EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R0241

Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost

OJ L 57, 18.2.2021, p. 17–75 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force: This act has been changed. Current consolidated version: 18/02/2021

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/241/oj

18.2.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 57/17


UREDBA (EU) 2021/241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. februarja 2021

o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členoma 120 in 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) morajo države članice svoje ekonomske politike voditi tako, da prispevajo k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. Člen 148 PDEU določa, da države članice izvajajo politike zaposlovanja, ki upoštevajo smernice za zaposlovanje. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(2)

Člen 175 PDEU med drugim določa, da države članice svojo gospodarsko politiko usklajujejo tako, da dosegajo cilje o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, navedene v členu 174 PDEU.

(3)

Člen 174 PDEU določa, da Unija zaradi pospešitve svojega vsesplošnega skladnega razvoja razvija in izvaja dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Določa tudi, da si Unija še posebno prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi. Prizadevanja za zmanjšanje neskladja bi morala prispevati zlasti k razvoju otokov in najbolj oddaljenih regij. Pri izvajanju politik Unije bi bilo treba upoštevati različne izhodiščne položaje in posebnosti regij.

(4)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester), vključno z načeli evropskega stebra socialnih pravic, okvir, v katerem se opredelijo prioritete nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Poleg ukrepov, ki krepijo konkurenčnost, potencial za rast in vzdržne javne finance, bi bilo treba uvesti tudi reforme, ki temeljijo na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in pravični porazdelitvi bogastva, da bi ustvarili kakovostna delovna mesta in trajnostno rast ter zagotovili enake možnosti in socialno zaščito ter enakopraven dostop do njih, zaščitili ranljive skupine in izboljšali življenjski standard vseh državljanov Unije. Države članice v podporo tem reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, pri čemer upoštevajo Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (4) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), nacionalne energetske in podnebne načrte, sprejete v okviru upravljanja energetske unije in podnebnih ukrepov, kot so bili vzpostavljeni z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (5), načrte za pravičen prehod in izvedbene načrte za jamstvo za mlade ter cilje ZN za trajnostni razvoj. Navedene strategije bi morale biti po potrebi predložene skupaj z letnim nacionalnim reformnim programom, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije.

(5)

Komisija je v letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020 ter v pomladanskem in poletnem svežnju evropskega semestra 2020 poudarila, da bi moral evropski semester prispevati k izvajanju evropskega zelenega dogovora, evropskega stebra socialnih pravic in ciljev ZN za trajnostni razvoj.

(6)

Zaradi izbruha COVID-19 v začetku leta 2020 so se spremenili ekonomski, socialni in proračunski obeti v Uniji in po svetu, zato je potreben takojšen in usklajen odziv tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, da bi se obvladale velike gospodarske in socialne posledice ter asimetrični učinki za države članice. Kriza zaradi COVID-19 ter pretekla gospodarska in finančna kriza sta pokazali, da oblikovanje trdnih, trajnostnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov ter sistemov socialnega varstva, ki temeljijo na močnih gospodarskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje ter pravično in vključujoče odzovejo na šoke in si po njih hitreje opomorejo. Zaradi nezadostne odpornosti lahko pride tudi do negativnih učinkov prelivanja šokov med državami članicami ali po vsej Uniji, to pa prinaša izzive za konvergenco in kohezijo v Uniji. Zmanjšanje porabe na področjih, kot so izobraževalni sektor, kulturni sektor in kreativni sektor ter zdravstvo, ima lahko pri doseganju hitrega okrevanja nasprotni učinek od želenega. Srednje- in dolgoročne posledice krize zaradi COVID-19 bodo v ključnem odvisne od tega, kako hitro bodo gospodarstva in družbe držav članic okrevali po tej krizi, to pa je odvisno od razpoložljivega fiskalnega manevrskega prostora držav članic za sprejemanje ukrepov za blažitev socialnih in gospodarskih posledic krize ter od odpornosti njihovih gospodarstev in družbene strukture. Zato bodo trajnostne reforme in reforme, ki spodbujajo rast, ter naložbe, ki odpravljajo strukturne pomanjkljivosti gospodarstev držav članic in ki krepijo njihovo odpornost, večajo produktivnost ter prispevajo k večji konkurenčnosti držav članic, bistvenega pomena za obnovo teh gospodarstev ter zmanjšanje neenakosti in razlik v Uniji.

(7)

Pretekle izkušnje so pokazale, da se naložbe v času krize pogosto močno zmanjšajo. Vendar je v tej posebni situaciji bistveno, da se podprejo naložbe ter tako pospeši okrevanje in okrepi dolgoročni potencial za rast. Dobro delujoč notranji trg ter naložbe v zelene in digitalne tehnologije, inovacije in raziskave, vključno v na znanju temelječe gospodarstvo, prehod na čisto energijo in povečanje energetske učinkovitosti stanovanj in drugih ključnih sektorjev gospodarstva so pomembni za doseganje pravične, vključujoče in trajnostne rasti, pomoč pri ustvarjanju delovnih mest in uresničitev podnebne nevtralnosti EU do leta 2050.

(8)

V okviru krize zaradi COVID-19 je treba okrepiti obstoječi okvir za zagotavljanje podpore državam članicam in jim zagotoviti neposredno finančno podporo prek inovativnega orodja. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti Mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: Mehanizem), da se zagotovi učinkovita in znatna finančna podpora za pospešitev izvajanja trajnostnih reform ter s tem povezanih javnih naložb v državah članicah. Mehanizem bi moral biti namenski instrument za spoprijemanje z neželenimi učinki in posledicami krize zaradi COVID-19 v Uniji. Moral bi biti celovit in graditi na izkušnjah, ki so jih Komisija in države članice pridobile pri uporabi drugih instrumentov in programov. Zasebne naložbe bi lahko spodbujali tudi z javnimi naložbenimi shemami, med drugim s finančnimi instrumenti, subvencijami in drugimi instrumenti, pod pogojem, da se upoštevajo pravila o državni pomoči.

(9)

Reforme in naložbe v okviru Mehanizma bi morale poleg tega pripomoči k večji odpornosti in manjši odvisnosti Unije z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig, s čimer bi se tudi okrepila strateška neodvisnost Unije ob hkratnem ohranjanju odprtega gospodarstva. Reforme in naložbe v okviru Mehanizma bi morale prav tako ustvarjati evropsko dodano vrednost.

(10)

Okrevanje ter okrepitev odpornosti Unije in njenih držav članic bi bilo treba doseči s podpiranjem ukrepov na področju politik evropskega pomena v sklopu šestih stebrov (v nadaljnjem besedilu: šest stebrov): zeleni prehod; digitalna preobrazba; pametna, trajnostna in vključujoča rast, vključno z ekonomsko kohezijo, delovnimi mesti, produktivnostjo, konkurenčnostjo, raziskavami, razvojem in inovacijami, ter dobro delujoč notranji trg, na katerem poslujejo močna mala in srednja podjetja (MSP); socialna in teritorialna kohezija; zdravje ter gospodarska in socialna odpornost in odpornost institucij, med drugim z namenom, da se poveča pripravljenost na krize in zmogljivost za odzivanje nanje; ter politike za naslednjo generacijo, otroke in mlade, kot sta izobraževanje ter pridobivanje znanj in spretnosti.

(11)

Zeleni prehod bi bilo treba podpreti z reformami in naložbami v zelene tehnologije in zmogljivosti, vključno v biotsko raznovrstnost, energetsko učinkovitost, prenovo stavb in krožno gospodarstvo, prispevati pa bi moral tudi k podnebnim ciljem Unije, spodbujanju trajnostne rasti, ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju energetske varnosti.

(12)

Z reformami in naložbami v digitalne tehnologije, infrastrukturo in procese bo Unija postala konkurenčnejša v svetovnem merilu, z diverzifikacijo ključnih dobavnih verig, h kateri bodo te reforme in naložbe prav tako prispevale, pa bo postala tudi odpornejša, bolj inovativna in manj odvisna. Reforme in naložbe bi morale zlasti spodbujati digitalizacijo storitev, razvoj digitalne in podatkovne infrastrukture, grozde in vozlišča za digitalne inovacije ter odprte digitalne rešitve. Pri digitalnem prehodu bi bilo treba spodbujati tudi digitalizacijo MSP. Naložbe v digitalne tehnologije bi morale spoštovati načela interoperabilnosti, energetske učinkovitosti in varstva osebnih podatkov, omogočati udeležbo MSP ter zagonskih podjetij, kot tudi spodbujati uporabo odprtokodnih rešitev.

(13)

Reforme in naložbe na področju pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z ekonomsko kohezijo, delovnimi mesti, produktivnostjo, konkurenčnostjo, raziskavami, razvojem in inovacijami ter dobro delujočim notranjim trgom, na katerem poslujejo močna MSP, bi morale biti usmerjene v krepitev potenciala za rast in omogočanje trajnostnega okrevanja gospodarstva Unije. Te reforme in naložbe bi morale spodbujati tudi podjetništvo, socialno gospodarstvo, razvoj trajnostne infrastrukture in prometa ter industrializacijo in ponovno industrializacijo, pa tudi ublažiti učinek krize zaradi COVID-19 na gospodarstvo.

(14)

Reforme in naložbe na področju socialne in teritorialne kohezije bi morale prispevati tudi k boju proti revščini in zmanjšanju brezposelnosti, da bi gospodarstva držav članic okrevala in da ob tem nihče ne bi bil zapostavljen. Te reforme in naložbe bi morale spodbujati ustvarjanje visokokakovostnih in stabilnih delovnih mest, vključevanje prikrajšanih skupin ter omogočiti krepitev socialnega dialoga, infrastrukture in storitev ter sistemov socialne zaščite in socialnega varstva.

(15)

Kriza zaradi COVID-19 je tudi izpostavila pomembnost reform in naložb v zdravstvo ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost, katerih namen je med drugim okrepiti pripravljenost na krize ter zmogljivost za odzivanje nanje, zlasti z izboljšanjem neprekinjenega poslovanja podjetij in izvajanja javnih storitev, dostopnosti in zmogljivosti sistemov zdravstva in oskrbe, učinkovitosti javne uprave in nacionalnih sistemov, vključno z minimiziranjem upravnega bremena, ter učinkovitosti pravosodnih sistemov, pa tudi preprečevanja goljufij in nadzora na področju preprečevanja pranja denarja.

(16)

Reforme in naložbe za prihodnjo generacijo, otroke in mlade so bistvene pri spodbujanju izobraževanja ter pridobivanja znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi, izpopolnjevanja, preusposabljanja in prekvalifikacije delovno aktivnega prebivalstva, programov vključevanja za brezposelne, naložbenih politik, ki bodo otrokom in mladim zagotovile večje možnosti v zvezi z izobraževanjem, zdravjem, prehrano, zaposlitvijo in bivanjem, pa tudi politike za premostitev generacijske vrzeli, v skladu s cilji jamstva za otroke in jamstva za mlade. Z navedenimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti, da naslednja generacija Evropejcev ne bo čutila trajnih posledic krize zaradi COVID-19 in da ne bo generacijska vrzel še večja.

(17)

Trenutno noben instrument ne predvideva neposredne finančne podpore, ki bi bila vezana na doseganje rezultatov in izvajanje reform ter javnih naložb s strani držav članic kot odgovor na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic in ciljem ZN za trajnostni razvoj, katere namen bi bil trajno vplivati na produktivnost ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost držav članic.

(18)

Vrste financiranja in načine izvrševanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Nepovratna finančna podpora v okviru Mehanizma bi morala biti v obliki prispevka Unije sui generis, ki bi ga bilo treba določiti na podlagi najvišjega finančnega prispevka, izračunanega za posamezno državo članico, ter ob upoštevanju ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, njegovo izplačilo pa bi moralo biti vezano na doseganje rezultatov v skladu z mejniki in cilji iz načrtov za okrevanje in odpornost. Zato bi bilo treba takšen prispevek določiti v skladu s sektorskimi pravili, določenimi v tej uredbi, in skladno s pravili o poenostavitvi financiranja, ki ni povezano s stroški, iz člena 125(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). V tej uredbi bi zato bilo treba določiti posebna pravila in postopke za dodeljevanje, izvajanje in nadziranje nepovratne finančne podpore v skladu s to uredbo, pri čemer bi bilo treba upoštevati splošna načela proračunskega upravljanja v skladu s finančno uredbo. Na ravni plačil Komisije, namenjenih državam članicam kot upravičenkam, bi bilo treba uporabljati financiranje, ki ni povezano s stroški, ne glede na to, ali države članice končnim prejemnikom finančni prispevek v kakršni koli obliki povrnejo. Države članice bi morale imeti možnost uporabiti vse oblike finančnih prispevkov, vključno z možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov. Brez poseganja v pravico Komisije, da ukrepa v primeru goljufije, korupcije, nasprotij interesov ali dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije, se pri plačilih ne bi smele izvajati kontrole stroškov, ki jih je upravičenec dejansko imel.

(19)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (7) in v mejah sredstev, dodeljenih v okviru navedenega instrumenta, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru Mehanizma, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Ta dodatna sredstva bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz Uredbe (EU) 2020/2094.

(20)

Z Mehanizmom bi bilo treba podpirati projekte, ki spoštujejo načelo dodatnosti financiranja Unije. Mehanizem ne bi smel nadomeščati tekočih nacionalnih odhodkov, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

(21)

Zagotavljanje visoke ravni kibernetske varnosti in zaupanja v tehnologije je predpogoj za uspešno digitalno preobrazbo v Uniji. Evropski svet je v svojih sklepih iz dne 1. in 2. oktobra 2020 Unijo in njene države članice pozval, naj v celoti izkoristijo nabor orodij za kibernetsko varnost 5G, ki je bil sprejet 29. januarja 2020, zlasti pa naj v zvezi s ključnimi sredstvi, ki so v ocenah tveganja, usklajenih na ravni Unije, opredeljena kot kritična in občutljiva, uporabljajo ustrezne omejitve za dobavitelje, ki štejejo za visoko tvegane. Poudaril je, da je treba vse morebitne dobavitelje 5G oceniti na podlagi skupnih objektivnih meril.

(22)

Za spodbujanje sinergij med Mehanizmom, programom InvestEU, vzpostavljenim z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU ter spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (v nadaljnjem besedilu: uredba o InvestEU), ter Instrumentom za tehnično podporo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta (8), lahko načrti za okrevanje in odpornost v skladu s to uredbo ob določeni zgornji meji vključujejo prispevke za oddelke za države članice v okviru programa InvestEU in za Instrument za tehnično podporo.

(23)

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za trajnostno rast ter pomena obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev ZN za trajnostni razvoj, bo Mehanizem prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k doseganju splošnega cilja, da bi 30 % proračunskih odhodkov Unije podpiralo podnebne cilje. V ta namen bi morali ukrepi, ki jih podpira Mehanizem in so vključeni v načrte za okrevanje in odpornost posameznih držav članic, prispevati k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in bi morali zagotavljati znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz priloge k tej uredbi. Navedeno metodologijo bi bilo treba ustrezno uporabiti za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije iz priloge k tej uredbi. Če se zadevna država članica in Komisija strinjata, bi moralo biti mogoče povečati koeficiente za podporo za podnebne cilje za posamezne naložbe na 40% ali 100 %, kot je pojasnjeno v načrtu za okrevanje in odpornost, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki zanesljivo povečujejo njihov učinek na podnebne cilje. V ta namen bi moralo biti mogoče povečati koeficiente za podporo za podnebne cilje do skupnega zneska 3 % dodeljenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe. Mehanizem bi moral podpirati dejavnosti, pri katerih so v celoti upoštevani podnebni in okoljski standardi ter prednostne naloge Unije in načelo, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (načelo, da se ne škoduje bistveno).

(24)

Ker se je nujno treba spoprijeti z močnim upadanjem biotske raznovrstnosti, bi morala ta uredba prispevati k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike Unije.

(25)

Države članice bi morale zagotoviti, da so ukrepi, vključeni v njihove načrte za okrevanje in odpornost, v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Komisija bi morala v ta namen zagotoviti tehnične smernice. Na te smernice ne bi smel vplivati začetek veljavnosti delegiranih aktov iz točke (d) člena 3 Uredbe (EU) 2020/852.

(26)

Ukrepi, ki jih podpira Mehanizem in so vključeni v načrte za okrevanje in odpornost posameznih držav članic, bi morali tudi ustrezati znesku, ki predstavlja najmanj 20 % dodeljenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za odhodke na digitalnem področju. V ta namen bi morale države članice izračunati koeficient za podporo za digitalne cilje na podlagi metodologije, ki odraža, v kolikšni meri podpora v okviru Mehanizma prispeva k digitalnim ciljem. Koeficienti za posamezne ukrepe bi morali biti določeni glede na področja intervencije, določena v prilogi k tej uredbi. Metodologijo bi bilo treba ustrezno uporabiti za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije. Če se zadevna država članica in Komisija strinjata, bi moralo biti mogoče povečati te koeficiente za posamezne naložbe na 40% ali 100 %, da se upoštevajo spremljevalne reforme, ki povečujejo učinek ukrepov na digitalne cilje.

(27)

Pri določanju prispevka ustreznih ukrepov v okviru načrtov za okrevanje in odpornost k podnebnim in digitalnim ciljem, bi bilo treba omogočiti, da se ti ukrepi štejejo v okviru obeh ciljev v skladu z njuno ustrezno metodologijo.

(28)

Posledice krize zaradi COVID-19 zlasti čutijo ženske, saj predstavljajo večino zdravstvenih delavcev v Uniji in s službenimi obveznostmi usklajujejo neplačano oskrbo. V težavnem položaju so se zlasti znašli starši samohranilci, med katerimi je 85 % žensk. V vseh fazah priprav in izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi te uredbe bi bilo treba upoštevati in spodbujati enakost spolov in enake možnosti za vse, pa tudi vključevanje teh ciljev v politike. Naložbe v zanesljivo infrastrukturo za oskrbo so bistvene tudi za zagotavljanje enakosti spolov in krepitev ekonomskega položaja žensk, da bi se vzpostavile odporne družbe, borili proti negotovim razmeram v sektorju, v katerem prevladujejo ženske, spodbujalo ustvarjanje delovnih mest ter preprečevalo revščino in socialno izključenost ter da bi dosegli pozitiven učinek na bruto družbeni proizvod (BDP), saj več ženskam omogočajo, da opravljajo plačano delo.

(29)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem za zagotovitev povezave med Mehanizmom in dobrim gospodarskim upravljanjem, ki bi Komisiji omogočil, da Svetu predlaga začasno ustavitev vseh ali dela obveznosti ali plačil v okviru Mehanizma. Obveznost Komisije, da predlaga začasno ustavitev, bi bilo treba začasno ustaviti, odkar in dokler je uveljavljena tako imenovana „splošna odstopna klavzula“ v okviru Pakta za stabilnost in rast. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije. Za lažje sprejemanje odločitev, ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega ukrepanja v okviru gospodarskega upravljanja, bi bilo treba za začasno ustavitev obveznosti uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine. Pristojni odbor Evropskega parlamenta bi moral imeti možnost Komisijo pozvati k razpravi o uporabi navedenega mehanizma v okviru strukturiranega dialoga, da bi Evropski parlament lahko izrazil svoja stališča. Da bi Komisija ustrezno upoštevala stališča, ki jih je izrazil Evropski parlament, bi moral strukturirani dialog potekati v štirih tednih po tem, ko Komisija obvesti Evropski parlament o uporabi navedenega mehanizma.

(30)

Specifični cilj Mehanizma bi moral biti zagotavljanje finančne podpore za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb iz načrtov za okrevanje in odpornost. Ta cilj bi bilo treba dosegati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

(31)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. julija 2022 predložiti poročilo o pregledu izvajanja Mehanizma. V ta namen bi morala Komisija upoštevati skupne kazalnike ter preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti iz te uredbe ter druge razpoložljive ustrezne informacije. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko Komisijo pozove, naj predstavi glavne ugotovitve njenega poročila o pregledu v okviru dialoga o okrevanju in odpornosti, vzpostavljenega s to uredbo.

(32)

Za zagotovitev, da bodo načrti za okrevanje in odpornost prispevali k ciljem Mehanizma, morajo vključevati usklajen sveženj ukrepov za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov. Upravičeni bi morali biti ukrepi, vzpostavljeni od 1. februarja 2020. Načrti za okrevanje in odpornost bi morali biti skladni z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami za posamezno državo, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, pa tudi z izzivi in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v zadnjem priporočilu Sveta o ekonomski politiki euroobmočja za države članice, katerih valuta je euro. Načrti za okrevanje in odpornost bi morali biti skladni tudi z nacionalnimi reformnimi programi, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, načrti za pravičen prehod, izvedbenim načrtom jamstva za mlade ter partnerskimi sporazumi in operativnimi programi v okviru skladov Unije. Za spodbuditev ukrepov, ki spadajo med prednostne naloge evropskega zelenega dogovora in digitalne agende, bi morali načrti za okrevanje in odpornost določati tudi ukrepe, ki so pomembni za zeleni in digitalni prehod. Taki ukrepi bi morali omogočiti hitro doseganje ciljev in prispevkov, določenih v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter njihovih posodobitvah. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob doslednem spoštovanju podnebnih in okoljskih standardov in prednostnih nalog Unije. Načrti za okrevanje in odpornost bi morali upoštevati tudi horizontalna načela Mehanizma.

(33)

Načrti za okrevanje in odpornost ne bi smeli vplivati na pravico do sklepanja ali izvrševanja kolektivnih pogodb ali do kolektivnih ukrepov v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter s pravom in praksami Unije in z nacionalnim pravom in praksami.

(34)

Regionalni in lokalni organi so lahko pomembni partnerji pri izvajanju reform in naložb. Zato bi se bilo treba z njimi ustrezno posvetovati in jih vključiti v skladu z nacionalnim pravnim okvirom.

(35)

Kadar je država članica opravičena spremljanja in ocenjevanja v okviru evropskega semestra na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ali je pod nadzorom v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (11), bi moralo biti omogočeno, da se ta uredba uporablja za zadevno državo članico v zvezi z izzivi in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v teh uredbah.

(36)

Da bi bile države članice pri pripravi in izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost informirane, bi moral imeti Svet v okviru evropskega semestra možnost razpravljati o stanju zmogljivosti za okrevanje, odpornost in prilagajanje v Uniji. Ta razprava bi morala temeljiti na strateških in analitičnih informacijah, ki so Komisiji na voljo v okviru evropskega semestra, in, če so na voljo, informacijah o izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost v predhodnih letih.

(37)

Da bi zagotovili smiseln finančni prispevek, sorazmeren dejanskim potrebam držav članic za začetek in dokončanje reform in naložb, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, je primerno, da se določi najvišji finančni prispevek, ki jim je v okviru Mehanizma na razpolago kot nepovratna finančna podpora. 70 % tega najvišjega finančnega prispevka bi bilo treba izračunati na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca in relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici. 30 % tega najvišjega finančnega prispevka bi bilo treba izračunati na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca ter, v enakem razmerju, spremembe realnega BDP v letu 2020 in skupne spremembe realnega BDP za obdobje 2020-2021, ki za podatke, ki niso dostopni v času izračuna, temeljita na jesenskih napovedih Komisije iz leta 2020, pri čemer se ti podatki do 30. junija 2022 posodobijo z dejansko realizacijo.

(38)

Določiti je treba postopek za predložitev načrtov za okrevanje in odpornost držav članic in njihovo vsebino. Države članice bi morale svoje načrte za okrevanje in odpornost praviloma uradno predložiti najpozneje do 30. aprila, to pa bi lahko naredile v obliki enega celovitega dokumenta skupaj z njihovim nacionalnim reformnim programom. Za zagotovitev hitrega izvajanja Mehanizma bi morale imeti države članice možnost predložiti osnutek načrta za okrevanje in odpornost od 15. oktobra predhodnega leta.

(39)

Da se zagotovi nacionalno lastništvo in osredotočenost na zadevne reforme in naložbe, bi morale države članice, ki želijo prejeti podporo, Komisiji predložiti ustrezno obrazložen in utemeljen načrt za okrevanje in odpornost. V navedenem načrtu bi moralo biti podrobno navedeno, kako ob upoštevanju ukrepov, ki so vanj vključeni, zagotavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici ter s tem ustrezno prispeva k šestim stebrom, pri čemer se upoštevajo specifični izzivi, s katerimi se sooča zadevna država članica. V načrtu za okrevanje in odpornost bi moral biti opredeljen podroben sveženj ukrepov za njegovo spremljanje in izvajanje, vključno s cilji in mejniki ter ocenjenimi stroški, pa tudi pričakovani učinek načrta za okrevanje in odpornost na potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na blažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19, s čimer bi prispevali k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic ter tako okrepili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter konvergenco v Uniji. V njem bi morali biti opredeljeni tudi ukrepi, povezani z zelenim prehodom, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in digitalnim prehodom. Vsebovati bi moral tudi obrazložitev, kako prispeva k učinkovitemu obravnavanju ustreznih izzivov in prednostnih nalog za posamezno državo, opredeljenih v okviru evropskega semestra, vključno s fiskalnimi vidiki, in priporočil na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Vsebovati bi moral tudi obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost zagotavlja, da noben ukrep za izvajanje reform in naložb, vključenih v ta načrt, ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno). V načrtu za okrevanje in odpornost bi bilo treba prav tako določiti njegov pričakovani prispevek k enakosti spolov in enakim možnostim za vse ter povzetek postopka posvetovanja z ustreznimi nacionalnimi deležniki.

Načrt za okrevanje in odpornost bi moral vsebovati obrazložitev načrtov, sistemov in konkretnih ukrepov države članice za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, korupcije in goljufij ter preprečevanja dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije. Načrt za okrevanje in odpornost bi lahko vključeval tudi čezmejne ali večdržavne projekte. V vseh fazah postopka bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči.

(40)

Izvajanje Mehanizma bi moralo potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, vključno z učinkovitim preprečevanjem in pregonom goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, davčnimi utajami, korupcijo in nasprotji interesov.

(41)

Komisija bi morala oceniti načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga vsaka država članica, in tesno sodelovati z zadevno državo članico. Komisija bi morala v celoti spoštovati nacionalno lastništvo nad načrtom ter bi morala zato upoštevati utemeljitve in elemente, ki jih je navedla zadevna država članica. Komisija bi morala na podlagi seznama meril iz te uredbe oceniti ustreznost, uspešnost, učinkovitost, in usklajenost načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga država članica. Komisija bi morala predlagane načrte za okrevanje in odpornost ter po potrebi njihove posodobitve oceniti v dveh mesecih po uradni predložitvi načrtov za okrevanje in odpornost. Zadevna država članica in Komisija bi morali imeti možnost, da se po potrebi dogovorita o razumnem podaljšanju navedenega roka.

(42)

V prilogi k tej uredbi bi bilo treba določiti primerne smernice, ki bi služile kot podlaga za Komisijo, da na pregleden in pravičen način oceni načrte za okrevanje in odpornost ter določi finančni prispevek v skladu s cilji in vsemi drugimi zadevnimi zahtevami iz te uredbe. V interesu preglednosti in učinkovitosti bi bilo treba v ta namen vzpostaviti ocenjevalno lestvico za oceno načrtov za okrevanje in odpornost. Pri ocenjevanju bi bilo potrebno doseči najvišjo oceno za izpolnjevanje merila skladnosti s priporočili za posamezno državo, krepitve potenciala za rast, ustvarjanja delovnih mest ter gospodarske, socialne in institucionalne odpornosti in za prispevanje k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Predpogoj za pozitivno oceno bi moral biti tudi učinkovit prispevek k zelenemu in digitalnemu prehodu.

(43)

Da bi pripomogli k pripravi visokokakovostnih načrtov za okrevanje in odpornost in Komisiji pomagali pri ocenjevanju načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile države članice, ter ocenjevanju stopnje doseganja teh reform, bi bilo treba predvideti možnost strokovnega svetovanja ter, na zahtevo zadevne države članice, medsebojnega svetovanja in tehnične podpore. Države članice bi lahko zahtevale podporo tudi v okviru Instrumenta za tehnično podporo. Države članice bi se moralo spodbujati, da si prizadevajo za sinergije z načrti za okrevanje in odpornost drugih držav članic.

(44)

Zaradi poenostavitve bi moral biti finančni prispevek določen na podlagi enostavnih meril. Finančni prispevek bi bilo treba določiti na podlagi ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga zadevna država članica.

(45)

Svet bi moral oceno načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi predloga Komisije odobriti z izvedbenim sklepom, ki bi ga po možnosti sprejel v štirih tednih od sprejetja navedenega predloga. Če načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje, bi bilo treba zadevni državi članici dodeliti najvišji finančni prispevek, kadar so ocenjeni skupni stroški reform in naložb, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, enaki ali višji od zneska samega najvišjega finančnega prispevka. Kadar pa so ocenjeni skupni stroški nižji od zneska samega najvišjega finančnega prispevka, bi bilo treba zadevni državi članici dodeliti znesek v višini ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost. Državi članici se finančni prispevek ne bi smel dodeliti, če načrt za okrevanje in odpornost meril za ocenjevanje ne izpolnjuje zadovoljivo. Izvedbeni sklep Sveta bi bilo treba na predlog Komisije spremeniti, da bi vključili posodobljeni najvišji finančni prispevek, izračunan na podlagi dejanske realizacije iz junija 2022. Svet bi moral zadevni sklep o spremembi sprejeti brez nepotrebnega odlašanja.

(46)

Za zagotovitev okrepljene finančne podpore v prvih letih po krizi zaradi COVID-19 ter združljivosti z razpoložljivim financiranjem za Mehanizem bi morala biti sredstva na voljo do 31. decembra 2023. V ta namen bi morale biti do 31. decembra 2022 pravno prevzete obveznosti v višini 70 % zneska, ki je na voljo za nepovratno finančno podporo, in v višini 30 % med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023. V letu 2021 se lahko na zahtevo države članice, ki jo je treba predložiti skupaj z načrtom za okrevanje in odpornost, znesek v višini do 13 % finančnega prispevka in, če je ustrezno, do 13 % posojila, dodeljenega zadevni državi članici, kolikor je to mogoče, izplača v obliki predhodnega financiranja v dveh mesecih po tem, ko Komisija sprejme pravne obveznosti.

(47)

Omogočiti bi se morala finančna podpora načrtu za okrevanje in odpornost države članice v obliki posojila ob pridržku sklenitve posojilne pogodbe s Komisijo in na podlagi ustrezno utemeljene zahteve zadevne države članice. Posojila v podporo izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost bi morala biti odobrena do 31. decembra 2023, in sicer z zapadlostjo, ki odraža dolgoročnejšo naravo take porabe. Na podlagi člena 5(2) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (13) se vračila načrtujejo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, da se zagotovi stabilno in predvidljivo zmanjšanje obveznosti. Navedene zapadlosti bi lahko odstopale od zapadlosti finančnih sredstev, ki si jih Unija za financiranje posojil izposodi na kapitalskih trgih. Zato je treba predvideti možnost odstopanja od načela iz člena 220(2) finančne uredbe, v skladu s katerim se zapadlosti posojil za finančno pomoč ne sme spreminjati.

(48)

Prošnjo za podporo v obliki posojila bi bilo treba utemeljiti z večjimi finančnimi potrebami, povezanimi z dodatnimi reformami in naložbami iz načrta za okrevanje in odpornost, zlasti v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, ter posledično stroški načrta za okrevanje in odpornost, ki presegajo najvišji finančni prispevek, dodeljen kot nepovraten prispevek. Prošnjo za posojilo bi moralo biti mogoče vložiti skupaj s predložitvijo načrta za okrevanje in odpornost. Kadar se prošnja za podporo v obliki posojila vloži v drugem trenutku, bi ji bilo treba priložiti dopolnjen načrt za okrevanje in odpornost z dodatnimi mejniki in cilji. Za zagotovitev okrepljenega financiranja v začetni fazi bi morale države članice za podporo v obliki posojila zaprositi do 31. avgusta 2023. Za namene dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba omejiti skupni znesek vseh posojil, odobrenih v skladu s to uredbo. Poleg tega največji obseg posojila za posamezno državo članico ne bi smel presegati 6,8 % njenega bruto nacionalnega dohodka (BND) v letu 2019 glede na podatke Eurostata s končnim datumom maja 2020. Vendar bi moralo biti mogoče v izjemnih okoliščinah in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev zgornjo mejo zneska zvišati. Iz istega razloga bi bilo treba omogočiti izplačevanje posojila v obrokih glede na izpolnjevanje rezultatov. Komisija bi morala prošnjo za podporo v obliki posojila oceniti v dveh mesecih. Svet bi moral imeti možnost, da na predlog Komisije s kvalificirano večino odobri to oceno z izvedbenim sklepom, ki bi ga moral po možnosti sprejeti v štirih tednih po tem, ko Komisija sprejme navedeni predlog.

(49)

Države članice bi morale imeti možnost, da v obdobju izvajanja svojega načrta za okrevanje in odpornost vložijo utemeljeno zahtevo za njegovo spremembo, če objektivne okoliščine to upravičujejo. Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla zadevna država članica, upravičujejo tako spremembo, bi morala novi načrt za okrevanje in odpornost oceniti v dveh mesecih. Zadevna država članica in Komisija bi morali imeti možnost, da se dogovorita o razumnem podaljšanju navedenega roka. Svet bi moral odobriti oceno novega načrta za okrevanje in odpornost z izvedbenim sklepom na podlagi predloga Komisije, ki bi ga moral po možnosti sprejeti v štirih tednih od sprejetja predloga.

(50)

Institucije Unije bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave, da bi se lahko Mehanizem začel nemoteno in hitro izvajati.

(51)

Zaradi učinkovitosti in poenostavitve finančnega upravljanja Mehanizma bi morala imeti finančna podpora Unije za načrte za okrevanje in odpornost obliko financiranja na podlagi doseganja rezultatov, merjeno glede na mejnike in cilje, navedene v odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost. V ta namen bi morala biti dodatna podpora v obliki posojila vezana na mejnike in cilje, ki so dodatni k tistim, ki so pomembni za finančno podporo (to je za nepovratno finančno podporo).

(52)

Sprostitev sredstev v okviru Mehanizma je odvisna od tega, ali so države članice zadovoljivo izpolnile ustrezne mejnike in cilje, določene v načrtih za okrevanje in odpornost, oceno teh načrtov pa je odobril Svet. Komisija bi morala pred sprejetjem odločitve o odobritvi izplačila finančnega prispevka in, kadar je ustrezno, posojila zaprositi Ekonomsko-finančni odbor za mnenje o tem, ali so države članice na podlagi predhodne ocene Komisije zadovoljivo izpolnile ustrezne mejnike in cilje. Da bi Komisija lahko pri svoji oceni upoštevala mnenje Ekonomsko-finančnega odbora, bi ga ta moral predložiti v štirih tednih po prejemu predhodne ocene Komisije. Ekonomsko-finančni odbor si v svojih razpravah prizadeva doseči soglasje. Če v izjemnih primerih ena ali več držav članic meni, da obstajajo bistvena odstopanja od zadovoljivega izpolnjevanja zadevnih mejnikov in ciljev, lahko od predsednika Evropskega sveta zahtevajo, da zadevo predloži v obravnavo na naslednjem zasedanju Evropskega sveta. Zadevne države članice bi morale o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestiti tudi Svet, Svet pa bi moral brez odlašanja obvestiti Evropski parlament. V takih izjemnih okoliščinah se ne bi smela sprejeti nobena odločitev o odobritvi izplačila finančnega prispevka in, kadar je ustrezno, posojila, vse dokler Evropski svet na naslednjem zasedanju o tem vprašanju ne razpravlja izčrpno. Ta proces praviloma ne bi smel trajati več kot tri mesece, potem ko je Komisija zaprosila Ekonomsko-finančni odbor za mnenje.

(53)

Za namene dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba ob upoštevanju narave Mehanizma, ki temelji na smotrnosti, določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, začasno ustavitev in izterjavo sredstev, pa tudi za odpoved sporazumov o finančni podpori. Za zagotovitev predvidljivosti bi moralo biti državam članicam omogočeno, da zahtevke za plačila predložijo dvakrat na leto. Plačila bi se morala izplačevati v obrokih in bi morala temeljiti na pozitivni oceni Komisije glede tega, kako zadevna država članica izvaja načrt za okrevanje in odpornost. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da je uporaba sredstev za ukrepe, ki jih podpira Mehanizem, skladna z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti bi morale zagotoviti preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov ter, da ne bi prišlo do dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije. Kadar zadevna država članica načrta za okrevanje in odpornost ne izvaja zadovoljivo, pa tudi če bi v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Mehanizem, prišlo do resnih nepravilnosti, in sicer goljufije, korupcije in nasprotij interesov ali hude kršitve obveznosti iz sporazumov o finančni podpori, bi morala biti mogoča začasna ustavitev in odpoved sporazumov o finančni podpori ter zmanjšanje in izterjava finančnega prispevka. Izterjavo bi bilo treba po možnosti zagotoviti s pobotom z neizvršenimi izplačili v okviru Mehanizma. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne kontradiktorne postopke za zagotavljanje, da sklep Komisije v zvezi z začasno ustavitvijo in izterjavo plačanih zneskov ter odpovedjo sporazumov o finančni podpori spoštuje pravico držav članic, da predložijo pripombe. Vsa izplačila finančnih prispevkov državam članicam bi bilo treba izvesti do 31. decembra 2026, razen v primeru ukrepov iz drugega stavka člena 1(3) Uredbe (EU) 2020/2094 in v primerih, v katerih je Unija dolžna kljub prevzetju pravne obveznosti ali sprejetju sklepa skladno z roki iz člena 3 navedene uredbe izpolniti svoje obveznosti do držav članic, vključno kadar je to posledica pravnomočne sodbe zoper Unijo.

(54)

Komisija bi morala zagotoviti učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Čeprav je v prvi vrsti odgovornost države članice, da zagotovi, da se Mehanizem izvaja v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom, bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic prejme zadostno zagotovilo v zvezi s tem. V ta namen bi morale države članice pri izvajanju Mehanizma zagotoviti delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole ter izterjati neustrezno izplačane ali neustrezno porabljene zneske. Pri tem se lahko države članice oprejo na svoje običajne nacionalne sisteme upravljanja proračuna. Države članice bi morale zbirati standardizirane kategorije podatkov in informacij, ki omogočajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje resnih nepravilnosti, in sicer goljufij, korupcije in nasprotij interesov, v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Mehanizem. Komisija bi morala za dostop do teh podatkov in informacij ter njihovo analizo dati na voljo sistem obveščanja in spremljanja, vključno z enotnim orodjem za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, da ga bodo lahko države članice širše uporabljale.

(55)

Komisija, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Računsko sodišče in po potrebi Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi morali imeti možnost, da sistem obveščanja in spremljanja uporabljajo v okviru svojih pristojnosti in pravic.

(56)

Za lažje izvajanje ureditev držav članic, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije bi morala Komisija v skladu s členom 38(1) finančne uredbe dati na razpolago informacije o prejemnikih sredstev, financiranih iz proračuna Unije.

(57)

Državam članicam in Komisiji bi moralo biti dovoljeno, da osebne podatke obdelujejo le, kadar je to potrebno za zagotovitev podelitve razrešnice, revizije in nadzora porabe sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Osebne podatke bi bilo treba obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (14) ali Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (15), odvisno od tega, katera od teh dveh uredb se uporablja.

(58)

Za učinkovito spremljanje izvajanja bi morale države članice dvakrat na leto v okviru evropskega semestra poročati o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost. Taka poročila, ki jih pripravijo zadevne države članice, bi se morala ustrezno odražati v nacionalnih reformnih programih, ki bi se morali uporabljati kot orodje za poročanje o napredku k uresničitvi načrta za okrevanje in odpornost.

(59)

Države članice bi bilo treba spodbujati, da svoje nacionalne odbore za produktivnost in neodvisne fiskalne institucije zaprosijo za mnenje o svojih načrtih za okrevanje in odpornost, morebiti pa tudi za potrditev posameznih elementov svojih načrtov za okrevanje in odpornost.

(60)

Da bi bili pri izvajanju Mehanizma zagotovljeni preglednost in odgovornost, bi morala Komisija ob upoštevanju stopnje tajnosti občutljivih ali zaupnih informacij oziroma ob upoštevanju ustreznih dogovorov o zaupnosti, kadar je to potrebno, sočasno in pod enakimi pogoji Evropskemu parlamentu in Svetu posredovati ustrezne dokumente in informacije, kot so načrti za okrevanje in odpornost ali njihove spremembe, kot jih predložijo države članice, ter predloge za izvedbene sklepe Sveta, kot jih objavi Komisija.

(61)

Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko vsaka dva meseca pozove Komisijo, naj v okviru dialoga o okrevanju in odpornosti razpravlja o zadevah, ki zadevajo izvajanje Mehanizma, kot so načrti držav članic za okrevanje in odpornost, ocena Komisije, glavne ugotovitve iz poročila o pregledu, stanje pri izpolnjevanju mejnikov in ciljev, postopki v zvezi s plačili in začasno ustavitvijo ter vse druge relevantne informacije in dokumentacija, ki jih Komisija predloži v zvezi z izvajanjem Mehanizma. Komisija bi morala upoštevati elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu o okrevanju in odpornosti, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, če so predložene.

(62)

Da bi zagotovili učinkovito in usklajeno dodeljevanje sredstev in upoštevali načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali biti ukrepi v okviru te uredbe skladni z obstoječimi programi Unije in jih dopolnjevati, hkrati pa bi bilo treba preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov iz Mehanizma in drugih programov Unije. Komisija in države članice bi morale v vseh fazah postopka zagotoviti zlasti učinkovito usklajevanje, da se zagotovijo doslednost, usklajenost, komplementarnost in sinergija virov financiranja. V ta namen bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj Komisiji ob predložitvi načrtov za okrevanje in odpornost zagotovijo ustrezne informacije o obstoječih ali načrtovanih financiranjih Unije. Finančna podpora v okviru Mehanizma bi morala biti dodatna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih programov in instrumentov Unije, vključno s programom InvestEU. Reforme in naložbeni projekti, ki se financirajo v okviru Mehanizma, bi lahko pridobili financiranje iz drugih programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov.

(63)

Komisija bi morala spremljati izvajanje Mehanizma ter ciljno in sorazmerno meriti doseganje ciljev iz te uredbe. S spremljanjem izvajanja Mehanizma bi morala Komisija zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja dejavnosti in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno. V ta namen bi bilo treba prejemnikom financiranja Unije naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja. Komisija bi morala z delegiranimi akti določiti skupne kazalnike, ki se bodo uporabljali za poročanje o napredku ter spremljanje in ocenjevanje Mehanizma, ter opredeliti metodologijo za poročanje o socialnih odhodkih v okviru Mehanizma, med drugim za otroke in mlade.

(64)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (16) bi bilo treba ta mehanizem za okrevanje in odpornost oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi posebnih zahtev glede spremljanja, pri čemer bi se bilo treba izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov Mehanizma na terenu.

(65)

Z delegiranim aktom bi bilo treba uvesti posebno preglednico kazalnikov, s katero bo prikazan napredek, ki so ga države članice pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost dosegle pri vsakem od šestih stebrov, pa tudi napredek, dosežen z izvajanjem načrtov za okrevanje in odpornost v zvezi s skupnimi kazalniki Mehanizma. Preglednica kazalnikov bi morala biti pripravljena do decembra 2021, Komisija pa bi jo morala posodabljati dvakrat na leto.

(66)

Da se zagotovita ustrezno poročanje o smotrnosti in spremljanje izvajanja Mehanizma, vključno s socialnimi odhodki, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s posebno preglednico kazalnikov, s katero se prikaže napredek, dosežen pri izvajanju, in opredelijo skupni kazalniki, ki se pri tem uporabljajo, ter metodologija za poročanje o socialnih odhodkih, med drugim za otroke in mlade. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(67)

Komisija bi morala o izvajanju Mehanizma iz te uredbe letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Navedeno poročilo bi moralo vsebovati informacije o napredku držav članic pri odobrenih načrtih za okrevanje in odpornost. Vsebovati bi moralo tudi informacije o izvajanju mejnikov in ciljev, izplačilih in začasnih ustavitvah plačil, pa tudi o tem, kako Mehanizem prispeva k podnebnim in digitalnim ciljem, skupnih kazalnikih in odhodkih, financiranih v okviru šestih stebrov.

(68)

Pripraviti bi bilo treba neodvisno oceno doseganja ciljev Mehanizma, učinkovitosti uporabe njegovih sredstev in njegove dodane vrednosti. Kadar je primerno, bi se moral oceni priložiti predlog za spremembo te uredbe. Poleg tega bi morali biti v neodvisni naknadni oceni zajeti dolgoročni učinki Mehanizma.

(69)

Svet bi moral na predlog Komisije z izvedbenim sklepom sprejeti oceno načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih morajo izvesti države članice, ter ustrezno finančno podporo. V ta namen in za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Svet prenesti izvedbena pooblastila. Navedena izvedbena pooblastila v zvezi z izplačilom finančne podpore ob izpolnitvi ustreznih mejnikov in ciljev bi bilo treba prenesti na Komisijo, ki bi jih morala izvajati v skladu s postopkom pregleda iz Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17). Če bi bilo treba v okviru Mehanizma finančno podporo hitro izplačati, bi moral v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 182/2011 predsednik odbora v smislu navedene uredbe pri vsakem osnutku izvedbenega akta preučiti možnost skrajšanja roka za sklic odbora in roka, v katerem mora odbor podati svoje mnenje.

(70)

Po sprejetju izvedbenega sklepa bi morali imeti zadevna država članica in Komisija možnost, da se dogovorita o nekaterih tehničnih operativnih ureditvah, ki podrobno opredeljujejo vidike izvajanja glede rokov, kazalnikov v zvezi z mejniki in cilji ter dostopom do osnovnih podatkov. Da bo operativna ureditev med izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost z ozirom na prevladujoče okoliščine ves čas ustrezna, bi moralo biti mogoče elemente take operativne ureditve spremeniti z medsebojnim soglasjem.

(71)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Navedena pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(72)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (19), (Euratom, ES) št. 2185/96 (20) in (EU) 2017/1939 (21) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije, nasprotij interesov ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon, goljufije, korupcije, nasproti interesov in drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (22). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(73)

Komisija bi morala imeti možnost sodelovanja v dejavnostih obveščanja, da bi zagotovila prepoznavnost financiranja Unije in, kadar je to primerno, da bi zagotovila, da se podpora v okviru Mehanizma oznani in prizna z izjavo o financiranju.

(74)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(75)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE IN FINANCIRANJE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavlja Mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: Mehanizem).

V uredbi so določeni cilji Mehanizma, njegovo financiranje, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje tega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„skladi Unije“ pomeni sklade, zajete z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027);

(2)

„finančni prispevek“ pomeni nepovratno finančno podporo v okviru Mehanizma, ki je na razpolago za dodelitev ali je bila dodeljena državi članici;

(3)

„evropski semester“ pomeni postopek iz člena 2-a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (23);

(4)

„mejniki in cilji“ pomeni merila za merjenje napredka pri izvajanju reform ali naložb, pri čemer so mejniki kvalitativni dosežki, cilji pa kvantitativni dosežki;

(5)

„odpornost“ pomeni sposobnost soočanja z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi šoki ali trajnimi strukturnimi spremembami na pošten, trajnosten in vključujoč način ter

(6)

„načelo, da se ne škoduje bistveno“ pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev, kjer je ustrezno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/825.

Člen 3

Področje uporabe

Področje uporabe Mehanizma se nanaša na področja politike evropskega pomena, strukturirana v šest stebrov:

(a)

zeleni prehod;

(b)

digitalna preobrazba;

(c)

pametna, trajnostna in vključujoča rast, vključno z ekonomsko kohezijo, delovnimi mesti, produktivnostjo, konkurenčnostjo, raziskavami, razvojem in inovacijami, ter dobro delujoč notranji trg z močnimi MSP;

(d)

socialna in teritorialna kohezija;

(e)

zdravje ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost, s ciljem, da se med drugim povečata pripravljenost na krize in zmogljivost za odzivanje nanje, ter

(f)

politike za naslednjo generacijo, otroke in mlade, kot so izobraževanje ter pridobivanje znanj in spretnosti.

Člen 4

Splošni in specifični cilji

1.   V skladu s šestimi stebri iz člena 3 te uredbe ter skladnostjo in sinergijami, ki jih ustvarjajo, in v okviru krize zaradi COVID-19 je splošni cilj Mehanizma spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije z izboljšanjem odpornosti držav članic, njihove pripravljenosti na krize, sposobnosti prilagajanja in njihovega potenciala rasti, z blaženjem socialnih in gospodarskih posledic te krize, zlasti za ženske, s prispevanjem k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, podpiranjem zelenega prehoda, s prispevanjem k uresničevanju podnebnih ciljev Unije za leto 2030 iz točke 11 člena 2 Uredbe (EU) 2018/1999 in s spoštovanjem cilja EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 in digitalnega prehoda, s čimer se prispeva k navzgor usmerjeni ekonomski in socialni konvergenci, ponovno vzpostavi in spodbuja trajnostna rast in povezovanje gospodarstev Unije, podpira ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest ter prispeva k strateški neodvisnosti Unije ob ohranjanju odprtega gospodarstva, ter ustvarja evropsko dodano vrednost.

2.   Za doseganje tega splošnega cilja je specifični cilj Mehanizma zagotavljanje finančne podpore državam članicam za doseganje mejnikov in ciljev reform in naložb, kakor so določeni v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost. Ta specifični cilj se dosega v tesnem in preglednem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

Člen 5

Horizontalna načela

1.   Podpora iz Mehanizma, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ne nadomešča tekočih nacionalnih proračunskih odhodkov in mora upoštevati načelo dodatnosti financiranja Unije, kot je določeno v členu 9.

2.   Z Mehanizmom se podpirajo le ukrepi, pri katerih se spoštuje načelo, da se ne škoduje bistveno.

Člen 6

Sredstva iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje

1.   Ukrepi iz člena 1 Uredbe (EU) 2020/2094 se v okviru Mehanizma izvajajo:

(a)

z zneskom v višini do 312 500 000 000 EUR iz točke (ii) člena 2(2)(a) Uredbe (EU) 2020/2094 v cenah iz leta 2018, ki je na voljo za nepovratno finančno podporo pod pogoji iz člena 4(4) in (7) Uredbe (EU) 2020/2094.

Kot je določeno v členu 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094, so navedeni zneski zunanji namenski prejemki za namene člena 21(5) finančne uredbe;

(b)

z zneskom v višini do 360 000 000 000 EUR iz točke (b) člena 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094 v cenah iz leta 2018, ki je na podlagi členov 14 in 15 te uredbe in pod pogoji iz člena 3(5) Uredbe (EU) 2020/2094 na voljo za podporo v obliki posojila državam članicam.

2.   Zneski iz točke (a) odstavka 1 lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje Mehanizma in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov, posvetovanja z deležniki, ukrepe obveščanja in komuniciranja, vključno z ukrepi vključujočega ozaveščanja in institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijsko-tehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, in korporativnimi informacijsko-tehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju Mehanizma. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje reform in naložb.

Člen 7

Sredstva iz programov deljenega upravljanja in uporaba sredstev

1.   Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo v Mehanizem pod pogoji iz ustreznih določb Uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021-2027. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe. Ta sredstva se uporabijo izključno v korist zadevne države članice.

2.   Države članice lahko predlagajo, da se v njihov načrt za okrevanje in odpornost kot ocenjeni stroški vključijo plačila za dodatno tehnično podporo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2021/240 in znesek gotovinskega prispevka za oddelek za države članice na podlagi ustreznih določb uredbe o InvestEU. Ti stroški ne presegajo 4 % skupnih finančnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, ustrezni ukrepi, kot so določeni v načrtu za okrevanje in odpornost, pa upoštevajo zahteve iz te uredbe.

Člen 8

Izvajanje

Mehanizem izvaja Komisija z neposrednim upravljanjem v skladu z ustreznimi pravili, sprejetimi na podlagi člena 322 PDEU, zlasti finančno uredbo in Uredbo (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

Člen 9

Dodatnost in dopolnilno financiranje

Podpora v okviru Mehanizma je dodatna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih programov in instrumentov Unije. Reforme in naložbeni projekti lahko prejmejo podporo v okviru programov in instrumentov Unije, pod pogojem, da taka podpora ne krije istih stroškov.

Člen 10

Ukrepi za povezovanje Mehanizma z dobrim gospodarskim upravljanjem

1.   Komisija Svetu predlaga začasno ustavitev vseh ali dela obveznosti ali plačil, kadar Svet v skladu s členom 126(8) ali (11) PDEU odloči, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje svojega čezmernega primanjkljaja, razen če ugotovi, da obstaja resen gospodarski upad v Uniji kot celoti v smislu členov 3(5) in 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (25).

2.   Komisija lahko Svetu predlaga začasno ustavitev vseh ali dela obveznosti ali plačil v zvezi s katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi s čezmernim neravnotežjem, ker je država članica predložila načrt popravljalnih ukrepov, ki ni primeren;

(b)

kadar Svet v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dva zaporedna sklepa v istem postopku v zvezi s čezmernim neravnotežjem, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov;

(c)

kadar Komisija sklene, da država članica ni sprejela ukrepov iz Uredbe (ES) št. 332/2002, in posledično odloči, da ne bo odobrila izplačila finančne pomoči, odobrene zadevni državi članici;

(d)

kadar Svet sklene, da država članica ne ravna skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetim v skladu s členom 136(1) PDEU.

Prednost se da začasni ustavitvi obveznosti; plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati, in v primeru znatnega neupoštevanja.

Sklep o začasni ustavitvi plačil se uporablja za zahtevke za plačila, predložene po datumu sklepa o začasni ustavitvi.

3.   Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi s sklepom o začasni ustavitvi obveznosti, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino odloči, da se tak predlog zavrne.

Začasna ustavitev obveznosti velja za obveznosti od 1. januarja leta, ki sledi sprejetju sklepa o začasni ustavitvi.

Svet na predlog Komisije iz odstavkov 1 in 2 z izvedbenim aktom sprejme sklep v zvezi z začasno ustavitvijo plačil.

4.   Obseg in raven začasne ustavitve obveznosti ali plačil, ki se odredi, sta sorazmerna, spoštujeta enako obravnavanje držav članic ter upoštevata gospodarske in socialne razmere zadevne države članice, zlasti stopnjo brezposelnosti, stopnjo revščine ali socialne izključenosti v zadevni državi članici v primerjavi s povprečjem Unije in vpliv začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice.

5.   Za začasno ustavitev obveznosti velja nižja od zgornjih mej 25 % obveznosti oziroma 0,25 % nominalnega BDP, v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

v prvem primeru neupoštevanja v zvezi s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz odstavka 1;

(b)

v prvem primeru neupoštevanja v zvezi z načrtom popravljalnih ukrepov v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (a) odstavka 2;

(c)

v primeru neupoštevanja v zvezi s predlaganimi popravljalnimi ukrepi v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (b) odstavka 2;

(d)

v prvem primeru neupoštevanja iz točk (c) in (d) odstavka 2.

V primeru vztrajnega neupoštevanja lahko začasna ustavitev obveznosti preseže najvišje odstotke, določene v prvem pododstavku.

6.   Svet v naslednjih primerih na predlog Komisije in v skladu s postopkom iz prvega pododstavka odstavka 3 tega člena odpravi začasno ustavitev obveznosti:

(a)

kadar postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem miruje v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1467/97 ali Svet v skladu s členom 126(12) PDEU sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;

(b)

kadar Svet potrdi načrt popravljalnih ukrepov, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, ali je postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem začasno zadržan v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet končal postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 11 navedene uredbe;

(c)

kadar Komisija sklene, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe iz Uredbe (ES) št. 332/2002;

(d)

kadar Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe za izvajanje programa za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali ukrepe, zahtevane na podlagi sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 136(1) PDEU.

Ko Svet odpravi začasno ustavitev obveznosti, lahko Komisija ponovno prevzame obveznosti, ki so bile predhodno začasno ustavljene, brez poseganja v člen 3(4), (7) in (9) Uredbe (EU) 2020/2094.

Sklep o odpravi začasne ustavitve plačil sprejme Svet na predlog Komisije v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka odstavka 3, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka.

7.   Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena. Zlasti kadar Komisija poda predlog na podlagi odstavka 1 ali 2, takoj obvesti Evropski parlament in navede podrobnosti o obveznostih in plačilih, ki bi lahko bili predmet začasne ustavitve.

Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko Komisijo pozove k razpravi o uporabi tega člena v okviru strukturiranega dialoga, da lahko Evropski parlament izrazi svoja stališča. Komisija ustrezno upošteva stališča, ki jih izrazi Evropski parlament.

Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti oziroma predlog o odpravi take začasne ustavitve brez odlašanja po njegovem sprejetju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament lahko Komisijo pozove, naj utemelji razloge za njen predlog.

8.   Komisija do 31. decembra 2024 opravi pregled uporabe tega člena. V ta namen pripravi poročilo in ga po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

9.   Kadar pride do večjih sprememb socialnih in gospodarskih razmer v Uniji, lahko Komisija pripravi predlog za pregled uporabe tega člena oziroma lahko Evropski parlament ali Svet v skladu s členoma 225 oziroma 241 PDEU od Komisije zahtevata, da predloži tak predlog.

POGLAVJE II

FINANČNI PRISPEVEK, POSTOPEK DODELJEVANJA, POSOJILA TER PREGLED

Člen 11

Najvišji finančni prispevek

1.   Za vsako državo članico se izračuna najvišji finančni prispevek, kot sledi:

(a)

za 70 % zneska iz točke (a) člena 6(1) v tekočih cenah na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca in relativne stopnje brezposelnosti v vsaki državi članici, kot je določeno v metodologiji v Prilogi II;

(b)

za 30 % zneska iz točke (a) člena 6(1) v tekočih cenah na podlagi števila prebivalstva, inverzne vrednosti BDP na prebivalca ter, v enakem razmerju, spremembe realnega BDP v letu 2020 in skupne spremembe realnega BDP za obdobje 2020–2021, kot je določeno v metodologiji v Prilogi III. Sprememba realnega BDP za leto 2020 in skupna sprememba realnega BDP za obdobje 2020–2021 temeljita na napovedih Komisije iz jeseni 2020.

2.   Izračun najvišjega finančnega prispevka iz točke (b) odstavka 1 se za vsako državo članico posodobi do 30. junija 2022, tako da se podatki iz napovedi Komisije iz jeseni 2020 nadomestijo z dejansko realizacijo v zvezi s spremembo realnega BDP za leto 2020 in skupno spremembo realnega BDP za obdobje 2020–2021.

Člen 12

Dodelitev finančnega prispevka

1.   Vsaka država članica lahko za izvajanje svojega načrta za okrevanje in odpornost predloži zahtevo v vrednosti do svojega najvišjega finančnega prispevka iz člena 11.

2.   Komisija da do 31. decembra 2022 za dodelitev na razpolago 70 % zneska iz točke (a) člena 6(1) v tekočih cenah.

3.   Komisija da od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 za dodelitev na razpolago 30 % zneska iz točke (a) člena 6(1) v tekočih cenah.

4.   Dodelitve iz odstavkov 2 in 3 ne posegajo v člen 6(2).

Člen 13

Predhodno financiranje

1.   Komisija, pod pogojem, da Svet do 31. decembra 2021 sprejme izvedbeni sklep iz člena 20(1), in kadar za to zaprosi država članica ob predložitvi svojega načrta za okrevanje in odpornost, izplača predhodno financiranje v znesku do 13 % finančnega prispevka in, kadar je ustrezno, v znesku do 13 % posojila, kot je določeno v členu 20(2) in (3). Z odstopanjem od člena 116(1) finančne uredbe Komisija izvede ustrezno plačilo, kolikor je to mogoče, v dveh mesecih po tem, ko sprejme pravno obveznost iz člena 23.

2.   V primerih predhodnega financiranja na podlagi odstavka 1 tega člena se finančni prispevek in, po potrebi, posojilo, ki naj bi se izplačala v skladu s točko (a) oziroma točko (h) člena 20(5)(a), sorazmerno prilagodita.

3.   Če znesek predhodnega financiranja finančnega prispevka iz odstavka 1 tega člena presega 13 % najvišjega možnega finančnega prispevka, ki se do 30. junija 2022 izračuna v skladu s členom 11(2), se naslednje izplačilo, odobreno v skladu s členom 24(5), in po potrebi naslednja izplačila zmanjšajo, dokler se presežni znesek ne izravna. Če preostala izplačila ne zadostujejo, se presežni znesek vrne.

Člen 14

Posojila

1.   Komisija lahko do 31. decembra 2023 državi članici na njeno prošnjo odobri posojilo za izvajanje njenega načrta za okrevanje in odpornost.

2.   Država članica lahko zaprosi za podporo v obliki posojila ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost iz člena 18 ali kadar koli do 31. avgusta 2023. V slednjem primeru se prošnji priloži dopolnjen načrt za okrevanje in odpornost z dodatnimi mejniki in cilji.

3.   Prošnja države članice za podporo v obliki posojila mora izkazovati:

(a)

razloge za podporo v obliki posojila, utemeljene z večjimi finančnimi potrebami, povezanimi z dodatnimi reformami in naložbami;

(b)

dodatne reforme in naložbe v skladu s členom 18;

(c)

stroške zadevnega načrta za okrevanje in odpornost, ki so višji od finančnih prispevkov, dodeljenih za načrt za okrevanje in odpornost na podlagi točke (a) ali (b) člena 20(4).

4.   Podpora v obliki posojila za načrt za okrevanje in odpornost zadevne države članice ne presega razlike med skupnimi stroški načrta za okrevanje in odpornost, kot je po potrebi dopolnjen, ter najvišjim finančnim prispevkom iz člena 11.

5.   Največji obseg podpore v obliki posojila za posamezno državo članico ne presega 6,8 % njenega BND v letu 2019 v tekočih cenah.

6.   Z odstopanjem od odstavka 5 se lahko znesek podpore v obliki posojila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev v izjemnih okoliščinah zviša.

7.   Posojilo se izplača v obrokih glede na izpolnjevanje mejnikov in ciljev v skladu s členom 20(5)(h).

8.   Komisija oceni prošnjo za podporo v obliki posojila v skladu s členom 19. Svet na predlog Komisije sprejme izvedbeni sklep v skladu s členom 20(1). Po potrebi se načrt za okrevanje in odpornost ustrezno spremeni.

Člen 15

Posojilna pogodba

1.   Komisija pred sklenitvijo posojilne pogodbe z zadevno državo članico oceni, ali:

(a)

je utemeljitev prošnje za podporo v obliki posojila in njene višine razumna in verjetna glede na dodatne reforme in naložbe ter

(b)

dodatne reforme in naložbe izpolnjujejo merila iz člena 19(3).

2.   Kadar Komisija meni, da prošnja za podporo v obliki posojila izpolnjuje merila iz odstavka 1, Komisija po sprejetju izvedbenega sklepa Sveta iz člena 20(1) sklene posojilno pogodbo z zadevno državo članico. Posojilna pogodba poleg elementov iz člena 220(5) finančne uredbe vsebuje naslednje elemente:

(a)

znesek posojila v eurih, po potrebi vključno z zneskom predhodno financiranega posojila v skladu s členom 13;

(b)

povprečno zapadlost dolga; za to zapadlost se ne uporablja člen 220(2) finančne uredbe;

(c)

formulo za izračun cene in obdobje razpoložljivosti posojila;

(d)

največje število obrokov in načrt odplačevanja;

(e)

druge elemente, potrebne za izvajanje posojila v zvezi z zadevnimi reformami in naložbenimi projekti v skladu s sklepom iz člena 20(3).

3.   V skladu s točko (e) člena 220(5) finančne uredbe stroške, povezane z izposojanjem sredstev za posojila iz tega člena, krijejo države članice upravičenke.

4.   Komisija določi potrebne ureditve za upravljanje dajanja posojil v zvezi s posojili, odobrenimi v skladu s tem členom.

5.   Država članica, ki prejme posojilo, odobreno v skladu s tem členom, odpre namenski račun za upravljanje prejetega posojila. Prav tako glavnico in zapadle obresti za katero koli povezano posojilo prenese na račun, ki ga določi Komisija v skladu z ureditvami, vzpostavljenimi v skladu z odstavkom 4, 20 delovnih dni pred ustreznim rokom za plačilo.

Člen 16

Poročilo o pregledu

1.   Komisija do 31. julija 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o pregledu izvajanja instrumenta.

2.   Poročilo o pregledu vsebuje naslednje elemente:

(a)

oceno, v kolikšni meri je izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s področjem uporabe in v kolikšni meri prispeva k splošnemu cilju te uredbe v skladu s šestimi stebri iz člena 3, vključno s tem, kako načrti za okrevanje in odpornost obravnavajo neenakosti med ženskami in moškimi;

(b)

kvantitativno oceno prispevka načrtov za okrevanje in odpornost k:

(i)

podnebnemu cilju najmanj 37 %;

(ii)

digitalnemu cilju najmanj 20 %;

(iii)

vsakemu od šestih stebrov iz člena 3;

(c)

stanje izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost ter opažanja in smernice za države članice pred posodobitvijo njihovih načrtov za okrevanje in odpornost iz člena 18(2).

3.   Komisija za namene poročila o pregledu iz odstavka 1 tega člena upošteva preglednico kazalnikov iz člena 30, poročila držav članic iz člena 27 ter vse druge ustrezne informacije o izpolnjevanju mejnikov in ciljev načrtov za okrevanje in odpornost, ki so na voljo v postopkih plačila, začasne ustavitve ali odpovedi iz člena 24.

4.   Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko Komisijo pozove, da v okviru dialoga o okrevanju in odpornosti iz člena 26 predstavi glavne ugotovitve iz poročila o pregledu.

POGLAVJE III

NAČRTI ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

Člen 17

Upravičenost

1.   Države članice v okviru področja uporabe iz člena 3 in za doseganje ciljev iz člena 4 pripravijo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Ti načrti določajo program reform in naložb zadevne države članice. Načrti za okrevanje in odpornost, ki so upravičeni do financiranja v okviru Mehanizma, zajemajo ukrepe za izvajanje reform in javnih naložb v okviru celovitega in usklajenega svežnja, ki lahko vključuje tudi javne sheme, katerih cilj je spodbujanje zasebnih naložb.

2.   Ukrepi, ki se začnejo izvajati od 1. februarja 2020, so upravičeni, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

3.   Načrti za okrevanje in odpornost morajo biti skladni z zadevnimi izzivi in prednostnimi nalogami za posamezno državo, opredeljenimi v okviru evropskega semestra, pa tudi s tistimi, opredeljenimi v zadnjem priporočilu Sveta o ekonomski politiki euroobmočja za države članice, katerih valuta je euro. Načrti za okrevanje in odpornost morajo biti skladni tudi z informacijami, ki jih države članice vključijo v nacionalne reformne programe v okviru evropskega semestra, v svoje nacionalne energetske in podnebne načrte in posodobitve teh načrtov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, območne načrte za pravični prehod v okviru uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: Uredba o ustanovitvi Sklada za pravični prehod), izvedbene načrte jamstva za mlade ter partnerske sporazume in operativne programe v okviru skladov Unije.

4.   Načrti za okrevanje in odpornost morajo upoštevati horizontalna načela iz člena 5.

5.   Kadar je država članica izvzeta iz spremljanja in ocenjevanja v okviru evropskega semestra na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali je pod nadzorom v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002, se ta uredba uporablja za zadevno državo članico v zvezi z izzivi in prednostnimi nalogami, opredeljenimi v ukrepih iz navedenih uredb.

Člen 18

Načrt za okrevanje in odpornost

1.   Država članica, ki želi prejeti finančni prispevek v skladu s členom 12, Komisiji predloži načrt za okrevanje in odpornost, kot je opredeljen v členu 17(1).

2.   Potem ko da Komisija znesek iz člena 12(3) na voljo za dodelitev, lahko država članica posodobi in predloži načrt za okrevanje in odpornost iz odstavka 1 tega člena, da bi upoštevala posodobljeni najvišji finančni prispevek, izračunan v skladu s členom 11(2).

3.   Država članica lahko načrt za okrevanje in odpornost predloži v obliki enega celovitega dokumenta, priloženega nacionalnemu reformnemu programu, rok za uradno predložitev pa je praviloma 30. april. Države članice lahko od 15. oktobra predhodnega leta predložijo osnutek načrta za okrevanje in odpornost.

4.   Načrt za okrevanje in odpornost mora biti ustrezno obrazložen in utemeljen. Vsebuje zlasti naslednje elemente:

(a)

obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost ob upoštevanju ukrepov, vključenih v načrt, predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere v državi članici ter s tem ustrezno prispeva k vsem stebrom iz člena 3, pri čemer se upoštevajo specifični izzivi, s katerimi se sooča zadevna država članica;

(b)

obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost prispeva k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra;

(c)

podrobno obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost okrepi potencial rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost zadevne države članice, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter ublaži gospodarske in socialne posledice krize zaradi COVID-19, s tem pa prispeva k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic ter krepi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji;

(d)

obrazložitev, kako načrt za okrevanje in odpornost zagotovi, da noben ukrep za izvajanje reform in naložb, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno);

(e)

kvalitativno obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevali k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VI; koeficienti za podporo za podnebne cilje se lahko povečajo do skupnega zneska 3 % dodelitve sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje, kot je pojasnjeno v načrtu za okrevanje in odpornost;

(f)

obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevali k digitalnemu prehodu ali obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge VII; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VII; koeficienti za podporo za digitalne cilje se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečajo njihov vpliv na digitalne cilje;

(g)

po potrebi za naložbe v digitalne zmogljivosti in povezljivost, samooceno varnosti na podlagi skupnih objektivnih meril, v kateri so opredeljena morebitna varnostna vprašanja in je podrobno opisano, kako bodo ta vprašanja obravnavana, da se zagotovi skladnost z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom;

(h)

navedbo, ali ukrepi, vključeni v načrt za okrevanje in odpornost, zajemajo čezmejne ali večdržavne projekte;

(i)

predvidene mejnike, cilje in okvirni časovni razpored izvajanja reform in naložb, ki jih je treba zaključiti do 31. avgusta 2026;

(j)

predvidene naložbene projekte in z njimi povezano naložbeno obdobje;

(k)

ocenjene skupne stroške reform in naložb iz predloženega načrta za okrevanje in odpornost (imenovane tudi „ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost“) in njihovo ustrezno utemeljitev ter pojasnitev, kako so skladni z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerni s pričakovanim nacionalnim ekonomskim in socialnim učinkom;

(l)

po potrebi informacije o obstoječem ali načrtovanem financiranju Unije;

(m)

spremljevalne ukrepe, ki bodo morda potrebni;

(n)

utemeljitev usklajenosti načrta za okrevanje in odpornost; ter razlago njegove skladnosti z načeli, načrti ter programi iz člena 17;

(o)

obrazložitev, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevali k enakosti spolov in enakim možnostim za vse ter vključevanju teh ciljev v skladu z načeli 2 in 3 evropskega stebra socialnih pravic, ciljem ZN glede trajnostnega razvoja št. 5 in po potrebi z nacionalno strategijo za enakost spolov;

(p)

ureditve za učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki;

(q)

za pripravo in, če je mogoče, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, povzetek postopka posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, opravljenega v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, ter kako se prispevek deležnikov odraža v načrtu za okrevanje in odpornost;

(r)

obrazložitev sistema države članice za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, ter ureditev, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije;

(s)

po potrebi prošnjo za podporo v obliki posojila in dodatne mejnike iz člena 14(2) in (3) in njihove elemente ter

(t)

katere koli druge ustrezne informacije.

5.   Pri pripravi svojih načrtov za okrevanje in odpornost lahko države članice od Komisije zahtevajo, naj organizira izmenjavo dobrih praks, da bi se državam članicam, ki so to zahtevale, omogočilo, da izkoristijo izkušnje drugih držav članic. Države članice lahko zahtevajo tudi tehnično podporo v okviru Instrumenta za tehnično podporo. Države članice se spodbuja k iskanju sinergij z načrti za okrevanje in odpornost drugih držav članic.

Člen 19

Ocena Komisije

1.   Komisija v dveh mesecih od uradne predložitve oceni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga država članica predloži v skladu s členom 18(1), ali, kjer je ustrezno, posodobitev navedenega načrta, ki jo država članica predloži v skladu s členom 18(2), in v skladu s členom 20(1) pripravi predlog za izvedbeni sklep Sveta. Komisija pri tem ocenjevanju deluje v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico. Komisija lahko poda pripombe ali zahteva dodatne informacije. Zadevna država članica zagotovi zahtevane dodatne informacije in lahko, če je to potrebno, dopolni načrt za okrevanje in odpornost, tudi po uradni predložitvi načrta za okrevanje in odpornost. Zadevna država članica in Komisija se lahko po potrebi dogovorita za razumno podaljšanje roka za ocenjevanje.

2.   Komisija pri ocenjevanju načrta za okrevanje in odpornost in pri določitvi zneska, ki se dodeli zadevni državi članici, upošteva analitične informacije o zadevni državi članici, ki so na voljo v okviru evropskega semestra, ter utemeljitev in elemente, ki jih je predložila ta država članica, kakor so navedeni v členu 18(4), pa tudi vse druge ustrezne informacije, zlasti kot so informacije iz nacionalnega reformnega programa in nacionalnega energetskega in podnebnega načrta te države članice, iz območnih načrtov za pravični prehod v okviru uredbe o Skladu za pravični prehod, iz izvedbenih načrtov jamstva za mlade in, po potrebi, informacije iz tehnične podpore, prejete prek Instrumenta za tehnično podporo.

3.   Komisija oceni ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost ter v ta namen upošteva naslednja merila, ki jih uporablja v skladu s Prilogo V:

Ustreznost:

(a)

ali načrt za okrevanje in odpornost predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice;

(b)

ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra;

(c)

ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost učinkovito prispeval h krepitvi potenciala rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti države članice, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter ublažitvi gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji;

(d)

ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno); Komisija državam članicam v zvezi s tem zagotovi tehnične smernice;

(e)

ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VI; koeficienti za podporo za podnebne cilje se lahko s soglasjem Komisije povečajo do skupnega zneska 3 % dodeljenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje;

(f)

ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in ali nanje odpade znesek, ki predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge VII; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v področje intervencije, navedeno v Prilogi VII; koeficienti za podporo za digitalne cilje se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečajo njihov vpliv na digitalne cilje;

Uspešnost:

(g)

ali se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost imel trajen učinek na zadevno državo članico;

(h)

ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki so jih predlagale zadevne države članice, zagotovile učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki;

Učinkovitost:

(i)

ali je utemeljitev, ki jo je država članica predložila o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, razumna in verjetna ter skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim ekonomskim in socialnim učinkom;

(j)

ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki jih predlaga zadevna država članica, preprečevale, odkrivale in odpravljale korupcijo, goljufije in nasprotja interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, vključno z ureditvami, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije;

Usklajenost:

(k)

ali načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za izvajanje reform in projektov javnih naložb, ki predstavljajo usklajene ukrepe.

4.   Kadar zadevna država članica zaprosi za posojilo, kakor je navedeno v členu 14, Komisija oceni, ali prošnja za posojilo izpolnjuje merila iz člena 15(1) in zlasti ali dodatne reforme in naložbe, v zvezi s katerimi je bila prošnja podana, izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz odstavka 3.

5.   Kadar Komisija načrt za okrevanje in odpornost oceni negativno, v roku iz odstavka 1 sporoči ustrezno utemeljeno oceno.

6.   Komisiji lahko za namen ocene načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice, pomagajo strokovnjaki.

Člen 20

Predlog Komisije in izvedbeni sklep Sveta

1.   Svet na predlog Komisije z izvedbenim sklepom odobri oceno načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je država članica predložila v skladu s členom 18(1), ali, kadar je ustrezno, njegovo posodobitev, predloženo v skladu s členom 18(2).

2.   Če Komisija načrt za okrevanje in odpornost oceni pozitivno, Komisija v predlogu za izvedbeni sklep Sveta navede reforme in naložbene projekte, ki jih mora izvesti država članica, vključno z mejniki in cilji, ter finančna prispevka, izračunana v skladu s členom 11.

3.   Kadar zadevna država članica zaprosi za podporo v obliki posojila, Komisija v predlogu za izvedbeni sklep Sveta navede tudi znesek podpore v obliki posojila, kakor je navedeno v členu 14(4) in (6), ter dodatne reforme in naložbene projekte, ki jih mora izvesti država članica in so zajeti z navedenim posojilom, vključno z dodatnimi mejniki in cilji.

4.   Finančni prispevek iz odstavka 2 se določi na podlagi ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga zadevna država članica, kakor je ocenjen na podlagi meril iz člena 19(3). Znesek finančnih prispevkov se določi na naslednji način:

(a)

kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost enak ali višji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11;

(b)

kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost nižji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;

(c)

kadar načrt za okrevanje in odpornost meril iz člena 19(3) ne izpolnjuje zadovoljivo, se zadevni državi članici ne dodeli noben finančni prispevek.

5.   V predlogu Komisije iz odstavka 2 se določijo tudi:

(a)

finančni prispevek, ki se izplača v obrokih, ko država članica zadovoljivo izpolni ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost;

(b)

finančni prispevek in po potrebi znesek podpore v obliki posojila, ki se izplača v obliki predhodnega financiranja v skladu s členom 13 po odobritvi načrta za okrevanje in odpornost;

(c)

opis reform in naložbenih projektov ter znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;

(d)

rok, ki ne bi smel biti po 31. avgustu 2026, do katerega je treba doseči končne mejnike in cilje naložbenih projektov in reform;

(e)

ureditve in časovni razpored spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, po potrebi vključno z ukrepi, potrebnimi za uskladitev s členom 22;

(f)

zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev;

(g)

ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov in

(h)

po potrebi, znesek posojila, ki se izplača v obrokih ter dodatne mejnike in cilje, povezane s plačilom posojila.

6.   Ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje iz točke (e) odstavka 5, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev iz točke (f) odstavka 5, ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov iz točke (g) odstavka 5 in, po potrebi, dodatni mejniki in cilji, povezani s plačilom posojila, iz točke (h) odstavka 5 se dodatno določijo v operativnih ureditvah, o katerih se zadevna država članica in Komisija dogovorita po sprejetju sklepa iz odstavka 1.

7.   Svet izvedbene sklepe iz odstavka 1 praviloma sprejme v štirih tednih po sprejetju predloga Komisije.

8.   Svet na predlog Komisije brez nepotrebnega odlašanja spremeni svoj izvedbeni sklep, sprejet v skladu s členom 20(1), da vanj vključi posodobljeni najvišji finančni prispevek, izračunan v skladu s členom 11(2).

Člen 21

Sprememba načrta države članice za okrevanje in odpornost

1.   Kadar zadevna država članica načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, delno ali v celoti ne more več doseči zaradi objektivnih okoliščin, lahko Komisiji poda utemeljeno zahtevo, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev izvedbenega sklepa Sveta iz člena 20(1) ali (3). V ta namen lahko država članica predlaga spremenjen ali nov načrt za okrevanje in odpornost. Države članice lahko zahtevajo tehnično podporo za pripravo takega predloga v okviru Instrumenta za tehnično podporo.

2.   Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla zadevna država članica, upravičujejo spremembo ustreznega načrta za okrevanje in odpornost, oceni spremenjen ali nov načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 19 in v dveh mesecih po uradni predložitvi zahteve predlaga nov izvedbeni sklep Sveta v skladu s členom 20(1). Zadevna država članica in Komisija se lahko po potrebi dogovorita o razumnem podaljšanju navedenega roka. Svet sprejme novi izvedbeni sklep praviloma v štirih tednih po sprejetju predloga Komisije.

3.   Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla zadevna država članica, ne upravičujejo spremembe načrta za okrevanje in odpornost, zahtevo v roku, kot je naveden v odstavku 2, zavrne, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da v enem mesecu po obvestilu o ugotovitvah Komisije predloži pripombe.

POGLAVJE IV

FINANČNE DOLOČBE

Člen 22

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Države članice pri izvajanju Mehanizma kot upravičenke ali posojilojemalke v okviru Mehanizma sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije in za zagotovitev, da je uporaba sredstev v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Mehanizem, skladna z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov. V ta namen države članice zagotovijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole in povračilo neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih zneskov. Države članice se lahko oprejo na svoje običajne nacionalne sisteme upravljanja proračuna.

2.   V pogodbah oziroma sporazumih iz členov 15(2) in 23(1) se določijo obveznosti držav članic, da:

(a)

redno preverjajo, ali je bilo zagotovljeno financiranje pravilno uporabljeno v skladu z vsemi veljavnimi pravili in ali se je vsak ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost pravilno izvajal v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov;

(b)

sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo goljufij, korupcije in nasprotij interesov, kot je opredeljeno v členu 61(2) in (3) finančne uredbe, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter sprejmejo pravne ukrepe za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, vključno v zvezi z vsemi ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost;

(c)

prošnji za plačilo priložijo:

(i)

izjavo o upravljanju, da so bila sredstva uporabljena za predvideni namen, da so informacije, predložene v zahtevku za plačilo, popolne, točne in zanesljive ter da vzpostavljeni kontrolni sistemi ustrezno zagotavljajo, da je upravljanje sredstev potekalo v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti pravili o preprečevanju nasprotij interesov, goljufij, korupcije in dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ter

(ii)

povzetek opravljenih revizij, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in morebitnimi korektivnimi ukrepi, ki so bili sprejeti;

(d)

za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost zberejo naslednje standardizirane kategorije podatkov in zagotovijo dostop do njih:

(i)

ime končnega prejemnika sredstev;

(ii)

ime izvajalca in podizvajalca, kadar je končni prejemnik sredstev javni naročnik v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o javnem naročanju;

(iii)

imena, priimke in datume rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (26);

(iv)

seznam vseh ukrepov za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost s skupnim zneskom javnega financiranja teh ukrepov in navedbo zneska sredstev, ki se izplačajo v okviru Mehanizma in drugih skladov Unije;

(e)

izrecno pooblastijo Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in, kjer je to primerno, EJT za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129(1) finančne uredbe, in za naložitev obveznosti vsem končnim prejemnikom sredstev, izplačanih za ukrepe za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ali vsem drugim osebam ali subjektom, ki sodelujejo pri njihovem izvajanju, da Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in, kjer je to primerno, EJT izrecno pooblastijo za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129(1) finančne uredbe, ter za naložitev podobnih obveznosti vsem končnim prejemnikom izplačanih sredstev;

(f)

da vodijo evidence v skladu s členom 132 finančne uredbe.

3.   Države članice in Komisija obdelujejo osebne podatke iz točke (d) odstavka 2 tega člena samo za namen in ustrezen čas trajanja postopka podelitve razrešnice, revizije in postopkov nadzora, povezanih s porabo sredstev v zvezi z izvajanjem pogodb oziroma sporazumov iz člena 15(2) in člena 23(1). V okviru postopka podelitve razrešnice Komisiji se v skladu s členom 319 PDEU o Mehanizmu poroča v okviru celovitega finančnega poročanja in poročanja o odgovornosti iz člena 247 finančne uredbe, še zlasti pa ločeno v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja.

4.   Komisija da državam članicam na voljo celovit in interoperabilen sistem obveščanja in spremljanja, vključno z enotnim orodjem za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja za dostop do ustreznih podatkov in njihovo analizo, da bi države članice navedeni sistem splošno uporabljale, vključno s pomočjo Instrumenta za tehnično podporo.

5.   V pogodbah oziroma sporazumih iz člena 15(2) in člena 23(1) se določi tudi pravica Komisije, da sorazmerno zmanjša podporo v okviru Mehanizma in izterja vse zneske, ki se dolgujejo proračunu Unije, ali da zahteva predčasno odplačilo posojila v primeru goljufije, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in ki jih država članica ni odpravila, ali v primeru hude kršitve obveznosti iz navedenih pogodb oziroma sporazumov.

Komisija pri odločanju o znesku izterjave in zmanjšanja ali znesku, ki ga je treba predčasno odplačati, upošteva načelo sorazmernosti ter resnost goljufije, korupcije in nasprotij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije, ali kršitve obveznosti. Državi članici se omogoči, da svoje pripombe predloži, še preden se izvede zmanjšanje ali zahteva predčasno odplačilo.

Člen 23

Obveznost finančnega prispevka

1.   Potem ko Svet sprejme izvedbeni sklep iz člena 20(1), Komisija z zadevno državo članico sklene sporazum, ki pomeni posamezno pravno obveznost v smislu finančne uredbe. Za posamezno državo članico pravna obveznost ne presega finančnega prispevka iz točke (a) člena 11(1) za leti 2021 in 2022 ter posodobljenega finančnega prispevka iz člena 11(2) za leto 2023.

2.   Proračunske obveznosti lahko temeljijo na celotnih obveznostih in se lahko po potrebi razdelijo v letne obroke, razporejene na več let.

Člen 24

Pravila o plačilih, začasni ustavitvi in odpovedi sporazumov o finančnih prispevkih in posojilih

1.   Plačila finančnih prispevkov in, če je ustrezno, posojil zadevni državi članici v skladu s tem členom se izvršijo do 31. decembra 2026 in v skladu s proračunskimi odobritvami ter glede na razpoložljiva sredstva.

2.   Po izpolnitvi zadevnih dogovorjenih mejnikov in ciljev, navedenih v načrtu za okrevanje in odpornost, kakor je bil odobren v skladu s členom 20, zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za izplačilo finančnega prispevka in, če je ustrezno, posojila. Države članice lahko take zahtevke za izplačilo Komisiji predložijo dvakrat na leto.

3.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v dveh mesecih od prejema zahtevka predhodno oceni, ali so bili ustrezni mejniki in cilji iz izvedbenega sklepa Sveta iz člena 20(1) zadovoljivo izpolnjeni. Predpostavlja se, da so mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni, če zadevna država članica ni razveljavila ukrepov, povezanih s predhodno zadovoljivo izpolnjenimi mejniki in cilji. Za namen ocene se upoštevajo tudi operativne ureditve iz člena 20(6). Komisiji lahko pomagajo strokovnjaki.

4.   Kadar Komisija poda pozitivno predhodno oceno zadovoljivega izpolnjevanja ustreznih mejnikov in ciljev, svoje ugotovitve predloži Ekonomsko-finančnemu odboru in ga zaprosi za mnenje glede zadovoljivega izpolnjevanja ustreznih mejnikov in ciljev. Komisija pri svoji oceni upošteva mnenje Ekonomsko-finančnega odbora.

5.   Kadar Komisija da pozitivno oceno, brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep, s katerim odobri izplačilo finančnega prispevka in, če je ustrezno, posojila v skladu s finančno uredbo. Ta sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

6.   Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 5 ugotovi, da mejniki in cilji, določeni v izvedbenem sklepu Sveta iz člena 20(1) niso bili zadovoljivo izpolnjeni, se izplačilo celotnega finančnega prispevka ali njegovega dela in, če je ustrezno, posojila začasno prekine. Zadevna država članica lahko predloži svoje pripombe v enem mesecu po obvestilu o oceni Komisije.

Začasna ustavitev se prekliče le, kadar zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev, določenih v izvedbenem sklepu Sveta iz člena 20(1).

7.   Z odstopanjem od člena 116(2) finančne uredbe začne rok plačila teči od datuma obvestila o sklepu, s katerim se odobri izplačilo zadevni državi članici na podlagi odstavka 5 tega člena, ali od datuma obvestila o preklicu začasne ustavitve na podlagi drugega pododstavka odstavka 6 tega člena.

8.   Kadar zadevna država članica v šestih mesecih od začasne ustavitve ni sprejela potrebnih ukrepov, Komisija sorazmerno zmanjša znesek finančnega prispevka in, če je ustrezno, posojila, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da v dveh mesecih od obvestila predloži svoje pripombe o njenih ugotovitvah.

9.   Kadar v 18 mesecih po datumu sprejetja izvedbenega sklepa Sveta iz člena 20(1) zadevna država članica ni dosegla nobenega vidnega napredka v zvezi z zadevnimi mejniki in cilji, Komisija odpove pogodbe oziroma sporazume iz členov 15(2) in 23(1) ter razveljavi odobritev zneska finančnega prispevka brez poseganja v člen 14(3) finančne uredbe. Vsako predhodno financiranje v skladu s členom 13 je treba izterjati v celoti. Komisija sprejme sklep o odpovedi pogodb oziroma sporazumov iz člena 15(2) in 23(1) in, če je ustrezno, izterjavi predhodnega financiranja, potem ko je zadevni državi članici dala možnost, da v dveh mesecih po prejemu obvestila o oceni predloži svoje pripombe o tem, ali ni bil dosežen noben vidni napredek.

10.   V izjemnih okoliščinah se lahko sprejetje sklepa o odobritvi izplačila finančnega prispevka in, če je ustrezno, posojila v skladu z odstavkom 5 odloži za največ tri mesece.

POGLAVJE V

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 25

Preglednost

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno in pod enakimi pogoji brez nepotrebnega odlašanja posreduje načrte za okrevanje in odpornost, ki so jih uradno predložile države članice, in predloge izvedbenih sklepov Sveta iz člena 20(1), ki jih je objavila Komisija.

2.   Informacije, ki jih Komisija v okviru te uredbe ali njenega izvajanja posreduje Svetu ali enemu od njegovih pripravljalnih teles, so istočasno na voljo Evropskemu parlamentu, pri čemer se po potrebi upoštevajo pravila o zaupnosti. Ustrezni rezultati razprav v pripravljalnih telesih Sveta se delijo s pristojnim odborom Evropskega parlamenta.

3.   Zadevna država članica lahko od Komisije zahteva, da zakrije občutljive ali zaupne informacije, katerih razkritje bi ogrozilo javne interese države članice. V takem primeru se Komisija poveže z Evropskim parlamentom in Svetom glede tega, kako jima lahko zakrite informacije zagotovi na zaupen način v skladu z veljavnimi pravili.

4.   Komisija pristojnemu odboru Evropskega parlamenta zagotovi pregled svojih predhodnih ugotovitev glede zadovoljivega izpolnjevanja ustreznih mejnikov in ciljev, ki so vključeni v načrte za okrevanje in odpornost držav članic.

5.   Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko Komisijo pozove, da v okviru dialoga o okrevanju in odpornosti iz člena 26 predloži informacije o stanju ocene načrtov za okrevanje in odpornost.

Člen 26

Dialog o okrevanju in odpornosti

1.   Da bi okrepili dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotovili večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta vsaka dva meseca povabi Komisijo na razpravo o naslednjih zadevah:

(a)

stanju zmogljivosti za okrevanje, odpornost in prilagajanje v Uniji ter ukrepih, sprejetih v skladu s to uredbo;

(b)

načrtih držav članic za okrevanje in odpornost;

(c)

ocenah načrtov držav članic za okrevanje in odpornost;

(d)

glavnih ugotovitvah iz poročila o pregledu iz člena 16(2);

(e)

stanju glede izpolnjevanja mejnikov in ciljev iz načrtov za okrevanje in odpornost držav članic;

(f)

postopkih plačila, začasne ustavitve in prekinitve, vključno z vsemi predstavljenimi opažanji in popravnimi ukrepi, ki jih sprejmejo države članice za zagotovitev zadovoljivega izpolnjevanja mejnikov in ciljev;

(g)

vseh drugih zadevnih informacijah in dokumentacijo, ki jo Komisija predloži pristojnemu odboru Evropskega parlamenta v zvezi z izvajanjem Mehanizma.

2.   Evropski parlament lahko v zvezi z zadevami iz odstavka 1 izrazi svoje mnenje v resolucijah.

3.   Komisija bo upoštevala vse elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu o okrevanju in odpornosti, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, če so predložene.

4.   Preglednica kazalnikov na področju okrevanja in odpornosti iz člena 30 je podlaga za dialog o okrevanju in odpornosti.

POGLAVJE VI

POROČANJE

Člen 27

Poročanje države članice v okviru evropskega semestra

Zadevna država članica dvakrat na leto v okviru procesa evropskega semestra poroča o napredku pri uresničevanju svojega načrta za okrevanje in odpornost, vključno z operativnimi ureditvami iz člena 20(6), in o skupnih kazalnikih iz člena 29(4). V ta namen se poročila držav članic ustrezno odražajo v nacionalnih reformnih programih, ki se uporabljajo kot orodje za poročanje o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost.

POGLAVJE VII

KOMPLEMENTARNOST, SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 28

Usklajevanje in komplementarnost

Komisija in zadevne države članice v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujajo sinergije in zagotavljajo učinkovito usklajevanje Mehanizma z drugimi programi in instrumenti Unije, vključno z Instrumentom za tehnično podporo, in zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije. V ta namen:

(a)

zagotavljajo komplementarnost, sinergijo, usklajenost in doslednost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, kadar je ustrezno pa tudi na regionalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;

(b)

izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, ter

(c)

zagotavljajo tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje in nadzor na ravni Unije, na nacionalni ravni in, kadar je ustrezno, na regionalni ravni, da se dosežejo cilji Mehanizma.

Člen 29

Spremljanje izvajanja

1.   Komisija spremlja izvajanje Mehanizma in meri doseganje ciljev iz člena 4. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, izvedenimi v okviru Mehanizma.

2.   Sistem Komisije za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja dejavnosti in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.   Komisija naknadno poroča o odhodkih, financiranih iz Mehanizma v okviru vsakega stebra iz člena 3. To poročanje bo temeljilo na razčlenitvi ocenjenih odhodkov iz odobrenih načrtov za okrevanje in odpornost.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 33 do konca decembra 2021 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, da:

(a)

določi skupne kazalnike, ki se uporabljajo za poročanje o napredku Mehanizma ter za njegovo spremljanje in ocenjevanje pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev ter

(b)

opredeli metodologijo za poročanje o socialnih odhodkih, vključno za otroke in mlade, v okviru Mehanizma.

5.   Države članice poročajo Komisiji o skupnih kazalnikih.

Člen 30

Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti

1.   Komisija pripravi preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti (v nadaljnjem besedilu: preglednica kazalnikov), v kateri je prikazan napredek pri izvajanju načrtov držav članic za okrevanje in odpornost v vsakem od šestih stebrov iz člena 3. Preglednica kazalnikov predstavlja sistem poročanja o smotrnosti Mehanizma.

2.   Na Komisijo se v skladu s členom 33 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo podrobnih elementov preglednice kazalnikov, da se prikaže napredek pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost iz odstavka 1.

3.   V preglednici kazalnikov je prikazan tudi napredek pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost, v zvezi s skupnimi kazalniki iz člena 29(4).

4.   Preglednica kazalnikov začne delovati do decembra 2021, Komisija pa jo posodablja dvakrat na leto. Preglednica kazalnikov se objavi na spletnem mestu ali na spletnem portalu.

Člen 31

Letno poročilo

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovi letno poročilo o izvajanju Mehanizma.

2.   Letno poročilo vsebuje informacije o napredku zadevnih držav članic pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost v okviru Mehanizma, vključno z informacijami o stanju izvajanja mejnikov in ciljev ter stanju izplačil sredstev in začasnih ustavitvah izplačil.

3.   Letno poročilo vsebuje tudi naslednje informacije o:

(a)

prispevku Mehanizma k podnebnim in digitalnim ciljem;

(b)

smotrnosti Mehanizma na podlagi skupnih kazalnikov iz člena 29(4);

(c)

odhodkih, ki se financirajo iz Mehanizma v okviru šestih stebrov iz člena 3 in vključujejo socialne odhodke, vključno za mladino in otroke, kot je navedeno v členu 29(4).

4.   Komisija lahko za namene poročanja o dejavnostih iz odstavkov 2 in 3 po potrebi uporabi vsebino ustreznih dokumentov, ki jih je uradno sprejela v okviru evropskega semestra.

Člen 32

Ocena in naknadna ocena Mehanizma

1.   Komisija do 20. februarja 2024 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o neodvisni oceni izvajanja Mehanizma, do 31. decembra 2028 pa poročilo o neodvisni naknadni oceni.

2.   V poročilu o oceni se zlasti oceni, v kolikšni meri so bili doseženi cilji, učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost. V njem se obravnava tudi nadaljnja ustreznost vseh ciljev in ukrepov.

3.   Po potrebi se oceni priloži predlog za spremembe te uredbe.

4.   Poročilo o naknadni oceni vsebuje splošno oceno Mehanizma in vključuje informacije o njegovem dolgoročnem učinku.

Člen 33

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 29(4) in 30(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 19. februarja 2021.

3.   Prenos pooblastila iz členov 29(4) in 30(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 29(4) in 30(2) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku enega meseca od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

POGLAVJE VIII

KOMUNICIRANJE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.   Komisija lahko sodeluje v dejavnostih komuniciranja, da zagotovi prepoznavnost financiranja Unije za finančno podporo, predvideno v zadevnem načrtu za okrevanje in odpornost, vključno prek skupnih dejavnosti komuniciranja z zadevnimi nacionalnimi organi. Komisija lahko po potrebi zagotovi, da se podpora v okviru Mehanizma sporoči in potrdi z izjavo o financiranju.

2.   Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – NextGenerationEU“, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov.

3.   Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z Mehanizmom, ukrepi, izvedenimi na podlagi Mehanizma, in doseženimi rezultati. Komisija o svojih ukrepih po potrebi obvesti predstavništva Evropskega parlamenta in jih vključi v te ukrepe. Finančna sredstva, dodeljena Mehanizmu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 4.

Člen 35

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 36

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. februarja 2021.

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

A. COSTA


(1)  UL C 364, 28.10.2020, str. 132.

(2)  UL C 440, 18.12.2020, str. 160.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. februarja 2021.

(4)  UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(5)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(6)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).

(8)  Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (Glej stran 1 tega Uradnega lista.).

(9)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(10)  Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(12)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(13)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(14)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(15)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(16)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(17)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(18)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(19)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(20)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(21)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(22)  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(23)  Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(24)  Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433I, 22.12.2020, str. 1).

(25)  Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(26)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).


PRILOGA I

Metodologija za izračun najvišjega finančnega prispevka za posamezno državo članico v okviru Mehanizma

V tej prilogi je določena metodologija za izračun najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za posamezno državo članico v skladu s členom 11. Ta metoda upošteva, glede na posamezno državo članico:

število prebivalcev;

inverzno vrednost BDP na prebivalca;

povprečno stopnjo brezposelnosti v zadnjih petih letih v primerjavi s povprečjem Unije (2015–2019);

zmanjšanje realnega BDP v letu 2020 in skupno zmanjšanje realnega BDP v letih 2020 in 2021.

Da bi preprečili prekomerno koncentracijo sredstev:

se inverzna vrednost BDP na prebivalca omeji na največ 150 % povprečja Unije;

odstopanje stopnje brezposelnosti posamezne države članice od povprečja Unije se omeji na največ 150 % povprečja Unije;

ker so trgi dela bogatejših držav članic (katerih BND na prebivalca presega povprečje Unije) na splošno stabilnejši, je odstopanje njihove stopnje brezposelnosti od povprečja Unije omejeno na največ 75 %.

Najvišji finančni prispevek za državo članico v okviru Mehanizma (MFCi) je opredeljen, kot sledi:

MFCi = ν i × (FS)

pri čemer:

FS (finančna podpora) so razpoložljiva finančna sredstva v okviru Mehanizma iz člena 6(1)(a) ter

νi je razdelitveni ključ države članice i, ki je opredeljen kot:

νi = 0,7 κi + 0,3 αi

pri čemer:

κi je razdelitveni ključ, ki se uporablja za 70 % zneska iz točke (a) člena 6(1) in je določen v Prilogi II, ter

αi je razdelitveni ključ, ki se uporablja za 30 % zneska iz točke (a) člena 6(1) in je določen v Prilogi III.


PRILOGA II

Razdelitveni ključ κi , ki se uporablja za 70 % zneska iz točke (a) člena 6(1), je opredeljen, kot sledi:

Image 1,

pri čemer jeImage 2 inImage 3,

Image 4,

υi ≤ 0,75 za države članice Image 5 in

υi ≤ 1,5 za države članiceImage 6.

Opredelitve (1):

Image 7 je nominalni BDP na prebivalca države članice i v letu 2019;

Image 8 je tehtano povprečje BDP na prebivalca v državah članicah EU-27 v letu 2019;

popi,2019 je skupno število prebivalcev v državi članici i v letu 2019;

popEU,2019 je skupno število prebivalcev v državah članicah EU-27 v letu 2019;

Ui,2015-2019 je povprečna stopnja brezposelnosti v obdobju 2015–2019 v državi članici i;

UEU,2015-2019 je povprečna stopnja brezposelnosti v obdobju 2015–2019 v EU-27 (za vsako leto tehtano povprečje držav članic EU-27);

Image 9 je BND na prebivalca države članice i v letu 2019;

Image 10je tehtano povprečje BND na prebivalca v državah članicah EU-27 v letu 2019.


(1)  Vsi podatki v uredbi izvirajo iz Eurostata; presečni datum za pretekle podatke je maj 2020.


PRILOGA III

Razdelitveni ključ αi, ki se uporablja za 30 % zneska iz člena 6(1)(a), je opredeljen, kot sledi:

Image 11

pri čemer je

Image 12in Image 13

pri čemer je

Image 14, Image 15 in Image 16

Image 17

Opredelitve:

GDPi,t je realni BDP države članice i v času t = 2019, 2020, 2021;

Image 18 je BDP na prebivalca države članice i v letu 2019;

Image 19 je tehtano povprečje BDP na prebivalca v državah članicah EU-27 v letu 2019;

popi,2019 je skupno število prebivalcev v državi članici i v letu 2019;

popEU,2019 je skupno število prebivalcev v državah članicah EU-27 v letu 2019.

Zmanjšanje realnega BDP v letu 2020 (δGDPi,2020–2019) in skupno zmanjšanje realnega BDP v obdobju 2020-2021 (δGDPi,2020–2019) temeljita na jesenski napovedi Komisije iz leta 2020 in bosta posodobljena do 30. junija 2022 za vsako državo članico, pri čemer bodo podatki iz jesenske napovedi Komisije iz leta 2020 nadomeščeni z dejansko realizacijo iz zadnje razpoložljive posodobitve Eurostata pod oznako „tec00115 (realna stopnja rasti BDP – obseg)“.


PRILOGA IV

Z uporabo metodologij iz prilog I, II in III na znesku iz člena 6(1)(a) v tekočih cenah se bo izračunal naslednji delež in znesek najvišjega finančnega prispevka na državo članico, brez poseganja v posodobljeni izračun do 30. junija 2022.

Največji finančni prispevek na državo članico

 

za 70% zneska, ki je na voljo

za 30% zneska, ki je na voljo (okvirni znesek, ki temelji na podatkih iz napovedi Komisije iz jeseni 2020

 

 

Delež v % od celote

Znesek (v 1 000 EUR v tekočih cenah)

Delež v % od celote

Znesek (v 1 000 EUR v tekočih cenah)

Skupaj

BE

1,56 %

3 646 437

2,20 %

2 278 834

5 925 271

BG

1,98 %

4 637 074

1,58 %

1 631 632

6 268 706

CZ

1,51 %

3 538 166

3,41 %

3 533 509

7 071 676

DK

0,56 %

1 303 142

0,24 %

248 604

1 551 746

DE

6,95 %

16 294 947

9,01 %

9 324 228

25 619 175

EE

0,32 %

759 715

0,20 %

209 800

969 515

IE

0,39 %

914 572

0,07 %

74 615

989 186

EL

5,77 %

13 518 285

4,11 %

4 255 610

17 773 895

ES

19,88 %

46 603 232

22,15 %

22 924 818

69 528 050

FR

10,38 %

24 328 797

14,54 %

15 048 278

39 377 074

HR

1,98 %

4 632 793

1,61 %

1 664 039

6 296 831

IT

20,45 %

47 935 755

20,25 %

20 960 078

68 895 833

CY

0,35 %

818 396

0,18 %

187 774

1 006 170

LV

0,70 %

1 641 145

0,31 %

321 944

1 963 088

LT

0,89 %

2 092 239

0,13 %

132 450

2 224 690

LU

0,03 %

76 643

0,02 %

16 883

93 526

HU

1,98 %

4 640 462

2,45 %

2 535 376

7 175 838

MT

0,07 %

171 103

0,14 %

145 371

316 474

NL

1,68 %

3 930 283

1,96 %

2 032 041

5 962 324

AT

0,95 %

2 231 230

1,19 %

1 230 938

3 462 169

PL

8,65 %

20 275 293

3,46 %

3 581 694

23 856 987

PT

4,16 %

9 760 675

4,01 %

4 149 713

13 910 387

RO

4,36 %

10 213 809

3,90 %

4 034 211

14 248 020

SI

0,55 %

1 280 399

0,48 %

496 924

1 777 322

SK

1,98 %

4 643 840

1,63 %

1 686 154

6 329 994

FI

0,71 %

1 661 113

0,41 %

424 692

2 085 805

SE

1,24 %

2 911 455

0,36 %

377 792

3 289 248

EU27

100,00 %

234 461 000

100,00 %

103 508 000

337 969 000


PRILOGA V

Smernice za ocenjevanje Mehanizma

1.   Področje uporabe

Namen teh smernic je, da bi skupaj s to uredbo služile kot podlaga za Komisijo, da na pregleden in pravičen način oceni načrte za okrevanje in odpornost, ki jih predlagajo države članice, in določi finančni prispevek v skladu s cilji in katerimi koli drugimi zadevnimi zahtevami iz te uredbe. Te smernice so podlaga za uporabo meril za ocenjevanje in določitev finančnega prispevka iz člena 19(3) oziroma člena 20(4).

Smernice za ocenjevanje so namenjene:

(a)

dajanju dodatnih usmeritev o postopku ocenjevanja predlogov načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice;

(b)

zagotavljanju nadaljnjih podrobnosti o merilih za ocenjevanje in določitvi ocenjevalne lestvice, ki se določi za zagotovitev pravičnega in preglednega postopka, ter

(c)

opredelitvi povezave med oceno, ki jo Komisija opravi v skladu z merili za ocenjevanje, in določitvijo finančnega prispevka, ki se določi s predlogom Komisije za sklep Sveta v zvezi z načrti za okrevanje in odpornost.

Smernice so orodje, s katerim se Komisiji olajša ocena predlogov načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih predložijo države članice, in s katerim se zagotovi, da načrti za okrevanje in odpornost podpirajo reforme in javne naložbe, ki so pomembne in imajo visoko dodano vrednost glede na cilje Mehanizma, hkrati pa zagotavljajo enako obravnavo držav članic.

2.   Merila za ocenjevanje

Komisija v skladu s členom 19(3) oceni načrte za okrevanje in odpornost v skladu z merili ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti in usklajenosti. Komisija po opravljenem postopku ocenjevanja poda ocene načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile države članice, v skladu z vsakim merilom za ocenjevanje iz člena 19(3), da določi finančno dodelitev v skladu s členom 20(4).

Zaradi poenostavitve in učinkovitosti ima ocenjevalna lestvica razpon od A do C, kot sledi:

Ustreznost:

2.1.   Načrt za okrevanje in odpornost predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Načrt za okrevanje in odpornost na celovit in ustrezno uravnotežen način prispeva k šestim stebrom iz člena 3 ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se soočajo zadevne države članice, in finančnega prispevka zadevne države članice ter zaprošene podpore v obliki posojila.

Ocena

A

– v veliki meri

B

– v srednji meri

C

– v majhni meri

2.2.   Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, in, kadar je ustrezno, priporočilih na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, naslovljenih na zadevno državo članico, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, ob upoštevanju finančnega prispevka zadevne države članice in zaprošene podpore v obliki posojila, pa tudi obsega in zahtevnosti izzivov za posamezno državo ter informacij iz nacionalnega reformnega programa,

ter

načrt za okrevanje in odpornost predstavlja celovit in ustrezen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici

ter

izzivi, ki jih obravnava načrt za okrevanje in odpornost se štejejo za pomembne za trajnostno povečanje potenciala rasti gospodarstva zadevne države članice,

ter

pričakuje se, da bodo po zaključku predlaganih reform in naložb, s tem povezani izzivi rešeni ali obravnavani na način, ki bo znatno prispeval k njihovi rešitvi.

Ocena

A

– Načrt za okrevanje in odpornost prispeva k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo, ali izzivov v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, poleg tega pa je načrt za okrevanje in odpornost ustrezen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici.

B

– Načrt za okrevanje in odpornost prispeva k delni obravnavi vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo, ali izzivov v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, poleg tega pa je načrt za okrevanje in odpornost ustrezen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici.

C

– Načrt za okrevanje in odpornost ne prispeva k obravnavi kakršnih koli izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo ali drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, poleg tega pa načrt za okrevanje in odpornost ni ustrezen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici.

2.3.   Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost učinkovito prispeval h krepitvi potenciala rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti države članice, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter ublažil gospodarske in socialne posledice krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, katerih cilj je vključujoče spodbujati gospodarsko rast in ekonomsko kohezijo, zlasti obravnavati slabosti v gospodarstvu držav članic in krepiti potencial zadevne države članice za gospodarsko rast, spodbuditi ustvarjanje delovnih mest in ublažiti negativne učinke krize,

ter

načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, katerih cilj je krepitev socialne kohezije in sistemov socialnega varstva, vključno politik za otroke in mlade, z zmanjšanjem socialne ranljivosti, prispevanjem k izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic in izboljšanju ravni kazalnikov iz njegove preglednice kazalnikov,

ter

cilj načrta za okrevanje in odpornost je zmanjšati gospodarsko ranljivost držav članic na šoke,

ter

cilj načrta za okrevanje in odpornost je povečati zmogljivost ekonomskih in/ali socialnih struktur in institucij države članice za prilagajanje na šoke in odpornost nanje,

ter

pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in konvergence.

Ocena

A

– visok pričakovani učinek

B

– srednji pričakovani učinek

C

– manjši pričakovani učinek

2.4.   Pričakuje se, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno).

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Noben ukrep za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (načelo, da se ne škoduje bistveno).

Ocena

A

– Noben ukrep ne škoduje bistveno okoljskim ciljem (načelo, da se ne škoduje bistveno).

C

– Eden ali več ukrepov bistveno škoduje okoljskim ciljem (načelo, da se ne škoduje bistveno).

2.5.   Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, nanje pa odpade znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno uvrstiti v katero od področje intervencije, navedeno v Prilogi VI; koeficienti za podporo za podnebne cilje se lahko s soglasjem Komisije povečajo do skupnega zneska 3 % dodelitve sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov učinkovito prispevalo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in po potrebi k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, s tem pa bo prispevalo tudi k doseganju podnebnih ciljev Unije za leto 2030 ob hkratnem izpolnjevanju cilja EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050,

ter

države članice uporabijo metodologijo, ki obsega določitev posebnega ponderja za dano podporo, ki odraža obseg, v katerem ta podpora prispeva k okoljskim ciljem. Podlaga za ponderje so razsežnosti in kode za vrste intervencij, določenih v Prilogi VI, ponderji pa se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki verodostojno povečujejo njihov učinek na podnebne cilje. Isti sistem ponderacije se uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije, navedenem v Prilogi VI,

ter

pričakuje se, da bo imelo izvajanje predvidenih ukrepov trajen učinek.

Ocena

A

– v veliki meri

B

– v srednji meri

C

– v majhni meri

2.6.   Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki učinkovito prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, nanje pa odpade znesek, ki predstavlja vsaj 20 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi metodologije za digitalno označevanje iz Priloge VII; ta metodologija se ustrezno uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije, navedenem v Prilogi VII; koeficienti za podporo za digitalne cilje se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečujejo njihov učinek na digitalne cilje.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov znatno prispevalo k digitalni preobrazbi gospodarskih ali družbenih sektorjev,

ali

pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov znatno prispevalo k obravnavi izzivov, ki jih prinaša digitalni prehod,

ter

države članice uporabijo metodologijo, ki obsega določitev posebnega ponderja za dano podporo, ki odraža obseg, v katerem ta podpora prispeva k digitalnim ciljem. Podlaga za ponderje so razsežnosti in kode za vrste intervencij, določenih v Prilogi VII, ponderji pa se lahko povečajo za posamezne naložbe, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki povečujejo njihov učinek na digitalne cilje. Isti sistem ponderacije se uporabi za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije, navedenem v Prilogi VII;

ter

pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov imelo trajen učinek.

Ocena

A

– v veliki meri

B

– v srednji meri

C

– v majhni meri

Uspešnost:

2.7.   Pričakuje se, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost trajen učinek na zadevno državo članico.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov prineslo strukturne spremembe v upravi ali v zadevnih institucijah,

ali

pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov prineslo strukturne spremembe zadevnih politik,

ter

pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov imelo trajen učinek.

Ocena

A

– v veliki meri

B

– v srednji meri

C

– v majhni meri

2.8.   Pričakuje se, da bodo ureditve, ki so jih predlagale zadevne države članice, zagotovile učinkovito spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Organ v državi članici se zadolži za: (i) izvajanje načrta za okrevanje in odpornost; (ii) spremljanje napredka glede mejnikov in ciljev, ter (iii) poročanje,

ter

predlagani mejniki in cilji so jasni in realistični, predlagani kazalniki za te mejnike in cilje pa so ustrezni, sprejemljivi in robustni,

ter

splošne ureditve, ki jih država članica predlaga za organizacijo izvajanja reform in naložb (vključno z zagotovitvijo zadostnega števila zaposlenih), so verodostojne.

Ocena

A

– ustrezne ureditve za učinkovito izvajanje

B

– minimalne ureditve za učinkovito izvajanje

C

– nezadostne ureditve za učinkovito izvajanje

Učinkovitost:

2.9.   Utemeljitev, ki jo je država članica predložila o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, je razumna in verjetna ter skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Država članica je predložila zadostne informacije in dokaze, da je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost ustrezen (razumen),

ter

država članica je predložila zadostne informacije in dokaze, da je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v skladu z naravo in vrsto predvidenih reform in naložb (verjeten),

ter

država članica je predložila zadostne informacije in dokaze, da se znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost, ki se financira v okviru Mehanizma, ne krije z obstoječim ali načrtovanim financiranjem Unije,

ter

znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost je sorazmeren s pričakovanim socialnim in ekonomskim učinkom vključenih predvidenih ukrepov na zadevno državo članico.

Ocena

A

– v precejšnji meri

B

– v srednji meri

C

– v manjši meri

2.10.   Pričakuje se, da bodo ureditve, ki jih predlaga zadevna država članica, preprečevale, odkrivale in odpravljale korupcijo, goljufije in nasprotja interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, vključno z ureditvami, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Mehanizma in drugih programov Unije.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Sistem notranje kontrole, opisan v načrtu za okrevanje in odpornost, temelji na trdnih procesih in strukturah ter opredeljuje jasne akterje (organe/subjekte) ter njihove vloge in obveznosti za izvajanje nalog notranje kontrole; zlasti zagotavlja primerno ločevanje ustreznih funkcij,

ter

kontrolni sistem in druge ustrezne ureditve, tudi za zbiranje in dajanje na voljo podatkov o končnih prejemnikih, opisanih v načrtu za okrevanje in odpornost, zlasti za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Mehanizma, so ustrezni

ter

ureditve, opisane v načrtu za okrevanje in odpornost, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja v okviru Mehanizma in drugih programov so ustrezne

ter

akterji (organi/subjekti), pristojni za kontrolo, imajo pravna pooblastila in upravno zmogljivost za izvajanje predvidenih vlog in nalog.

Ocena

A

– ustrezne ureditve

C

– nezadostne ureditve

Usklajenost:

2.11.   Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, katerih učinki se vzajemno krepijo,

ali

načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, ki se dopolnjujejo.

Ocena

A

– v precejšnji meri

B

– v srednji meri

C

– v manjši meri

3.   Določitev finančnega prispevka

Komisija v skladu s členom 20 v predlogu določi finančni prispevek, pri čemer upošteva pomen in usklajenost načrta za okrevanje in odpornost, ki ga predlaga zadevna država članica, kot je bil ocenjen v skladu z merili iz člena 19(3). V ta namen uporabi naslednja merila:

(a)

kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost enak ali višji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za navedeno državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka, ki se za to državo članico izračuna v skladu s členom 11;

(b)

kadar načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 19(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost nižji od najvišjega finančnega prispevka, ki se za to državo članico izračuna v skladu s členom 11, je finančni prispevek, dodeljen zadevni državi članici, enak znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost;

(c)

kadar načrt za okrevanje in odpornost meril iz člena 19(3) ne izpolnjuje zadovoljivo, se zadevni državi članici ne dodeli noben finančni prispevek.

Za namen izvajanja tega pododstavka se uporabljajo naslednje formule:

za (a) zgoraj: Če Ci ≥ MFCi država članica i prejme MFCi

za (b) zgoraj: Če Ci ≥ MFCi država članica i prejme Ci

pri čemer:

i se nanaša na zadevno državo članico

MFC je najvišji finančni prispevek za zadevno državo članico

C je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost

Glede na rezultat postopka ocenjevanja in ob upoštevanju ocen:

Načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje:

če končne ocene za merila iz točke 2 vključujejo ocene:

A za merila 2.2, 2.3, 2.5 in 2.6;

ter za druga merila:

vse A

ali

ne več ocen B kot A in nobene ocene C.

Načrt za okrevanje in odpornost meril za ocenjevanje ne izpolnjuje zadovoljivo:

če končne ocene za merila iz točke 2 vključujejo ocene:

za merila 2.2, 2.3, 2.5 in 2.6 ocena ni A;

ter za druga merila:

več ocen B kot A

ali

vsaj eno oceno C.


PRILOGA VI

Metodologija za spremljanje podnebnih ukrepov

Razsežnosti in kode za vrste intervencij za Mehanizem

 

PODROČJE INTERVENCIJE

Koeficient za izračun podpore ciljem na področju podnebnih sprememb

Koeficient za izračun podpore okoljskim ciljem

001

Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0%

0%

002

Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v MSP (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0%

0%

002 a1

Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v velikih podjetjih (1), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0%

0 %

003

Naložbe v osnovna sredstva, vključno v raziskovalno infrastrukturo, v javnih raziskovalnih središčih in visokem šolstvu, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0%

0 %

004

Naložbe v neopredmetena sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0%

0 %

005

Naložbe v neopredmetena sredstva v MSP (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0%

0 %

005 a1

Naložbe v neopredmetena sredstva v velikih podjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0%

0 %

006

Naložbe v neopredmetena sredstva v javnih raziskovalnih središčih in visokem šolstvu, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi

0%

0 %

007

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v mikropodjetjih, vključno z mreženjem (industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti)

0%

0 %

008

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v MSP, vključno z mreženjem

0%

0 %

008 a1

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v velikih podjetjih, vključno z mreženjem

0%

0 %

009

Raziskovalne in inovacijske dejavnosti v javnih raziskovalnih središčih, visokem šolstvu in kompetenčnih središčih, vključno z mreženjem (industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti)

0%

0 %

010

Digitalizacija MSP (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B)

0%

0 %

010 a1

Digitalizacija velikih podjetij (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B)

0%

0 %

010 b

Digitalizacija MSP ali velikih podjetij (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B) v skladu z merili za zmanjšanje toplogrednih plinov ali energetsko učinkovitost (2)

40%

0%

011

Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije

0%

0 %

011 a

Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije v skladu z merili za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali energetsko učinkovitost (2)

40%

0%

012

Storitve IT in aplikacije za digitalne spretnosti in digitalno vključenost

0%

0 %

013

Storitve in aplikacije za e-zdravje (vključno z e-oskrbo, internetom stvari za telesno dejavnost in sosedsko pomočjo za samostojno življenje)

0%

0 %

014

Poslovna infrastruktura za MSP (vključno z industrijskimi parki in območji)

0%

0 %

015

Poslovni razvoj in internacionalizacija MSP, vključno s produktivnimi naložbami

0%

0 %

015 a

Podpora velikim podjetjem s finančnimi instrumenti, vključno s produktivnimi naložbami

0%

0%

016

Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo, podjetništvo in prilagodljivost podjetij na spremembe

0%

0 %

017

Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP (vključno z upravljavskimi, trženjskimi in oblikovalskimi storitvami)

0%

0 %

018

Inkubacija, podpora „spin off“ in „spin out“ podjetjem ter zagonskim podjetjem

0%

0 %

019

Podpora inovacijskim grozdom, tudi med podjetji, raziskovalnimi organizacijami ter javnimi organi in poslovnimi mrežami, ki koristijo predvsem MSP

0%

0 %

020

Inovacijski procesi v MSP (inovacije na področjih procesa, organizacije, trženja, soustvarjanja, uporabnikov in povpraševanja)

0%

0 %

021

Prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi središči in visokošolskim sektorjem

0%

0 %

022

Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji s poudarkom na nizkoogljičnem gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam

100%

40 %

023

Raziskovalni in inovacijski procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo

40%

100 %

024

Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP in podporni ukrepi

40%

40 %

024 a

Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v velikih podjetjih ter podporni ukrepi

40%

40 %

024 b

Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP ali velikih podjetjih ter podporni ukrepi v skladu z merili za energetsko učinkovitost (3)

100%

40%

025

Energetsko učinkovita prenova obstoječega stavbnega fonda, predstavitveni projekti in podporni ukrepi

40%

40 %

025 a

Energetsko učinkovita prenova obstoječega stavbnega fonda, predstavitveni projekti in podporni ukrepi v skladu z merili za energetsko učinkovitost (4)

100%

40%

025 b

Gradnja novih energetsko učinkovitih stavb (5)

40%

40%

026

Energetsko učinkovita prenova javne infrastrukture ali ukrepi za večjo energetsko učinkovitost, predstavitveni projekti in podporni ukrepi

40%

40 %

026 a

Prenova javne infrastrukture za večjo energetsko učinkovitost ali ukrepi za večjo energetsko učinkovitost, predstavitveni projekti in podporni ukrepi v skladu z merili za energetsko učinkovitost (6)

100%

40%

027

Podpora podjetjem, ki ponujajo storitve, ki prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu in odpornosti na podnebne spremembe, vključno z ukrepi za ozaveščanje

100%

40 %

028

Obnovljivi viri energije: veter

100%

40 %

029

Obnovljivi viri energije: sonce

100%

40 %

030

Obnovljivi viri energije: biomasa (7)

40%

40 %

030 a

Obnovljivi viri energije: biomasa z visokim prihrankom toplogrednih plinov (8)

100%

40%

031

Obnovljivi viri energije: morje

100%

40 %

032

Drugi obnovljivi viri energije (tudi geotermalna energija)

100%

40 %

033

Pametni energetski sistemi (tudi inteligentna energetska omrežja in sistemi IKT) ter povezano shranjevanje

100%

40 %

034

Visoko učinkovita soproizvodnja toplote in električne energije, daljinsko ogrevanje in hlajenje

40%

40 %

034 a0

Visoko učinkovita soproizvodnja toplote in električne energije, daljinsko ogrevanje in hlajenje z nizkimi emisijami v življenjskem ciklu (9)

100%

40%

034 a1

Zamenjave ogrevalnih sistemov na osnovi premoga z ogrevalnimi sistemi na osnovi plina z namenom blažitve podnebnih sprememb

0%

0 %

034 a2

Distribucija in transport zemeljskega plina, ki nadomešča premog

0%

0 %

035

Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: poplave (vključno z ozaveščanjem, civilno zaščito in sistemi za obvladovanje nesreč, infrastrukturo in pristopi na osnovi ekosistemov)

100%

100 %

036

Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: požari (vključno z ozaveščanjem, civilno zaščito in sistemi za obvladovanje nesreč, infrastrukturo in pristopi na osnovi ekosistemov)

100%

100 %

037

Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: drugo, npr. neurja in suša (vključno z ozaveščanjem, civilno zaščito in sistemi za obvladovanje nesreč, infrastrukturo in pristopi na osnovi ekosistemov)

100%

100 %

038

Preprečevanje tveganj in upravljanje nepodnebnih naravnih tveganj (na primer potresov) in tveganj v povezavi s človekovim delovanjem (na primer tehnoloških nesreč), vključno z ozaveščanjem, civilno zaščito, sistemi za obvladovanje nesreč, infrastrukturo ter pristopi na osnovi ekosistemov

0%

100 %

039

Oskrba z vodo za prehrano ljudi (infrastruktura za pridobivanje, čiščenje, shranjevanje in distribucijo, ukrepi za večjo učinkovitost, oskrba s pitno vodo)

0%

100 %

039 a

Oskrba z vodo za prehrano ljudi (infrastruktura za pridobivanje, čiščenje, shranjevanje in distribucijo, ukrepi za večjo učinkovitost, oskrba s pitno vodo) v skladu z merili učinkovitosti (10)

40%

100 %

040

Gospodarjenje z vodnimi viri in varovanje vodnih virov (vključno z upravljanjem povodij, posebnimi ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam, ponovno uporabo, zmanjševanjem puščanja)

40%

100 %

041

Zbiranje in čiščenje odpadne vode

0%

100 %

041 a

Zbiranje in čiščenje odpadne vode v skladu z merili energetske učinkovitosti (11)

40%

100 %

042

Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: ukrepi za preprečevanje, čim večje zmanjšanje, sortiranje, ponovno uporabo in recikliranje

40%

100%

042 a

Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: ravnanje z preostalimi odpadki

0%

100%

044

Ravnanje z gospodarskimi in industrijskimi odpadki: ukrepi za preprečevanje, minimalizacijo, sortiranje, ponovno uporabo in recikliranje

40%

100 %

044 a

Ravnanje z gospodarskimi in industrijskimi odpadki: preostali in nevarni odpadki

0%

100 %

045

Spodbujanje uporabe recikliranih materialov kot surovin

0%

100 %

045 a

Uporaba recikliranih materialov kot surovin v skladu z merili učinkovitosti (12)

100%

100 %

046

Sanacija industrijskih območij in kontaminiranih zemljišč

0%

100 %

046 a

Sanacija industrijskih območij in kontaminiranih zemljišč v skladu z merili učinkovitosti (13)

40%

100 %

047

Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP

40%

40 %

047 a

Podpora okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v velikih podjetjih

40%

40 %

048

Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje hrupa

40%

100 %

049

Varstvo, obnova in trajnostna raba območij Natura 2000

40%

100 %

050

Varstvo narave in biotske raznovrstnosti, naravna dediščina in viri, zelena in modra infrastruktura

40%

100 %

051

IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (hrbtenično omrežje / vmesno povezovalno omrežje)

0%

0 %

052

IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za večstanovanjske objekte)

0%

0 %

053

IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za stanovanjske in poslovne objekte)

0%

0 %

054

IKT: zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do bazne postaje za naprednejšo brezžično komunikacijo)

0%

0 %

055

IKT: druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri, senzorji in drugo brezžično opremo)

0%

0 %

055 a

IKT: druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri, senzorji in drugo brezžično opremo) v skladu z merili za zmanjšanje emisij ogljika in energetsko učinkovitost (2)

40%

0 %

056

Novo zgrajene ali nadgrajene avtoceste in ceste – osrednje omrežje TEN-T (14)

0%

0 %

057

Novo zgrajene ali nadgrajene avtoceste in ceste – celostno omrežje TEN-T

0%

0 %

058

Novo zgrajene ali nadgrajene sekundarne cestne povezave na cestno omrežje in vozlišča TEN-T

0%

0 %

059

Novo zgrajene ali nadgrajene druge nacionalne, regionalne in lokalne dovozne ceste

0%

0 %

060

Obnovljene ali posodobljene avtoceste in ceste – osrednje omrežje TEN-T

0%

0 %

061

Obnovljene ali posodobljene avtoceste in ceste – celostno omrežje TEN-T

0%

0 %

062

Druge obnovljene ali posodobljene ceste (avtoceste ter nacionalne, regionalne ali lokalne ceste)

0%

0 %

063

Digitalizacija prometa: cesta

0%

0 %

063 a

Digitalizacija prometa, kadar je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: cesta

40%

0%

064

Novo zgrajene ali nadgrajene železnice – osrednje omrežje TEN-T

100%

40 %

065

Novo zgrajene ali nadgrajene železnice – celostno omrežje TEN-T

100%

40 %

066

Druge novo zgrajene ali nadgrajene železnice

40%

40 %

066 a

Druge novo zgrajene ali nadgrajene železnice – električne/brez emisij (15)

100%

40%

067

Obnovljene ali posodobljene železnice – osrednje omrežje TEN-T

100%

40 %

068

Obnovljene ali posodobljene železnice – celostno omrežje TEN-T

100%

40 %

069

Druge obnovljene ali posodobljene železnice

40%

40 %

069 a

Druge obnovljene ali posodobljene železnice - električne/brez emisij (15)

100%

40%

070

Digitalizacija prometa: železnica

40%

0 %

071

Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)

40%

40 %

072

Gibljiva sredstva železnic

0%

40 %

072 a

Gibljiva sredstva železnic brez emisij/z električnim pogonom (16)

100%

40%

073

Infrastruktura za okolju prijazen mestni promet (17)

100%

40 %

074

Vozni park za okolju prijazen mestni promet (18)

100%

40 %

075

Kolesarska infrastruktura

100%

100 %

076

Digitalizacija mestnega prometa

0%

0 %

076 a

Digitalizacija prometa, kadar je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: mestni promet

40%

0%

077

Infrastruktura za alternativna goriva (19)

100%

40 %

078

Multimodalni prevoz (TEN-T)

40%

40 %

079

Multimodalni prevoz (ne mestni)

40%

40 %

080

Morska pristanišča (TEN-T)

0%

0 %

080 a

Morska pristanišča (TEN-T), razen objektov za prenos fosilnih goriv

40%

0%

081

Druga morska pristanišča

0%

0 %

081 a

Druga morska pristanišča, razen objektov za prenos fosilnih goriv

40%

0%

082

Celinske vodne poti in pristanišča (TEN-T)

0%

0 %

082 a

Celinske vodne poti in pristanišča (TEN-T), razen objektov za prenos fosilnih goriv

40%

0%

083

Celinske vodne poti in pristanišča (regionalna in lokalna)

0%

0 %

083 a0

Celinske vodne poti in pristanišča (regionalna in lokalna), razen objektov za prenos fosilnih goriv

40%

0%

083 a1

Sistemi varnosti, zaščite in upravljanja zračnega prometa za obstoječa letališča

0%

0 %

084

Digitalizacija prometa: drugi načini prevoza

0%

0 %

084 a

Digitalizacija prometa, kadar je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: drugi načini prevoza

40%

0%

085

Infrastruktura za predšolsko vzgojo in izobraževanje

0%

0 %

086

Infrastruktura za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje

0%

0 %

087

Infrastruktura za terciarno izobraževanje

0%

0 %

088

Infrastruktura za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih

0%

0 %

089

Stanovanjska infrastruktura za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo

0%

0 %

090

Stanovanjska infrastruktura (razen za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo)

0%

0 %

091

Druga socialna infrastruktura, ki prispeva k socialni vključenosti v skupnost

0%

0 %

092

Zdravstvena infrastruktura

0%

0 %

093

Zdravstvena oprema

0%

0 %

094

Gibljiva sredstva v zdravstvu

0%

0 %

095

Digitalizacija v zdravstvu

0%

0%

096

Začasna sprejemna infrastruktura za migrante, begunce in osebe, ki so upravičene do mednarodne zaščite ali so zaprosile zanjo

0%

0 %

097

Ukrepi za izboljšanje dostopa do zaposlitve

0%

0 %

098

Ukrepi za spodbujanje dostopa do zaposlitve dolgotrajno brezposelnih

0%

0 %

099

Posebna podpora za zaposlovanje mladih in socialno-ekonomsko vključevanje mladih

0%

0 %

100

Podpora za samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij

0%

0 %

101

Podpora za socialno gospodarstvo in socialna podjetja

0%

0 %

102

Ukrepi za posodobitev in okrepitev institucij trga dela in storitve za ocenjevanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter za zagotovitev pravočasne in prilagojene pomoči

0%

0 %

103

Podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela ter prehode

0%

0 %

104

Podpora mobilnosti delovne sile

0%

0 %

105

Ukrepi za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in zmanjšanje razlik med spoloma na trgu dela

0%

0 %

106

Ukrepi za spodbujanje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva in oskrbe vzdrževanih oseb

0%

0 %

107

Ukrepi za zdravo in dobro prilagojeno delovno okolje za obravnavanje zdravstvenih tveganj, vključno s spodbujanjem telesne dejavnosti

0%

0 %

108

Podpora za razvoj digitalnih znanj in spretnosti

0%

0 %

109

Podpora za prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe

0%

0 %

110

Ukrepi za spodbujanje aktivnega in zdravega staranja

0%

0 %

111

Podpora za predšolsko vzgojo in izobraževanje (razen infrastrukture)

0%

0 %

112

Podpora za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje (razen infrastrukture)

0%

0 %

113

Podpora za terciarno izobraževanje (razen infrastrukture)

0%

0 %

114

Podpora za izobraževanje odraslih (razen infrastrukture)

0%

0 %

115

Ukrepi za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe v družbi

0%

0 %

116

Možnosti vključevanja in ponovnega zaposlovanja prikrajšanih ljudi

0%

0 %

117

Ukrepi za izboljšanje dostopa marginaliziranih skupin, kot so Romi, do izobraževanja in zaposlitve ter za spodbujanje njihove socialne vključenosti

0%

0 %

118

Podpora civilni družbi, ki dela z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi

0%

0 %

119

Posebni ukrepi za povečanje udeležbe državljanov tretjih držav v zaposlovanju

0%

0 %

120

Ukrepi za socialno vključenost državljanov tretjih držav

0%

0 %

121

Ukrepi za izboljšanje enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev

0%

0 %

122

Ukrepi za izboljšanje zagotavljanja storitev oskrbe v okviru družine in skupnosti

0%

0 %

123

Ukrepi za večjo dostopnost, učinkovitost in vzdržljivost zdravstvenih sistemov (razen infrastrukture)

0%

0 %

124

Ukrepi za izboljšanje dostopa do dolgotrajne oskrbe (razen infrastrukture)

0%

0 %

125

Ukrepi za posodobitev sistemov socialnega varstva, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite

0%

0 %

126

Spodbujanje socialne vključenosti ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, vključno z najbolj ogroženimi in otroki

0%

0 %

127

Odprava materialne prikrajšanosti prek pomoči v hrani in/ali materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi

0%

0 %

128

Varstvo, razvoj in spodbujanje javnih sredstev na področju turizma in turističnih storitev

0%

0 %

129

Varstvo, razvoj in spodbujanje kulturne dediščine in kulturnih storitev

0%

0 %

130

Varstvo, razvoj in spodbujanje naravne dediščine in ekoturizma, razen območij Natura 2000

0%

100 %

131

Obnova in varnost javnih prostorov

0%

0 %

131 a

Pobude za teritorialni razvoj, tudi priprava teritorialnih strategij

0%

0 %

132

Izboljšanje zmogljivosti organov in teles, pristojnih za programe in povezanih z izvrševanjem skladov

0%

0 %

133

Krepitev sodelovanja s partnerji znotraj in zunaj države članice

0%

0 %

134

Navzkrižno financiranje v okviru ESPR (podpora ukrepom ESS, ki so potrebni za izvajanje dela ukrepov, ki se financira iz ESPR in so z njim neposredno povezani)

0%

0 %

135

Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in deležnikov za izvajanje projektov teritorialnega sodelovanja in pobud v čezmejnem, transnacionalnem, pomorskem in medregionalnem kontekstu

0%

0 %

135 a

Interreg: upravljanje mejnih prehodov in mobilnost ter upravljanje migracij

0%

0 %

136

Najbolj oddaljene regije: nadomestilo za kakršne koli dodatne stroške zaradi pomanjkanja dostopnosti in ozemeljske razdrobljenosti

0%

0 %

137

Najbolj oddaljene regije: posebni ukrepi za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi velikosti trga

0%

0 %

138

Najbolj oddaljene regije: podpora za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi podnebnih pogojev in težavnih reliefnih značilnosti

40%

40 %

139

Najbolj oddaljene regije: letališča

0%

0 %

140

Informacije in komunikacije

0%

0 %

141

Priprava, izvajanje, spremljanje in kontrola

0%

0 %

142

Ocenjevanje in študije, zbiranje podatkov

0%

0 %

143

Krepitev zmogljivosti organov držav članic, upravičencev in zadevnih partnerjev

0%

0 %

01

Prispevanje k zelenim znanjem in spretnostim ter delovnim mestom in zelenemu gospodarstvu

100%

 


(1)  Velika podjetja so vsa podjetja, ki niso MSP, vključno z malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(2)  Če je cilj ukrepa, da mora dejavnost obdelati ali zbrati podatke, da se omogoči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s katerim se dosežejo dokazani znatni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu. Če cilj ukrepa zahteva, da podatkovni centri ravnajo v skladu z evropskim kodeksom ravnanja na področju energetske učinkovitosti podatkovnih centrov.

(3)  (a) Če je cilj ukrepa v povprečju doseči vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v priporočilu Komisije o prenovi stavb (EU) 2019/786, ali (b), če je cilj ukrepov v povprečju doseči vsaj 30% zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami.

(4)  Če je cilj ukrepa v povprečju doseči vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije o prenovi stavb (EU) 2019/786. Prenova stavb vključuje tudi infrastrukturo v smislu področij intervencije od 85 do 92.

(5)  Če cilj ukrepov zadeva gradnjo novih stavb s potrebo po primarni energiji, ki je vsaj 20 % nižja od zahteve za skoraj nič-energijsko stavbo (nacionalne direktive). Gradnja novih energetsko učinkovitih stavb vključuje tudi infrastrukturo v smislu področij intervencije od 85 do 92.

(6)  Če je cilj ukrepa (a) v povprečju doseči vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v priporočilu Komisije o prenovi stavb (EU) 2019/786, ali (b), v povprečju doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Prenova stavb vključuje tudi infrastrukturo v smislu področij intervencije od 85 do 92.

(7)  Če se cilj ukrepa nanaša na proizvodnjo električne energije ali toplote iz biomase v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328 21.12.2018, str. 82).

(8)  Če se cilj ukrepa nanaša na proizvodnjo električne energije ali toplote iz biomase v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001; in če je cilj ukrepa doseči vsaj 80 % prihranek emisij toplogrednih plinov v obratu zaradi uporabe biomase v zvezi z metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in z relativno primerjalno vrednostjo za fosilna goriva iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001. Če se cilj ukrepa nanaša na proizvodnjo biogoriva iz biomase (razen poljščin, ki se uporabljajo za hrano in krmo) v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001; in če je cilj ukrepa doseči vsaj 65 % prihranek emisij toplogrednih plinov v obratu zaradi uporabe biomase za ta namen v zvezi z metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in z relativno primerjalno vrednostjo za fosilna goriva iz Priloge V k Direktivi (EU) 2018/2001.

(9)  V primeru soproizvodnje z visokim izkoristkom, če je cilj ukrepa doseči emisije v življenjskem ciklu, ki so nižje od 100 g CO2e/kWh ali toplote/hlajenja, proizvedene iz odpadne toplote. V primeru daljinskega ogrevanja/hlajenja, če je ustrezna infrastruktura usklajena z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1), ali če je obstoječa infrastruktura prenovljena, da ustreza opredelitvi učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja, ali če je projekt napreden pilotni sistem (sistemi za nadzor in upravljanje z energijo, internet stvari) oziroma vodi do režima nižje temperature v sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja.

(10)  Če je cilj ukrepa, da ima zgrajeni sistem povprečno energijsko porabo ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturni indeks izgub (ILI) ≤ 1,5, in da dejavnost obnove zmanjša povprečno porabo energije za več kot 20 % ali zmanjša izgube za več kot 20 %.

(11)  Če je cilj ukrepa, da bi bila za zgrajen sistem za odpadno vodo od začetka do konca neto poraba energije enaka nič, ali za obnovo sistema za odpadno vodo od začetka do konca, da se povprečna poraba energije zmanjša za vsaj 10 % (izključno z ukrepi za energetsko učinkovitost in ne zaradi sprememb materialov ali sprememb v obremenitvi).

(12)  Če je cilj ukrepa, da se vsaj 50 % predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov po teži pretvori v sekundarne surovine.

(13)  Če je cilj ukrepa spremeniti industrijska območja in kontaminirana zemljišča v naravni ponor ogljika.

(14)  Za področja intervencije od 56 do 62 se lahko področja intervencije 73, 74 in 77 uporabijo za elemente ukrepov v povezavi z intervencijami na področju alternativnih goriv, med drugim polnjenje električnih vozil, ali javnega prometa.

(15)  Če se cilj ukrepa nanaša na elektrificirane podsisteme ob progi in povezane podsisteme ali če obstaja načrt za elektrifikacijo ali če bo železniška proga v 10 letih primerna za uporabo vlakov brez izpušnih emisij.

(16)  Velja tudi za bimodalne vlake.

(17)  Infrastruktura za okolju prijazen mestni promet se nanaša na infrastrukturo, ki omogoča obratovanje brezemisijskega voznega parka.

(18)  Vozni park za okolju prijazen mestni promet se nanaša na brezemisijski vozni park.

(19)  Če je cilj ukrepa v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001.


PRILOGA VII

Metodologija za digitalno označevanje v okviru Mehanizma

Metodologija za digitalno označevanje:

 

Preglednica intervencij

Koda

Področje intervencije in vrsta intervencije (1)

Koeficient za izračun podpore digitalnemu prehodu

 

Področje intervencije 1: povezljivost

Razsežnost indeksa DESI 1: povezljivost

 

051

zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (hrbtenično omrežje / vmesno povezovalno omrežje) (2)

100%

052

Zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za večstanovanjske objekte)

100%

053

Zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do razdelilne točke na končni lokaciji za stanovanjske in poslovne objekte)

100%

054

Zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja (dostop/lokalna zanka, katere učinkovitost je enakovredna namestitvi optičnih vlaken do bazne postaje za naprednejšo brezžično komunikacijo) (3)

100%

054 a

Pokritost z omrežjem 5G, med drugim neprekinjeno zagotavljanje povezljivosti vzdolž prometnih poti; gigabitna povezljivost (omrežja s simetrično zmogljivostjo vsaj 1 Gbps) za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavni ponudniki javnih storitev

100%

054 b

Mobilna podatkovna povezljivost s široko ozemeljsko pokritostjo

100%

 

Področje intervencije 2: digitalne naložbe v raziskave in razvoj

DESI: sektor IKT v EU in njegova uspešnost pri raziskavah in razvoju

 

009 a

Naložbe v digitalne dejavnosti na področju raziskav in inovacij (med njimi raziskovalni centri odličnosti, industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, študije izvedljivosti, nakup osnovnih ali neopredmetenih sredstev za digitalne dejavnosti na področju raziskav in inovacij)

100%

 

Področje intervencije 3: človeški kapital

Razsežnost indeksa DESI 2: človeški kapital

 

012

Storitve IT in aplikacije za digitalne spretnosti in digitalno vključenost (4)

100%

016

Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo, podjetništvo in prilagodljivost podjetij na spremembe

40%

108

Podpora za razvoj digitalnih znanj in spretnosti (5)

100%

099

Posebna podpora za zaposlovanje mladih in socialno-ekonomsko vključevanje mladih

40%

100

Podpora za samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij

40%

 

Področje intervencije 4: e-uprava, digitalne javne storitve in lokalni digitalni ekosistemi

Razsežnost indeksa DESI 5: digitalne javne storitve

 

011

Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije (6)

100%

011 a

Vladne rešitve IKT, e-storitve, aplikacije v skladu z merili za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali energetsko učinkovitost (7)

100%

011 b

Uvedba evropske sheme digitalne identitete za javno in zasebno uporabo

100%

013

Storitve in aplikacije za e-zdravje (vključno z e-oskrbo, internetom stvari za telesno dejavnost in sosedsko pomočjo za samostojno življenje)

100%

095

Digitalizacija v zdravstvu

100%

063

Digitalizacija prometa: cesta

100%

063 a

Digitalizacija prometa, če je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: cesta

100%

070

Digitalizacija prometa: železnica

100%

071

Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)

100%

076

Digitalizacija mestnega prometa

100%

076 a

Digitalizacija prometa, če je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: mestni promet

100%

084

Digitalizacija prometa: drugi načini prevoza

100%

084 a

Digitalizacija prometa, če je delno namenjena zmanjšanju emisij toplogrednih plinov: drugi načini prevoza

100%

033

Pametni energetski sistemi (vključno z inteligentnimi energetskimi omrežji in sistemi IKT) ter povezano shranjevanje

40%

011 c

Digitalizacija pravosodnih sistemov

100%

 

Področje intervencije 5: digitalizacija podjetij

Razsežnost indeksa DESI 4: Vključitev digitalnih tehnologij

 

010

Digitalizacija MSP (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B)

100%

010 a

Digitalizacija velikih podjetij (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B)

100%

010 b

Digitalizacija MSP ali velikih podjetij (vključno z e-trgovanjem, e-poslovanjem in v omrežje povezanimi poslovnimi procesi, vozlišči za digitalne inovacije, živimi laboratoriji, spletnimi podjetji ter zagonskimi podjetji na področju IKT, B2B) v skladu z merili za zmanjšanje toplogrednih plinov ali energetsko učinkovitost (7)

100%

014

Poslovna infrastruktura za MSP (vključno z industrijskimi parki in območji) (8)

40%

015

Poslovni razvoj in internacionalizacija MSP, vključno s produktivnimi naložbami (8)

40%

017

Napredne pomožne storitve za MSP in skupine MSP (vključno z upravljavskimi, trženjskimi in oblikovalskimi storitvami) (8)

40%

018

Inkubacija, podpora „spin off“ in „spin out“ podjetjem ter zagonskim podjetjem (8)

40%

019

Podpora inovacijskim grozdom, tudi med podjetji, raziskovalnimi organizacijami ter javnimi organi in poslovnimi mrežami, ki koristijo predvsem MSP (8)  (9)

40%

020

Inovacijski procesi v MSP (inovacije na področjih procesa, organizacije, trženja, soustvarjanja, uporabnikov in povpraševanja) (8)

40%

021

Prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi središči in visokošolskim sektorjem (8)

40%

021 a

Podpora produkciji in distribuciji digitalnih vsebin

100%

 

Področje intervencije 6: naložbe v digitalne zmogljivosti in uvajanje naprednih tehnologij

Razsežnost indeksa DESI 4: vključitev digitalnih tehnologij in ad hoc zbiranja podatkov

 

055

Druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri, senzorji in drugo brezžično opremo)

100%

055 a

Druge vrste infrastrukture IKT (vključno z obsežnimi računalniškimi viri/opremo, podatkovnimi centri, senzorji in drugo brezžično opremo) v skladu z merili za zmanjšanje emisij ogljika in energetsko učinkovitost (7)

100%

021 b

Razvoj visoko specializiranih podpornih storitev in zmogljivosti za javne uprave in podjetja (nacionalni strokovni centri za visokozmogljivostno računalništvo, kibernetski centri, obrati za testiranje in preskušanje umetne inteligence, blokovne verige, internet stvari itd.)

100%

021 c

Naložbe v napredne tehnologije, kot so: obrati za visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo / kvantne komunikacijske zmogljivosti (vključno s kvantnim šifriranjem); oblikovanje in proizvodnja mikroelektronike ter sistemska integracija; naslednja generacija evropskih podatkovnih zmogljivosti, zmogljivosti v oblaku in zmogljivosti računalništva na robu (infrastrukture, platforme in storitve); virtualna in razširjena resničnost, visoka tehnologija in druge digitalne napredne tehnologije. Naložbe v zaščito digitalne dobavne verige.

100%

021 d

Razvoj in uporaba tehnologij, ukrepov in podpornih zmogljivosti za kibernetsko varnost za javne in zasebne uporabnike

100%

 

Področje intervencije 7: okolju prijaznejši digitalni sektor

 

027 a

Naložbe v tehnologije, znanja in spretnosti, infrastrukturo in rešitve, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost in zagotavljajo podnebno nevtralnost podatkovnih centrov in omrežij.

100%


(1)  Opis intervencij v tej preglednici ne posega v skladnost s pravili konkurence, zlasti za zagotovitev, da intervencije ne izrivajo zasebnih naložb.

(2)  Vključno s podmorskimi kabli znotraj držav članic in med njimi ter med Unijo in tretjimi državami.

(3)  Vključno z omrežji 5G in 6G.

(4)  To vključuje: ukrepe za podporo digitalizaciji ustanov za izobraževanje in usposabljanje (med drugim naložbe v infrastrukturo IKT), tudi poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih.

(5)  To se nanaša na digitalne spretnosti na vseh ravneh in vključuje: zelo specializirane izobraževalne programe za usposabljanje digitalnih strokovnjakov (in sicer programe, osredotočene na tehnologijo); usposabljanje učiteljev, razvoj digitalnih vsebin za izobraževalne namene in ustrezne organizacijske zmogljivosti. Vključeni so tudi ukrepi in programi za izboljšanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti.

(6)  To obsega tudi uporabo naprednih tehnologij (kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost ali umetna inteligenca) za javne storitve ter odločanje in interoperabilnost digitalnih javnih storitev in infrastruktur (regionalnih, nacionalnih in čezmejnih).

(7)  Če je cilj ukrepa, da mora dejavnost obdelati ali zbrati podatke, da se omogoči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s katerim se dosežejo dokazani znatni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu. Če cilj ukrepa zahteva, da podatkovni centri ravnajo v skladu z evropskim kodeksom ravnanja na področju energetske učinkovitosti podatkovnih centrov.

(8)  40% digitalni koeficient bi se moral uporabljati samo, kadar je intervencija osredotočena na elemente, ki so neposredno povezani z digitalizacijo podjetij, med drugim tudi na digitalne proizvode, sredstva IKT itd.

(9)  Vključno s subjekti socialne ekonomije.


Top