkrati potrebujejo več vrst zaščite. Pogosto ni mehanizmov usklajevanja, ki bi zagotovili učinkovite multidisciplinarne odzive več ministrstev ali različnih ravni pristojnosti. Izziv sta tudi razpoložljivost in koordinacija človeških in finančnih virov. Iz navedenega jasno izhaja, da so potrebni učinkovitejši in bolj integrirani sistemi za zaščito otrok.

(7)

Za spodbujanje kulture ničelne tolerance do nasilja nad otroki je treba odpraviti vrzel med mednarodnimi standardi, političnimi zavezami in ukrepi ter mobilizirati vse ustrezne akterje v družbi (13). To bi moralo zadevati vse oblike nasilja, tj. vse oblike fizičnega ali psihičnega nasilja, poškodb ali zlorabe, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vključno s spolno zlorabo, fizično, na spletu ali v virtualnih svetovih (v nadaljnjem besedilu: nasilje nad otroki). Tako nasilje vključuje na primer nasilje v družini, trgovino z ljudmi, spolno zlorabo, nasilje zaradi spola, vključno s pohabljanjem ženskih spolovil in otroškimi porokami, ter vse oblike ustrahovanja in telesnega kaznovanja. V tem kontekstu je to priporočilo namenjeno predvsem spodbujanju razvoja integriranih sistemov za zaščito otrok v državah članicah in krepitvi njihovega delovanja ter spodbujanju zaščite otrok kot prednostne naloge Unije v njenem zunanjem delovanju.

(8)

Za boljše odzivanje na mnenja in potrebe otrok, kar je osrednjega pomena za to priporočilo, bi morali nacionalni sistemi za zaščito otrok upoštevati specifične okoliščine, postaviti otroke v središče in se izvajati na najustreznejši ravni upravljanja. Države članice bi morale olajšati medsektorsko sodelovanje in usklajevanje med zasebnimi akterji, lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi ter institucijami, organi in agencijami Unije, da bi se zagotovil enak dostop do služb za zaščito otrok. Kot glavno vodilo bi bilo treba upoštevati otrokovo korist, pri tem pa prisluhniti mnenjem otrok. Integrirani pristop bi moral poleg tega povezati preprečevanje, zgodnje opozarjanje, poročanje, medsektorsko podporo in spremljanje.

(9)

Različni akterji na različnih ravneh pristojnosti in v različnih sektorjih imajo posebne odgovornosti na področju zaščite otrok. Bistvenega pomena so jasno opredeljene vloge in tesno usklajevanje med vsemi ustreznimi akterji, zlasti javnimi organi (na vseh ravneh v skladu z njihovimi pristojnostmi), zasebnimi akterji in organizacijami civilne družbe. Ustrezni strokovnjaki in akterji so iz različnih sektorjev, kot so izobraževanje in usposabljanje (učitelji, izobraževalci, podporne službe na vseh ravneh, vključno z vzgojo in varstvom predšolskih otrok), sociala (npr. socialni delavci, ponudniki storitev, ponudniki rezidenčne oskrbe in rejništva), zdravstvo (tudi na področju duševnega zdravja), pravosodje in kazenski pregon (npr. odvetniki, sodniki, policija, strokovni delavci v zaprtih ali polzaprtih ustanovah), azil in migracije, diplomatska in konzularna zaščita, digitalni sektor, šport, prosti čas, mediji, kultura, finance, poslovni sektor in okolje, mednje pa spadajo tudi tradicionalni in verski voditelji. Pri zaščiti otrok imajo osrednjo vlogo družine in skupnosti, pa tudi otroci sami.

(10)

Raznolika orodja, ki so na voljo državam članicam, tudi na ravni Unije (zakonodaja, politike in financiranje), lahko pripomorejo k temu, da sistemi za zaščito otrok postanejo bolj integrirani in trdni. Tako se to priporočilo opira na ustrezni pravni red Unije v zvezi s pravicami otrok in na nezavezujoče ukrepe, sprejete na tem področju (14). Njegov cilj je vzpostaviti celosten in medsektorski pristop k zaščiti otrok, ki združuje že obstoječo zakonodajo in ukrepe, da bi sistemi za zaščito otrok delovali na bolj integriran način z osredotočenostjo na otroke.

(11)

Spodbujanje enakosti in vključenosti v naših družbah je pomembno za preprečevanje nasilja. Pri otrocih z značilnostmi, ki so povezane z vzroki diskriminacije, je večja verjetnost, da postanejo žrtve ustrahovanja. Pri invalidnih otrocih na primer tako v domačem kot v institucionalnem okolju obstaja večje tveganje, da bodo žrtve nasilja in zlorabe (15). 11 % LGBTI otrok, starih od 15 do 17 let, je v petih letih pred raziskavo, ki je bila opravljena leta 2019 (16), doživelo fizični ali spolni napad zaradi tega, ker so LGBTI. Pri otrocih, ki so priča rasističnim dejanjem in doživljajo samocenzuro pri razkrivanju svoje identitete, je večja verjetnost, da bodo imeli socialno-čustvene težave, kot pri otrocih, ki nimajo takih izkušenj. To velja zlasti za romske otroke, ki so v vsakdanjem življenju pogosto izpostavljeni diskriminaciji, anticiganizmu in socialno-ekonomski izključenosti (17). Zato je bistveno, da so integrirani sistemi za zaščito otrok vključujoči in da v skladu s petimi strategijami Komisije za Unijo enakosti (18), strategijo EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (19) ter akcijskim načrtom za integracijo in vključevanje (20) zagotavljajo, da so vsi otroci vedno obravnavani enako in brez diskriminacije. Cilj skupnega sporočila Ni prostora za sovraštvo je okrepiti prizadevanja EU za boj proti sovraštvu v vseh njegovih oblikah (21).

(12)

Duševno zdravje in psihološka podpora sta temeljna elementa v vseh fazah zaščite otrok. Sporočilo Komisije o celovitem pristopu k duševnemu zdravju (22) se osredotoča na izboljšanje duševnega zdravja otrok. Komisija priznava, da je otroštvo odločilnega pomena za duševno zdravje skozi vse življenje. Pri celostnem pristopu k dobremu počutju v šolah sta duševno zdravje in nenasilni jezik ključnega pomena za preprečevanje ustrahovanja, vključno s kibernetskim nadlegovanjem, in nasilja v sodelovanju s stroko na področju duševnega zdravja in družinami. To poudarja zlasti strokovna skupina Komisije za podporna učna okolja za skupine, pri katerih obstaja tveganje poduspešnosti, in za podpiranje dobrega počutja v šoli (23), s čimer prispeva k uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (24). To delo podpira izvajanje priporočila Sveta z dne 28. novembra 2022 o poteh do uspeha v šoli (25).

(13)

Eden glavnih dejavnikov socialne izključenosti otrok je neenak dostop do ključnih storitev. Te so bistvene za dobrobit otrok in razvoj njihovih socialnih, kognitivnih in čustvenih veščin. V evropskem stebru socialnih pravic (26) je v 11. načelu navedeno, da imajo otroci pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter pravico do zaščite pred revščino in da imajo otroci iz prikrajšanih okolij pravico do posebnih ukrepov za izboljšanje enakih možnosti. Poleg tega so države članice v Priporočilu Sveta (EU) 2021/1004 (27) o evropskem jamstvu za otroke pozvane, naj preprečujejo socialno izključenost in se borijo proti njej, in sicer z zagotavljanjem učinkovitega dostopa pomoči potrebnim otrokom do sklopa ključnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo in stanovanje. To zadeva zlasti otroke, ki živijo v negotovih družinskih razmerah ali v gospodinjstvu, v katerem prihaja do nasilja ali zlorabe. Evropski steber socialnih pravic, evropsko jamstvo za otroke in evropska strategija oskrbe (28) predstavljajo celovit okvir politike EU za zagotovitev dostopa do osnovnih storitev za otroke v ranljivem položaju ali iz prikrajšanih okolij. S priporočilom Sveta o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (29) se prav tako podpirajo prizadevanja držav članic za izboljšanje dostopa do vzgoje in varstva predšolskih otrok ter njune kakovosti. V strategiji EU za mlade 2019–2027 (30) je bilo opozorjeno na to, da je tretjina mladih v Evropi izpostavljena revščini in socialni izključenosti, kar vpliva na uresničevanje njihovih socialnih pravic. Mnogi se še vedno soočajo z različnimi oblikami diskriminacije in predsodki ter postanejo žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva. Zato je bistveno odpraviti razlike in si prizadevati za to, da se najmlajšim generacijam v Evropi, tudi najbolj marginaliziranim in izključenim osebam, zagotovijo enake možnosti.

(14)

Kazniva dejanja zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok so razvijajoča se kazniva dejanja, ki so v Uniji vse pogostejša. To priporočilo odraža pomen zavezanosti Unije zaščiti otrok pred spolno zlorabo, tako na spletu kot zunaj njega. Strategija EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok (31) ta kazniva dejanja obravnava celostno, pri čemer uporablja vsa orodja, tako zakonodajna kot nezakonodajna, ki so na ravni EU na voljo za preprečevanje teh kaznivih dejanj in boj proti njim ter zagotavljanje pomoči žrtvam, in mobilizira vse ustrezne deležnike, od javnih organov do zasebnega sektorja. Komisija je v okviru te strategije sprejela predlog uredbe za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej (32), ki bi ponudnike spletnih storitev zavezovala k preprečevanju razširjanja posnetkov spolne zlorabe otrok in pridobivanja otrok za spolne namene. Direktiva o boju proti spolni zlorabi otrok (33) določa opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok ter obveznosti držav članic v zvezi s preprečevanjem teh kaznivih dejanj ter pomočjo in podporo žrtvam. Komisija je v okviru strategije sprejela predlog za revizijo te direktive (34).

(15)

Otroke je treba tako v fizičnem kot v digitalnem okolju zaščititi pred tveganji, kot je (kibernetsko) nadlegovanje. To je poudarjeno zlasti v sklepih Sveta o digitalnem opolnomočenju za zaščito in zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic v digitalni dobi (35) ter o podpiranju dobrobiti v digitalnem izobraževanju (36). Cilj evropske strategije za boljši internet za otroke plus (37) (BIK+) je zagotoviti, da bodo otroci v novem digitalnem desetletju zaščiteni, spoštovani in opolnomočeni v spletnem okolju, zaščita mladoletnikov pa je ključna skrb zakonodajnega in političnega okvira, na primer akta o digitalnih storitvah (38), direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (39), splošne uredbe o varstvu podatkov (40) ter pobude EU o spletu 4.0 in virtualnih svetovih (41). Komisija v okviru BIK+ nadaljuje boj proti kibernetskemu nadlegovanju, zlasti z delom mreže centrov za varnejši internet, ki jo sofinancira EU in ki zagotavlja telefonske številke za pomoč ter usposabljanje in vire, ki se uporabljajo v formalnih in neformalnih učnih okoljih.

(16)

V nacionalnih pravosodnih sistemih držav članic bi bilo treba upoštevati potrebe otrok, ki so žrtve, osumljene, obdolžene ali obsojene osebe, priče ali druge stranke v sodnem postopku, da se omogoči učinkovito uveljavljanje njihovih pravic. Direktiva o pravicah žrtev (42), direktiva o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (43), in strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025) (44) izrecno določajo posebne pravice in zaščitne ukrepe za otroke, ki jih zajemajo, ali pa so namenjene spodbujanju takih pravic in zaščitnih ukrepov. Za otroke, ki so žrtve kaznivih dejanj, je potreben ciljno usmerjen in integriran večagencijski pristop k njihovi podpori in zaščiti s storitvami, ki so prilagojene starosti. Za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe, bi bilo treba sprejeti večdisciplinarni pristop, zlasti za individualno oceno posebnih okoliščin, potreb in ranljivosti otroka. S krepitvijo čezmejnega pravosodnega sodelovanja v Uniji v civilnih zadevah, povezanih z otroki, to priporočilo nadalje odraža pomen uredbe o preživninah (45) in uredbe Bruselj IIb (46). Osrednji organi, imenovani v skladu z uredbo Bruselj IIb, nudijo pomoč v čezmejnih primerih zaščite otrok. Otroci so tudi žrtve trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja v vseh njegovih oblikah (47). Otroci, ki so žrtve trgovine z ljudmi, se v direktivi o boju proti trgovini z ljudmi (48) štejejo za posebej ranljive, nanje pa je osredotočena tudi strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025). V sistemih za zaščito otrok imajo posebno vlogo telefonske številke za pomoč otrokom (116 111), telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok (116 000) in druge nacionalne telefonske številke za pomoč (otrokom).

(17)

Varstvo pravic otrok v migracijah, vključno z otroki brez spremstva, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, zahteva stalna prizadevanja za obravnavo njihovih težav. Nasilje vsakodnevno grozi otrokom, ki se selijo, zlasti če so brez spremstva ali ločeni od svojih družin (49). Kot je poudarjeno v sporočilu o zaščiti otrok pri migracijah (50), so otroci migranti in begunci še posebej ranljivi ter potrebujejo posebno in ustrezno zaščito. Otroci so še bolj ranljivi, če so brez spremstva ali ločeni od svoje družine. Po ruski vojni agresiji proti Ukrajini je Komisija v celoti zavezana podpiranju držav članic pri zaščiti otrok, ki so iz Ukrajine razseljeni na ozemlje EU (51). To vključuje podporo za telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok in telefonske številke za pomoč otrokom, pomoč pri vključevanju otrok v nacionalne izobraževalne sisteme in zagotavljanje smernic državam članicam za hitro povezovanje razseljenih otrok z nacionalnimi sistemi za zaščito otrok (52).

(18)

Pakt o migracijah in azilu, ki še čaka na dokončno sprejetje v Svetu (53), uvaja dodatne zaščitne ukrepe in obveznosti glede zaščite otrok, ki jih bo treba operacionalizirati pred začetkom njegove uporabe. Otrokova korist ostaja osrednjega pomena v pravnem redu Unije na področju azila in mora biti najpomembnejše vodilo. Države članice morajo opredeliti, kaj bi otroci, ki so prosilci za azil, lahko potrebovali po prehodu meje, in sprejeti vse posebne določbe v zvezi s tem, pri tem pa upoštevati kontinuiteto in stabilnost oskrbe. S paktom se skrajšajo roki za imenovanje zastopnikov otrok in krepijo standardi v zvezi z njihovim usposabljanjem, kvalifikacijami in nadzorom, pri čemer je poudarjeno, da je treba upoštevati mnenja otrok in zagotavljati otrokom prijazne informacije. Pakt skrajšuje roke v zvezi z dostopom vseh otrok do izobraževanja in razširja dostop otrok do zdravstvenega varstva, da bi bil enak dostopu otrok, ki so državljani zadevne države članice. Vključuje strožja jamstva za mladoletnike v zvezi s pridržanjem, pri čemer določa, da otroci praviloma ne bi smeli biti pridržani. Kot je poudarjeno v akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje (54), je bistven vidik, ki ga je treba upoštevati v sistemu za zaščito otrok, tudi podpora pri prehodu v odraslost, da se zagotovi najboljši in najbolj trajnosten prehod.

(19)

Unija nudi številne možnosti financiranja, da bi prispevala k zaščiti otrok pred vsemi oblikami nasilja. Sredstva Unije so na voljo za podporo razvoju in krepitvi integriranih sistemov za zaščito otrok v državah članicah ter za druge ustrezne ukrepe. Da bi se uporabniki lažje znašli med različnimi programi, je Komisija vzpostavila enotni portal za sredstva Unije, ki uporabnikom omogoča, da poiščejo ustrezne možnosti financiranja (55). Upravičenci do sredstev Unije morajo pri izvajanju takega financiranja spoštovati vrednote, načela, pravo, ki se uporablja, in pogodbene določbe Unije. Komisija izvaja ukrepe za podporo upoštevanju predpisov in obravnavanje morebitnih kršitev. Poleg tega morajo države članice za sklade EU, zajete v uredbi o skupnih določbah (56), izpolnjevati horizontalne omogočitvene pogoje v zvezi z Listino in Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Države članice morajo torej vzpostaviti učinkovite mehanizme za zagotovitev, da so programi, ki jih podpirajo navedeni skladi Unije, in njihovo izvajanje v skladu z Listino in Konvencijo ZN o pravicah invalidov.

(20)

Komisija tudi v okviru sklopa Daphne programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (57) zagotavlja namensko finančno podporo za preprečevanje nasilja nad otroki, nasilja zaradi spola nad deklicami in nasilja v družini, za boj proti takemu nasilju in zaščito žrtev takega nasilja. V okviru sklopa Enakost, pravice in enakost spolov programa Državljani, enakost, pravice in vrednote se nudijo dodatne možnosti financiranja za spodbujanje pravic in udeležbe otrok ter za boj proti diskriminaciji, s katero se soočajo nekatere skupine otrok. K zaščiti otrok prispevajo tudi možnosti financiranja iz programa za pravosodje (58), zlasti na področju otrokom prijaznega pravosodja.

(21)

Z Instrumentom za tehnično podporo (59) se na zahtevo zagotavlja prilagojeno tehnično strokovno znanje za oblikovanje in izvajanje strukturnih reform v državah članicah. To vključuje področja izobraževanja, socialnih storitev, migracij in upravljanja meja, zdravja in pravosodja, na primer podpiranje izvajanja otroških hiš (Barnahus (60)). Integrirani sistemi za zaščito otrok so tudi del vodilne pobude Instrumenta za tehnično podporo za krepitev demokracije in pravne države (61) iz leta 2024. Medsektorske reforme se lahko borijo proti revščini in socialni izključenosti otrok v okviru vodilne pobude za izvajanje evropskega jamstva za otroke, hkrati pa omogočajo zagotavljanje večdržavne tehnične podpore.

(22)

Z vrsto drugih programov financiranja Unije se lahko obravnavajo druga posebna vprašanja v zvezi z zaščito in dobrobitjo otrok, in sicer duševno zdravje in cepljenje otrok ter preprečevanje in oskrba raka v otroštvu v okviru programa EU za zdravje (62), revščina in socialna izključenost otrok v okviru Evropskega socialnega sklada plus (63), trgovina z otroki in spolna zloraba otrok v okviru Sklada za notranjo varnost (64), podpora, povezana z azilom, vključevanjem ali vračanjem, za otroke iz tretjih držav v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje (65) ter dostop do nesegregiranih storitev na področju izobraževanja, stanovanj ter zdravstvenega, socialnega in otroškega varstva v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (66). Reforme, naložbe in politike za naslednjo generacijo otrok in mladih, na primer na področju izobraževanja in spretnosti, se lahko obravnavajo tudi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (67). Unija sofinancira centre za varnejši internet v državah članicah, da bi zagotovila dejavnosti in vire za ozaveščanje o varnosti otrok na spletu. Poleg tega otroke, oskrbovalce in izobraževalce podpira s storitvami svetovanja in prijavljanja prek telefonskih številk za pomoč otrokom in telefonskih številk za prijavo posnetkov spolne zlorabe otrok. Okvirni program Unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (68) prav tako podpira različne projekte, povezane z zaščito otrok na tematskih področjih raziskav, vključno s preprečevanjem spolnega izkoriščanja otrok ter nasilja v družini in spolnega nasilja.

(23)

Zavezanost Unije zaščiti otrok se odraža tudi v njenem zunanjem delovanju. Leta 2022 je na konfliktnem območju živelo približno 468 milijonov otrok (več kot eden od šestih). Leta 2020 je bilo 160 milijonov otrok (9,6 % vseh otrok po svetu) žrtev dela otrok (69). Vsakih deset minut nekje na svetu ena mladostnica umre zaradi nasilja (70). Delovanje Unije v podporo spoštovanju otrokovih pravic in zaščiti otrok po vsem svetu temelji na tem, kako Unija vzdržuje in krepi podlago svojih demokratičnih in temeljnih pravic v Uniji. Cilj akcijskega načrta za mlade v zunanjem delovanju EU (71) je spodbujati tvorno udeležbo in opolnomočanje otrok in mladih v zunanjem delovanju Unije. Cilj akcijskega načrta za enakost spolov III (72) je boj proti vsem oblikam nasilja zaradi spola. Zaščita otrok je ključni cilj smernic Unije o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic ter o otrocih v oboroženih spopadih (73). Akcijski načrt Unije za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (74) na primer poziva partnerske države, naj vzpostavijo in okrepijo sisteme za zaščito otrok ter uporabljajo pristop ničelne tolerance do dela otrok. K temu cilju naj bi prispevala predlagana uredba o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije. Ta zaveza se odraža tudi v sporočilu o dostojnem delu (75), s katerim se podpira boj proti delu otrok.

(24)

Otroke je treba zaščititi pred podnebnimi spremembami in nevarnostmi za okolje, tako na ozemlju EU kot po svetu. Otroci bodo veliko verjetneje kot odrasli zaradi degradacije okolja (76), podnebnih sprememb, onesnaževanja in izgube biotske raznovrstnosti utrpeli resno škodo, vključno z nepopravljivimi in vseživljenjskimi posledicami ter smrtjo. To povečuje tveganje hudih kršitev pravic otrok, zlasti v oboroženih spopadih, zaradi razseljevanja, lakote in povečanja nasilja (77). Obravnavati je treba različne vplive podnebnih sprememb in degradacije okolja na ženske, otroke in ranljive skupine (78). V smernicah o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje iz leta 2023 (79) so otroci izpostavljeni med deležniki, pri katerih je večja verjetnost, da bodo nanje vplivale podnebne spremembe, in ki jih je treba prav tako vključiti v proces prilagajanja podnebnim spremembam. Pri ukrepanju proti podnebnim spremembam bi morale pogodbenice spoštovati, spodbujati in izpolnjevati svoje obveznosti na področju človekovih pravic, vključno s pravicami otrok (80). Okvir za globalni cilj prilagajanja, kot je bil sprejet na konferenci COP28 (81), spodbuja pogodbenice, naj zagotovijo medgeneracijsko in socialno pravičnost, pri tem pa upoštevajo ranljive skupine, vključno z otroki. To predpostavlja tudi dejavno udeležbo otrok pri odločanju o ključnih vprašanjih, ki zadevajo varstvo njihovih pravic. Vidik otrok in mladih je del dejavnosti evropskega podnebnega pakta (82), zlasti mreže ambasadorjev in partnerjev podnebnega pakta.

(25)

To priporočilo je naslovljeno na države članice. K upoštevanju tega priporočila so pozvane tudi države kandidatke in potencialne kandidatke za pristop k Uniji ter države sosedske politike Unije –