EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.3.2021

COM(2021) 142 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY

Strategija EU o otrokovih pravicah

Uvod

Otrokove pravice so človekove pravice. Vsak otrok v Evropi in po svetu bi moral uživati enake pravice in biti sposoben živeti brez kakršne koli diskriminacije, obtoževanja ali ustrahovanja.

To je socialna, moralna in človeška nujnost, od katere so odvisni otroci, ki predstavljajo skoraj petino ljudi, ki živijo v EU 1 , in tretjino ljudi na svetu 2 , ter širša skupnost. Gre za zagotavljanje, da lahko vsi otroci uresničijo svoj potencial in imajo vodilno vlogo v družbi, ne glede na to, ali se borijo za pravičnost in enakost, krepijo demokracijo ali spodbujajo zeleni in digitalni prehod. 

Zato je varstvo in spodbujanje otrokovih pravic temeljni cilj dela Evropske unije doma in v tujini 3 . To je zapisano v Listini EU o temeljnih pravicah 4 , ki zagotavlja varstvo otrokovih pravic pri izvajanju prava Unije. Nanaša se na vsa področja politike in je del osrednjih prednostnih nalog Evropske komisije, kot so določene v političnih usmeritvah predsednice von der Leyen 5 .

Glavni cilj te strategije je ustvariti najboljše možno življenje za otroke v Evropski uniji in po vsem svetu. Strategija odraža pravice in vlogo otrok v naši družbi. Otroci so navdih in imajo vodilno vlogo pri ozaveščanju o naravnih in podnebnih krizah, diskriminaciji in krivicah. Otroci niso le prihodnji državljani in voditelji, ampak so to že danes. Namen te strategije je izpolniti našo skupno odgovornost, da združimo moči za spoštovanje, varstvo in uresničevanje pravic vsakega otroka ter skupaj z otroki zgradimo bolj zdravo, odporno, pravičnejšo in enakopravno družbo za vse.

Naše ukrepanje na tem področju še naprej usmerja Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah 6 , ki so jo ratificirale vse države članice EU. Več kot 30 let po začetku njene veljavnosti je bil dosežen znaten napredek in vse bolj se priznava, da imajo otroci lasten sklop pravic.

Konvencija priznava pravico vseh otrok do najboljšega možnega začetka v življenju, do srečnega in zdravega odraščanja ter do razvoja svojega polnega potenciala. To vključuje pravico do življenja na čistem in zdravem planetu, do varnega in skrbnega okolja, do sprostitve, igranja in kulturnih in umetniških dejavnosti ter do uživanja in spoštovanja naravnega okolja. Družinam in skupnostim je treba zagotoviti tudi potrebno podporo, da lahko zagotovijo dobrobit in razvoj otrok.

Otroci v EU še nikoli niso uživali toliko pravic, priložnosti in varnosti, kot jih uživajo danes. To je predvsem rezultat ukrepov politike, zakonodaje in financiranja EU ter sodelovanja z državami članicami v zadnjem desetletju. V preteklosti je Komisija predložila pomembne pobude, ki so obravnavale trgovino z otroki, spolno zlorabo in izkoriščanje otrok ter pogrešane otroke ter so spodbujale otrokom prijazne pravosodne sisteme. Pripravili smo otrokom prijazne določbe ter jih vključili v azilne in migracijske politike in zakonodajo. Okrepili smo prizadevanja za varnejši internet za otroke ter se še naprej borimo proti revščini in socialni izključenosti. Prenovljene smernice EU iz leta 2017 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic so bile skupaj s številnimi humanitarnimi in razvojnimi programi, ki spodbujajo pravico do zdravja in izobraževanja, mejnik za otrokove pravice na svetovni ravni. Učinek teh pobud je v veliki meri izboljšal življenje otrok v EU in dejansko uresničevanje njihovih pravic.

Ta napredek je bilo težko doseči, zato ga ne bi smeli jemati za samoumevnega. Zdaj je čas, da nadgradimo ta prizadevanja, obravnavamo obstoječe in nastajajoče izzive ter opredelimo celovito strategijo za varstvo in spodbujanje otrokovih pravic v današnjem spreminjajočem se svetu.

Preveč otrokom se še naprej hudo in redno kršijo njihove pravice. Otroci so še vedno žrtve različnih oblik nasilja, trpijo zaradi socialno-ekonomske izključenosti in diskriminacije, zlasti na podlagi svojega spola, spolne usmerjenosti, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja ali invalidnosti oziroma spola, spolne usmerjenosti, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja ali invalidnosti svojih staršev. Pomisleki otrok niso dovolj obravnavani in njihova mnenja v zadevah, ki so zanje pomembne, pogosto niso dovolj upoštevana.

Pandemija COVID-19 je zaostrila obstoječe in ustvarila nove izzive in neenakosti. Otroci so bili pogosteje izpostavljeni nasilju v družini, spletni zlorabi in izkoriščanju ter spletnemu ustrahovanju 7 , na spletu pa je bilo tudi več vsebin o spolni zlorabi otrok 8 . Pri postopkih, kot so postopki za azil ali združitev družine, je prihajalo do zamud. Prehod na učenje na daljavo je zaradi pomanjkanja dostopa do internetnih povezav in opreme IT nesorazmerno prizadel zelo majhne otroke, tiste s posebnimi potrebami ter tiste, ki živijo v revščini, v marginaliziranih skupnostih, kot so romski otroci, ali na oddaljenih ali podeželskih območjih. Številni otroci so izgubili svoj najbolj hranljiv dnevni obrok in dostop do storitev, ki jih zagotavljajo šole. Pandemija je močno prizadela tudi duševno zdravje otrok, saj naj bi se po poročilih povečali anksioznost, stres in osamljenost. Mnogi niso mogli sodelovati v športnih, prostočasnih, umetniških in kulturnih dejavnostih, ki so bistvene za njihov razvoj in dobrobit.

EU potrebuje nov in celovit pristop, ki bo odražal nove razmere in obstoječe izzive. Komisija se je s sprejetjem te prve celovite strategije o otrokovih pravicah zavezala, da bo s svojimi notranjimi in zunanjimi ukrepi ter v skladu z načelom subsidiarnosti otroke in njihove koristi postavila v središče politik EU. Cilj te strategije je združiti vse nove in obstoječe zakonodajne, politične in finančne instrumente EU v celovit okvir.

V njej so predlagani številni ciljno usmerjeni ukrepi na šestih tematskih področjih, pri čemer vsako določa prednostne naloge za ukrepe EU v prihodnjih letih. To bo podprto z boljšim vključevanjem otrokovih pravic v vse ustrezne politike EU. Posebne potrebe nekaterih skupin otrok, vključno s tistimi, ki so ranljivi zaradi več dejavnikov in se soočajo s prekrivajočimi se oblikami diskriminacije, so ustrezno upoštevane.

Ta strategija gradi na prejšnjih sporočilih Komisije o otrokovih pravicah 9 ter na obstoječem pravnem in političnem okviru 10 . Poleg tega prispeva k doseganju ciljev evropskega stebra socialnih pravic 11 . Strategija temelji na Konvenciji ZN o otrokovih pravicah in njenih treh izbirnih protokolih in Konvenciji ZN o pravicah invalidov 12 ter bo prispevala k doseganju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja 13 , povezana pa je tudi s standardi Sveta Evrope o otrokovih pravicah in njegovo strategijo o otrokovih pravicah (2016–2021) 14 .

Strategija temelji tudi na znatnih prispevkih Evropskega parlamenta 15 , držav članic, organizacij za otrokove pravice ter drugih deležnikov in posameznikov, zbranih v pripravljalni fazi, med drugim tudi v okviru odprtega javnega posvetovanja 16 in evropskega foruma o otrokovih pravicah 2020 17 .

Ta strategija je bila razvita za otroke in skupaj z njimi. Pri njeni pripravi so bili upoštevani mnenja in predlogi več kot 10 000 otrok 18 . Otroci so sodelovali tudi pri pripravi otrokom prijazne različice 19 . To je novo poglavje in pomemben korak EU k resnični udeležbi otrok v njenih postopkih odločanja.  

1.Udeležba v političnem in demokratičnem življenju: EU, ki otrokom omogoča, da postanejo aktivni državljani in člani demokratičnih družb

Poročila o mladih, ki na ulicah po vsem svetu pozivajo k podnebnim ukrepom ali zagovarjajo človekove pravice otrok 20 , pričajo o tem, da so otroci aktivni državljani in nosilci sprememb. Čeprav v večini držav članic EU otroci nimajo pravice do udeležbe na volitvah do 18. leta starosti, imajo pravico biti aktivni člani demokratičnih družb ter lahko pomagajo oblikovati, izvajati in ocenjevati politične prednostne naloge.

Obstajajo dobri primeri, kako različne ravni vlad in javnih organov spodbujajo smiselno udeležbo otrok, kar dejansko vpliva na odločitve v javni sferi 21 . Na ravni EU ti primeri vključujejo dialoge EU z mladimi 22 in kotiček za učenje 23 .

Kljub temu se vse preveč otrok pri odločanju ne počuti dovolj upoštevane 24 . Izzivi vključujejo stereotipe in dojemanje, da je udeležba otrok težavna in draga ter da zahteva sredstva in strokovno znanje. Zlasti stereotipi o spolu omejujejo želje fantov in deklet ter ustvarjajo ovire za njihovo udeležbo in življenjske odločitve. Čeprav se zdi, da se večina otrok zaveda svojih pravic, le vsak četrti meni, da njegove pravice spoštuje celotna družba 25 . To negativno vpliva na udeležbo otrok v šolah, športu, kulturi in drugih prostočasnih dejavnostih, pravosodnih in migracijskih sistemih, zdravstvenem sektorju ter družinah.

Zato mora EU spodbujati in izboljšati vključujočo in sistemsko udeležbo otrok na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU. To bo potekalo prek nove platforme EU za udeležbo otrok, ki bo vzpostavljena v partnerstvu z Evropskim parlamentom in organizacijami za otrokove pravice, da se zagotovi boljša vključenost otrok v odločanje. Odlična priložnost za udeležbo otrok je tudi konferenca o prihodnosti Evrope.

Komisija bo tudi pomagala otrokom, strokovnjakom, ki delajo z otroki in za njih, medijem, javnosti, politikom in oblikovalcem politik, da povečajo ozaveščenost o otrokovih pravicah ter zagotovijo pravico otroka, da je slišan in da se mu prisluhne. Poleg tega bo spodbujala smiselno in vključujočo udeležbo otrok v oblikovanju politik v okviru evropskih institucij in agencij EU, zlasti prek posebnih posvetovanj za otroke, kadar bo to ustrezno.

2.Socialno-ekonomsko vključevanje, zdravje in izobraževanje: EU, ki se bori proti revščini otrok ter spodbuja vključujoče in otrokom prijazne družbe ter zdravstvene in izobraževalne sisteme

Vsak otrok ima pravico do ustreznega življenjskega standarda in enakih možnosti že od najzgodnejšega obdobja življenja. Povečanje socialno-ekonomske vključenosti otrok je bistveno za obravnavanje medgeneracijskega prenosa revščine in prikrajšanosti. V zvezi s tem sta bistvenega pomena socialna zaščita in podpora družinam.

Vsak otrok ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda zdravstvenega varstva in kakovostnega izobraževanja ne glede na njegovo okolje in kraj bivanja. Vendar je pri otrocih, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, bolj verjetno, da bodo imeli težave pri dostopu do osnovnih storitev, zlasti na podeželskih, oddaljenih in prikrajšanih območjih.

Evropski steber socialnih pravic 28 in priporočilo Komisije iz leta 2013 z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ 29 sta še naprej pomembni orodji za zmanjšanje revščine otrok in izboljšanje njihove dobrobiti. Za podporo tem ciljem politike so ključni tudi instrumenti financiranja EU. Med letoma 2021 in 2027 bodo morale države članice, v katerih je stopnja otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, višja od povprečja EU (v obdobju 2017–2019), nameniti 5 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) boju proti revščini otrok, medtem ko bi morale ostale prav tako nameniti ustrezna sredstva. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) bo prispeval k naložbam v infrastrukturo, opremo ter dostop do splošnih in kakovostnih storitev, pri čemer bo velik poudarek na najrevnejših regijah Unije, v katerih so javne storitve običajno manj razvite. Mehanizem za okrevanje in odpornost bo pripomogel k hitremu in vključujočemu okrevanju po pandemiji COVID-19, med drugim tudi s spodbujanjem politik za otroke in mladino ter krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

2.1Boj proti revščini otrok in spodbujanje enakih možnosti

Kljub zmanjšanju v zadnjih letih je leta 2019 22,2 % otrok v EU grozila revščina ali socialna izključenost. Tveganje revščine je pri otrocih, ki odraščajo z enim staršem ali v družinah s tremi ali več otroki, na podeželskih ali najbolj oddaljenih območjih EU ali v migrantskih ali romskih družinah, dva do trikrat večje kot pri drugih otrocih, odvisno od države članice 30 . Približno polovici otrok, katerih stopnja izobrazbe staršev je bila nizka, je grozila revščina ali socialna izključenost, medtem ko ta delež znaša manj kot 10 % pri otrocih, katerih stopnja izobrazbe staršev je bila visoka. Otroci iz družin z nizkimi dohodki imajo večje tveganje resne stanovanjske prikrajšanosti ali prenaseljenosti stanovanja in so bolj izpostavljeni brezdomstvu.

To povzroča veliko neenakost možnosti, kar je še vedno težava za otroke tudi v državah z nizko stopnjo revščine in socialne izključenosti 31 . V primerjavi z vrstniki, ki živijo bolje, je za otroke iz prikrajšanih okolij manj verjetno, da bodo uspešni v šoli, da bodo zdravi in da bodo v celoti izkoristili svoj potencial pozneje v življenju.

Vsi otroci, vključno z otroki s posebnimi potrebami in otroki iz prikrajšanih skupin, imajo enako pravico do življenja s svojimi družinami in v skupnosti. Integrirani sistemi za zaščito otrok, vključno z učinkovitim preprečevanjem, zgodnjim posredovanjem in družinsko podporo, bi morali otrokom, ki nimajo starševske oskrbe ali jim grozi njena izguba, zagotoviti potrebne pogoje za preprečevanje ločitve družine. Revščina nikoli ne bi smela biti edini razlog za namestitev otrok v oskrbo. Zagotoviti je treba prehod na kakovostno oskrbo v skupnosti in družini ter podporo otrokom, ki prerastejo oskrbo.

Z akcijskim načrtom za izvajanje evropskega stebra steber socialnih pravic 32 je Komisija določila ambiciozen cilj, da se v EU do leta 2030 zmanjša število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, za vsaj 15 milijonov, vključno z vsaj petimi milijoni otrok. Eden od glavnih rezultatov Komisije je njen predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke 33 , ki dopolnjuje to strategijo in v katerem se poziva k posebnim ukrepom za otroke, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost. V predlogu se državam članicam priporoča, naj pomoči potrebnim otrokom zagotovijo dostop do kakovostnih ključnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, izobraževanje (vključno s šolskimi dejavnostmi), zdravstveno varstvo, prehrana in stanovanje.

Komisija spremlja, kako države članice obravnavajo revščino ali socialno izključenost otrok, v okviru evropskega semestra in po potrebi predlaga ustrezna priporočila za posamezne države. Okrepljeno jamstvo za mlade 34 določa, da bi morali vsi mladi, stari vsaj 15 let, v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali se prenehajo formalno izobraževati, prejeti ponudbo za zaposlitev, izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo.

2.2Zagotavljanje pravice do zdravstvenega varstva za vse otroke

Cepljenje je glavno orodje za preprečevanje resnih, nalezljivih in včasih smrtonosnih bolezni ter je osnovni element otroškega varstva. Zaradi razširjenega cepljenja so bile črne koze izkoreninjene in v Evropi ni primerov otroške paralize. Vendar zaradi nezadostnih stopenj precepljenosti še vedno prihaja do izbruhov bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Pandemija COVID-19 je ogrozila tudi nadaljevanje programov cepljenja otrok v Evropi. Evropska komisija in države članice EU imajo enake cilje glede boja proti dezinformacijam, izboljšanja zaupanja v cepiva in zagotavljanja enakega dostopa do cepiv za vse.

Leta 2020 je bila več kot 15 500 otrokom in mladostnikom v EU postavljena diagnoza rak, bolezen pa je zahtevala življenja več kot 2 000 mladih pacientov. Rak je glavni vzrok smrti zaradi bolezni pri osebah, starejših od enega leta. Do 30 % otrok z rakom ima hude dolgoročne posledice in število otrok, ki so premagali to bolezen, še naprej narašča.

Z zdravim in aktivnim življenjskim slogom v mladosti se zmanjša tveganje za nastanek raka pozneje v življenju. Evropski načrt za boj proti raku 36 krepi zgodnje preventivne ukrepe in uvaja nove pobude v zvezi z rakom pri otrocih, da bi mladi pacienti lažje okrevali in da bi se jim zagotovila optimalna kakovost življenja. Otroci z rakom imajo pogosto na voljo manjšo izbiro potrjenih zdravljenj. Cilj revidirane uredbe o zdravilih za otroke, ki je vodilna pobuda v okviru strategije EU za zdravila 37 , je spodbujati ciljno usmerjena zdravila za otroke, med drugim tudi na področju pediatrične onkologije.

Otroštvo je ključna življenjska faza, ki določa prihodnje telesno in duševno zdravje. Vendar so težave z duševnim zdravjem otrok zelo razširjene in jih je včasih mogoče povezati z osamitvijo, izobraževalnim okoljem, socialno vključenostjo, revščino ter dolgotrajno uporabo digitalnih orodij. Do 20 % otrok po svetu ima težave z duševnim zdravjem, ki v primeru nezdravljenja močno vplivajo na njihov razvoj, stopnjo izobrazbe in možnosti, da živijo polno življenje. Šola je priznana kot eden od temeljnih dejavnikov duševnega zdravja otrok 38 . Duševno zdravje in dobrobit v izobraževanju bosta obravnavana tudi v okviru evropskega izobraževalnega prostora 39 . Kulturno udejstvovanje, preživljanje časa v naravi in telesna vadba lahko pozitivno vplivajo na duševno zdravje otrok 40 , saj krepijo samozavest, samospoštovanje in občutek lastne vrednosti.

Otroci migranti imajo pogosto težave z duševnim zdravjem zaradi izkušenj, ki so jih doživeli v državi izvora ali na migracijski poti, ali zaradi negotovosti ali ponižujočega ravnanja v državi prihoda. Nadaljnje delo mreže za ranljive skupine pri Evropskem azilnem podpornem uradu (EASO) se med drugim osredotoča na duševno zdravje prosilcev za azil. Nekatere druge skupine otrok, kot so otroci s posebnimi potrebami in otroci LGBTIQ, imajo lahko posebne potrebe v zvezi z duševnim in telesnim zdravjem, ki jih je treba ustrezno obravnavati.

Zdrava prehrana in redna telesna dejavnost sta ključni za celovit telesni in duševni razvoj otrok. Celo danes nekateri otroci v EU trpijo za lakoto, zlasti romski otroci in otroci skupine Travellers 41 , zaradi česar so bolj dovzetni za bolezni, pravilen razvoj njihovih možganov pa je oviran. Podobne težave imajo tudi brezdomski otroci in otroci migranti, ki živijo v prenatrpanih ali podstandardnih sprejemnih objektih. 

Po drugi strani pa se v zadnjih 30 do 40 letih zaradi večje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti visoko predelanih in nezdravih živil povečujeta prekomerna telesna teža in debelost. Vsak tretji otrok v EU med šestim in devetim letom starosti je pretežek ali debel. To lahko poveča tveganje sladkorne bolezni, raka, bolezni srca in ožilja ali prezgodnje smrti. Ukrepi Komisije vključujejo shemo za sadje, zelenjavo in mleko v šolah 42 ter akcijski načrt EU za preprečevanje debelosti v otroštvu za obdobje 2014–2020 43 , ki bosta ocenjena v okviru nadaljnjega spremljanja.

V strategiji Komisije „od vil do vilic“ 44 sta živilska industrija in maloprodajni sektor pozvana, naj zagotovita čim večjo razpoložljivost in cenovno dostopnost zdravih in trajnostnih možnosti prehranjevanja. V zvezi s tem bo Komisija predlagala usklajeno obvezno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, da bi olajšala sprejemanje informiranih odločitev o zdravi hrani, ter določila profile hranil, da bi se omejilo promoviranje (s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami) živil z visoko vsebnostjo maščob, sladkorjev in soli. V okviru kampanje HealthyLifestyle4All se bo spodbujal zdrav način življenja za vse generacije in družbene skupine, zlasti otroke.

2.3Vzpostavitev vključujočega in kakovostnega izobraževanja

Vsi otroci imajo pravico, da razvijajo svoje ključne kompetence in talente že v zgodnjem otroštvu ter med celotnim šolanjem in poklicnim usposabljanjem, med drugim tudi v neformalnih učnih okoljih. Dostop do vključujočega, nesegregiranega in kakovostnega izobraževanja bi bilo treba med drugim zagotoviti tudi z nediskriminatornim obravnavanjem ne glede na raso in narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, državljanstvo, prebivališče, spol in spolno usmerjenost.

Predšolska vzgoja in varstvo še posebej koristita kognitivnemu, jezikovnemu in družbenemu razvoju otrok. Na ravni EU so bili doseženi tako merilo ET 2020 47 kot tudi barcelonski cilji 48 glede udeležbe otrok v predšolski vzgoji in varstvu, čeprav obstajajo med državami članicami velike razlike.

Stopnje vpisa otrok s posebnimi potrebami, otrok iz prikrajšanih skupin, otrok z migrantskim ozadjem in romskih otrok v predšolsko vzgojo in varstvo so precej nižje, čeprav bi imele te skupine največ koristi od udeležbe. Države so sprejele ciljno usmerjene ukrepe za olajšanje dostopa do predšolske vzgoje in varstva otrokom, ki živijo v revščini, vendar jih je le malo sprejelo ciljno usmerjene ukrepe za podporo otrokom z migrantskim ozadjem ali otrokom iz regionalnih ali etničnih manjšin 49 . To je zlasti problematično za otroke z migrantskim ozadjem, za katere je dostop do predšolske vzgoje in varstva še posebej koristen za jezikovni razvoj. Komisija bo predlagala revizijo barcelonskih ciljev, da bi podprla nadaljnjo konvergenco k višjim standardom med državami članicami glede udeležbe v predšolski vzgoji in varstvu 50 .

Oblikovanje vključujočega šolskega izobraževanja pomeni pridobivanje smiselnih učnih izkušenj v različnih okoljih. V ta namen bo Komisija predstavila predloge za podporo spletnemu učenju in učenju na daljavo v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju, ki bodo spodbujali razvoj prožnejšega in vključujočega izobraževanja s kombinacijo različnih učnih okolij (v šoli in na daljavo) in (digitalnih, vključno s spletnimi, in nedigitalnih) orodij, pri čemer bo upoštevala posebne okoliščine prikrajšanih skupin in skupnosti.

Kljub nedavnemu napredku mladi, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, še vedno predstavljajo približno 10 % mladih v EU (med mladimi Romi ta delež znaša 60 %), le 83 % pa jih je zaključilo višje srednješolsko izobraževanje (med Romi le 28 %). Med romskimi otroki v osnovnošolskem izobraževanju jih 44 % obiskuje ločene osnovne šole, kar zmanjšuje njihove možnosti za uspeh v naslednjih stopnjah izobraževanja 51 . Otroci s posebnimi potrebami zgodaj opustijo šolanje in manj študentov s posebnimi potrebami konča univerzitetni študij (razlika za 14,4 odstotne točke). Še vedno so prisotne tudi razlike med spoloma, pri čemer predčasno opusti šolanje več fantov kot deklet. Poleg tega rezultati Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2018 52 kažejo, da vsak peti mladi Evropejec še vedno nima ustreznih bralnih, matematičnih ali naravoslovnih kompetenc. Da bi Komisija pripomogla k obravnavi tega trenda in podprla vse učence pri dokončanju višjega srednješolskega izobraževanja, bo pripravila priporočilo za odprtje poti do uspeha v šoli, pri čemer bo poudarek na prikrajšanih učencih.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje lahko prispevata k temu, da učenci pridobijo uravnoteženo kombinacijo poklicnih znanj in spretnosti ter ključnih kompetenc za uspeh na razvijajočem se trgu dela in v družbi ter da se spodbujajo vključenost in enake možnosti.

3.Boj proti nasilju nad otroki in zagotavljanje zaščite otrok: EU, ki otrokom pomaga odraščati brez nasilja

Nasilje nad otroki v vseh možnih oblikah je zelo razširjeno. Otroci so lahko žrtve, priče in tudi storilci nasilja, in sicer doma, v šoli, pri prostočasnih in rekreacijskih dejavnostih, v pravosodnem sistemu, na spletu in zunaj njega.

Ocenjuje se, da je polovica otrok po svetu vsako leto žrtev določene oblike nasilja. Skoraj tri četrtine otrok po svetu med drugim in četrtim letom starosti se redno sooča s fizičnim kaznovanjem in/ali psihološkim nasiljem s strani staršev in skrbnikov 55 . V Evropi je vsak peti otrok žrtev določene oblike spolnega nasilja 56 in otroci predstavljajo skoraj četrtino žrtev trgovine z ljudmi v EU, pri čemer so to večinoma deklice, s katerimi se trguje za namene spolnega izkoriščanja 57 . Več kot 200 milijonov žensk in deklic po vsem svetu je žrtev pohabljanja spolnih organov 58 , od tega več kot 600 000 v EU 59 . 62 % interseksualnih oseb 60 , pri katerih je bilo opravljeno zdravljenje ali kirurški poseg za spremembo njihovih spolnih znakov, je izjavilo, da niti oni niti njihovi starši niso dali popolnoma informiranega soglasja 61 .

Zaradi pandemije COVID-19 so nekatere oblike nasilja, kot je nasilje v družini, postale pogostejše, mehanizmi za pritožbe in poročanje pa se morajo prilagoditi novim okoliščinam. Izboljšati je treba zmogljivosti in dostop do dežurnih številk za pomoč otrokom (116 111) in prijavo pogrešanih otrok (116 000).

Izpostavljenost nasilju močno vpliva na telesni, psihološki in čustveni razvoj otrok. To lahko vpliva na njihovo sposobnost, da hodijo v šolo, vzpostavljajo družbene stike in so uspešni, kar lahko privede do težav z duševnim zdravjem, kroničnih bolezni, nagnjenj k samopoškodovanju in celo do samomorov. Prizadeti so lahko zlasti otroci v ranljivem položaju.

Nasilje v šolah in med vrstniki je pogosto. Glede na rezultate PISA za leto 2018 je 23 % učencev navedlo, da so bili vsaj nekajkrat mesečno v šoli ustrahovani (fizično ali verbalno ustrahovanje ali škodovanje družbenemu ugledu). V nedavni anketi Agencije za temeljne pravice (FRA) med LGBTI je bilo ugotovljeno, da je 51 % anketirancev, starih od 15 do 17 let, poročalo o nadlegovanju v šoli.

Leta 2019 je bilo 12 % (oziroma 33 milijonov) vseh mednarodnih migrantov po svetu otrok. Otroci v migracijah, vključno z begunskimi otroki, so zelo pogosto izpostavljeni tveganju zlorabe in so bili pred prihodom na ozemlje EU in/ali po njem žrtve skrajnih oblik nasilja, kot so vojne, nasilni konflikti, izkoriščanje, trgovina z ljudmi ali fizična, psihološka in spolna zloraba 62 . Otroci so lahko pogrešani ali ločeni od svojih družin. Tveganja so še večja, kadar otroci potujejo brez spremstva ali si morajo deliti prenatrpane objekte z odraslimi neznanci. Posebna ranljivost otrok pri migracijah ali zaradi njihovega migrantskega ozadja zahteva dodatno in ciljno usmerjeno zaščito in podporo. To velja tudi za otroke zunaj EU, na primer za skoraj 30 000 otrok, vključno z otroki tujih borcev, ki naj bi živeli v taborišču Al Hol v Siriji ter ki trpijo zaradi pretresov, ki so posledica konfliktov, in izredno slabih življenjskih razmer 63 .

Komisija bo obravnavala nasilje nad vsemi otroki, vključno z nasiljem na podlagi spola, in podpirala države članice v boju proti njemu. V okviru tega bo še naprej podpirala države članice in spremljala izvajanje ukrepov, opredeljenih v sporočilu iz leta 2017 o zaščiti otrok pri migracijah 64 .

Komisija bo sodelovala tudi z vsemi deležniki, da bi povečala ozaveščenost o vseh oblikah nasilja ter zagotovila učinkovito in otroku prijazno preprečevanje, zaščito in podporo za otroke, ki so žrtve ali priče nasilja. Program za državljane, enakost, pravice in vrednote 65 bo še naprej financiral projekte za zaščito otrok.

Komisija bo poiskala rešitve za odpravo pomanjkanja primerljivih ter po starosti in spolu razčlenjenih podatkov o nasilju nad otroki na nacionalni ravni in ravni EU ter se bo po potrebi oprla na strokovno znanje FRA.

Ta strategija bo dopolnila in po potrebi okrepila ukrepe, predvidene v okviru nove strategije EU za boj proti trgovini z ljudmi in strategije EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok 66 . V okviru tega Komisija proučuje tudi ustanovitev evropskega centra za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej, ki bi sodeloval s podjetji in organi kazenskega pregona, odkrival žrtve in pomagal privesti storilce pred sodišče.

Spodbujanje integriranih sistemov za zaščito otrok je neločljivo povezano s preprečevanjem nasilja in zaščito pred njim. Otrok bi moral biti v središču sodelovanja med vsemi ustreznimi organi in službami, ki si prizadevajo za zaščito, podporo in korist otroka. Komisija bo še naprej podpirala ustanavljanje hiš za otroke (Barnahus 67 ) v EU. Poleg tega bi bilo treba posebno pozornost nameniti preventivnim ukrepom, vključno s podporo družinam.

4.Otrokom prijazno pravosodje: EU, v kateri pravosodni sistem ščiti pravice in potrebe otrok

Otroci so lahko žrtve, priče, osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku ali stranke v sodnem postopku, in sicer v civilnem, kazenskem ali upravnem postopku. V vseh primerih bi se morali otroci počutiti lagodno in varno, da bi lahko učinkovito sodelovali in da bi lahko bili zaslišani. Sodni postopki morajo biti prilagojeni njihovi starosti in potrebam, spoštovati vse njihove pravice 69 in upoštevati predvsem koristi otroka. Čeprav je bilo ukrepanje EU na tem področju do zdaj precejšnje in so bili v okviru Sveta Evrope 70 določeni standardi, morajo biti nacionalni pravosodni sistemi bolje opremljeni za obravnavanje potreb in pravic otrok. Pravosodni delavci včasih niso usposobljeni za komuniciranje z otroki na način, ki ustreza njihovi starosti, vključno s komuniciranjem glede rezultatov postopka, in za upoštevanje koristi otroka. Pravica otroka do zaslišanja se ne spoštuje vedno, mehanizmi za preprečevanje večkratnih zaslišanj otroka ali zbiranja dokazov pa niso vedno vzpostavljeni 71 .

Otroci se soočajo s težavami pri dostopu do pravnega varstva in pridobivanju učinkovitih pravnih sredstev v primeru kršitev njihovih pravic, tudi na evropski in mednarodni ravni. Ranljivi otroci so pogosto izpostavljeni številnim in prekrivajočim se oblikam diskriminacije. Otroci s posebnimi potrebami imajo težave zaradi manjše dostopnosti do pravosodnih sistemov in sodnih postopkov ter nimajo dostopnih informacij o pravicah in pravnih sredstvih. Izboljšati bi bilo treba zbiranje podatkov o otrocih v sodnih postopkih, vključno s postopki specializiranih sodišč.

S pandemijo COVID-19 so se povečali izzivi, povezani z otroki in pravosodjem. Nekateri sodni postopki so se ustavili ali so bili odloženi, pandemija pa je vplivala tudi na pravico do obiska družinskih članov v zaporu.

Otroci so po razvezi ali ločitvi staršev ali ob posvojitvi (namestitvi v oskrbo) v stiku s sistemom civilnega pravosodja. Materialno družinsko pravo je v nacionalni pristojnosti. V čezmejnih zadevah sta uredba Bruselj IIa (vključno z njeno prenovitvijo iz leta 2019) ali uredba o preživninah ter tesnejše pravosodno sodelovanje ključna za zaščito pravic otrok in zagotovitev njihovega dostopa do pravnega varstva. Čeprav bilo treba preprečiti nepotrebno ločitev družine, bi morala vsaka odločitev o namestitvi otroka v oskrbo zagotoviti spoštovanje otrokovih pravic 72 . Če so sodišča ali nacionalni organi seznanjeni, da obstaja tesna povezava med otrokom in drugo državo članico, bi bilo treba v čim zgodnejši fazi razmisliti o ustreznih ukrepih za zagotovitev teh pravic.

Komisija bo leta 2022 posodobila praktični vodnik za uporabo uredbe Bruselj IIa (prenovitev). Posebni izzivi se pojavljajo v čezmejnih primerih, tudi za družine, v katerih so starši ločeni ali razvezani, ter za mavrične družine.

Leta 2020 so tretjino vseh, ki so vložili prošnjo za azil, predstavljali otroci 73 . Glavno vodilo pri vseh ukrepih ali odločitvah v zvezi z otroki mora biti načelo največje koristi otrok v migracijah. Kljub dosedanjemu napredku, vključno z izvajanjem sporočila iz leta 2017 o zaščiti otrok pri migracijah, otrokom še naprej niso vedno zagotovljene informacije o postopkih, ki bi bile primerne za njihovo starost, prav tako tudi ne smernice in podpora med celotnim azilnim postopkom ali postopkom vračanja. V paktu o migracijah in azilu je bila poudarjena potreba tako po izvajanju kot po okrepitvi standardov o zaščiti in varstvu za otroke migrante. Po sprejetju bodo nova pravila pospešila imenovanje predstavnikov za otroke brez spremstva in zagotovila sredstva v podporo njihovim posebnim potrebam, vključno s prehodom v odraslost in neodvisno življenje. Otrokom bosta v vseh postopkih vedno zagotovljena ustrezna nastanitev in pomoč, vključno s pravno pomočjo. Nova pravila bodo okrepila tudi solidarnost med državami članicami pri zagotavljanju popolne zaščite otrok brez spremstva.

Celo danes v Evropi obstajajo otroci brez državljanstva, bodisi od rojstva bodisi pogosto zaradi migracij. Odsotnost državljanstva otežuje dostop do nekaterih osnovnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje, ter lahko privede do nasilja in izkoriščanja.

V zvezi z otroki, ki so žrtve kaznivih dejanj, pogosto prihaja do nezadostnih prijav zaradi starosti žrtve, pomanjkanja ozaveščenosti o njihovih pravicah ter pomanjkanja dostopnih, starosti in spolu primernih služb za prijavljanje in podporo. Pri odkrivanju žrtev nekaterih kaznivih dejanj, kot sta trgovina z ljudmi ali spolna zloraba, se pojavljajo posebni izzivi, kakor je bilo poudarjeno v strategiji EU o pravicah žrtev 74 .

V globalni študiji Združenih narodov o otrocih, ki jim je bila odvzeta prostost, iz leta 2019 75 je bilo poudarjeno, da je še vedno preveč otrok, ki jim je odvzeta prostost, ker so v navzkrižju z zakonom ali zanje potekajo migracijski in azilni postopki. Nacionalni organi, tudi v državah članicah EU, morajo zagotoviti in povečati uporabo izvedljivih in učinkovitih ukrepov brez odvzema prostosti v skladu s pravnim redom EU ter zagotoviti, da se pridržanje uporabi le kot zadnja možnost in za najkrajši možni čas. V primerih, ko so starši v zaporu, bi bilo treba tudi spodbujati politike in prakse, ki spoštujejo pravice njihovih otrok. Popolno in pravilno izvajanje in uporaba direktive o procesnih jamstvih 76 bosta v praksi zagotovila boljšo zaščito otrok, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku.

5.Digitalna in informacijska družba: EU, v kateri so lahko otroci varni v digitalnem okolju in izkoristijo njegove priložnosti

Razvoj digitalnega okolja in uporaba novih tehnologij sta omogočila številne priložnosti. Otroci se že od malih nog igrajo, ustvarjajo, se učijo, komunicirajo in izražajo svoje mnenje v spletnem in povezanem okolju. Digitalne tehnologije omogočajo otrokom, da so udeleženi v svetovnih gibanjih in igrajo vlogo aktivnih državljanov. Ta digitalna generacija je v boljšem položaju za uspeh v vse bolj digitaliziranem in povezanem izobraževanju ter v prihodnjih sistemih trga dela. Uporaba digitalnih orodij lahko pomaga otrokom s posebnimi potrebami pri učenju, povezovanju, komuniciranju in sodelovanju v rekreacijskih dejavnostih na spletu, če so dostopna.

Vendar prisotnost otrok na spletu povečuje njihovo izpostavljenost škodljivim ali nezakonitim vsebinam, kot so vsebine, povezane s spolno zlorabo ali izkoriščanjem otrok, pornografija in vsebine za odrasle, seksting, sovražni govor na spletu ali napačne informacije ali dezinformacije, ker ni učinkovitih sistemov starševskega nadzora / preverjanja starosti. Pri spletni izpostavljenosti obstaja tudi tveganje za škodljive in nezakonite stike, kot so spletno pridobivanje otrok za spolne namene, ustrahovanje na spletu ali spletna zloraba in nadlegovanje. Skoraj tretjina deklic in 20 % dečkov je v preteklem letu enkrat mesečno naletela na vsebino, ki vzbuja zaskrbljenost, otroci iz manjšin pa na neprijetne vsebine na spletu naletijo še večkrat 83 . Od anketiranih oseb LGBTI, starih od 15 do 17 let, jih je 15 % doživelo kibernetsko nadlegovanje zaradi njihove spolne usmerjenosti 84 . Vse več trgovcev z ljudmi uporablja internetne platforme za novačenje in izkoriščanje žrtev, pri čemer so otroci še posebej ranljiva ciljna skupina 85 . 

V okviru strategije EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok 86 je Komisija predložila začasni predlog, s katerim bi podjetjem na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) omogočila, da organom, kolikor so take prakse zakonite, še naprej prostovoljno prijavijo spolno zlorabo otrok in poziva sozakonodajalca, naj se hitro dogovorita o njegovem sprejetju. Dolgoročno bo Komisija predstavila zakonodajni predlog za učinkovit boj proti spolni zlorabi otrok na spletu.

Prevelika izpostavljenost zaslonom in spletnim dejavnostim je zaskrbljujoča za zdravje in duševno dobrobit otrok, saj povzroča povečan stres, pomanjkljivo pozornost, težave z vidom ter pomanjkanje telesne dejavnosti in športa.

S pandemijo COVID-19 se je znatno povečal čas, ki ga otroci preživijo na spletu, saj se je šolanje ter kulturno in družbeno življenje prestavilo na splet. To je privedlo do večjih spletnih tveganj in povečanja digitalne neenakosti. Med spomladansko omejitvijo gibanja je bil vsak deseti otrok brez interneta in je imel le redke stike z učitelji 87 . Dostop do interneta ostaja izziv za precejšnje število otrok v EU: za gospodinjstva z visokimi dohodki je za 20 % višji, na podeželskih območjih pa občutno nižji 88 . Komisija je v svojem nedavnem sporočilu z naslovom „Digitalno desetletje Evrope“ napovedala ambiciozne cilje glede povezljivosti za vsa gospodinjstva v Evropi 89 .

EU je razvila pravne instrumente in politične pobude za otrokove pravice v digitalnem okolju 90 . Po potrebi bi jih bilo treba prilagoditi in posodobiti ob pojavu novih groženj ali ob spreminjanju razvoja in tehnologij. Z revidirano direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah se je okrepila zaščita otrok pred škodljivo vsebino in neprimernimi komercialnimi sporočili. V nedavnem aktu o digitalnih storitvah 91 se predlagajo obveznosti glede potrebne skrbnosti za ponudnike storitev, da se zagotovi varnost uporabnikov na spletu, vključno z otroki. S kodeksom ravnanja v zvezi z dezinformacijami 92 bo vzpostavljen koregulativni sistem, prilagojen obravnavanju tveganj, povezanih s širjenjem dezinformacij. Novi akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) 93 spodbuja digitalno pismenost v boju proti dezinformacijam ter v središče teh prizadevanj postavlja izobraževanje in usposabljanje. Na mednarodni ravni so bile pravkar objavljene smernice o razlagi otrokovih pravic v digitalnem okolju 94 .

V zvezi s pravili o varstvu podatkov in varovanju zasebnosti se otroci zavzemajo za to, da bi podjetja razvila razumljive politike glede varovanja zasebnosti za digitalne storitve in aplikacije, ter prosijo, da bi bili udeleženi pri oblikovanju in razvoju novih digitalnih izdelkov, ki jih bodo uporabljala. Komisija je pripravljena podpreti ta prizadevanja, zlasti prek mladinske zaveze za boljši internet 95 in poziva mladih k ukrepanju 96 .

Komisija bo prek digitalnega programa še naprej zagotavljala podporo centrom za varnejši internet in platformi za boljši internet za otroke 97 , da bi povečala ozaveščenost o ustrahovanju na spletu, o prepoznavanju napačnih informacij in dezinformacij ter o spodbujanju zdravega in odgovornega vedenja na spletu ter okrepila zmogljivosti v zvezi s tem. Prihodnja pobuda Poti do šolskega uspeha 98 bo spodbujala preprečevanje ustrahovanja na spletu. Program Erasmus+ 99 bo financiral pobude za podporo vsem otrokom pri pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti.

Umetna inteligenca močno vpliva in bo tudi v prihodnosti imela velik vpliv na otroke in njihove pravice 100 , na primer na področju izobraževanja, prostega časa in zdravstvenega varstva. Vendar lahko vključuje tudi nekatera tveganja, povezana z zasebnostjo, varnostjo in zaščito. V prihodnjem predlogu Komisije o horizontalnem pravnem okviru za umetno inteligenco bo opredeljena uporaba sistemov umetne inteligence z visokim tveganjem, ki predstavljajo znatna tveganja za temeljne pravice, tudi za otroke. 

6.Globalna razsežnost: EU, ki podpira, varuje in opolnomoča otroke po vsem svetu, tudi med krizo in konflikti

Zaveza EU, da bo spodbujala, varovala, izpolnjevala in spoštovala otrokove pravice, je globalna zaveza. S to strategijo želi EU okrepiti tudi svoj položaj ključnega svetovnega akterja na tem področju. EU že ima vodilno vlogo pri varovanju in podpiranju otrok na svetovni ravni, saj krepi dostop do izobraževanja, storitev, zdravstva in zaščite pred vsemi oblikami nasilja, zlorab in zanemarjanja, tudi v humanitarnem okviru.

Kljub znatnemu napredku v zadnjih desetletjih še vedno preveč otrok po svetu trpi zaradi kršitev človekovih pravic, humanitarne krize, okoljske in podnebne krize, pomanjkanja dostopa do izobraževanja, slabe prehranjenosti, revščine, neenakosti in izključenosti oziroma so izpostavljeni tem tveganjem. Položaj deklic je še posebej težaven, saj so še vedno žrtve diskriminacije in nasilja na podlagi spola, vključno z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami, ter pohabljanja ženskih spolnih organov že od četrtega leta starosti dalje.

Skoraj dve tretjini otrok na svetu živi v državi, ki jo je prizadel konflikt. Od tega vsak šesti živi v oddaljenosti 50 km od konfliktnega območja 105 . To ne ogroža le telesnega in duševnega zdravja otrok, temveč jih lahko pogosto prikrajša za izobraževanje 106 in negativno vpliva na njihove prihodnje življenjske priložnosti, pa tudi na možnosti skupnosti, iz katerih prihajajo. 

Otroci so tudi žrtve novačenja in uporabe v oboroženih spopadih. Njihova udeležba v konfliktu resno vpliva na njihovo fizično, psihično in čustveno dobrobit. Deklice in dečki vojaki so pogosto žrtve spolnega nasilja, ki se prepogosto uporablja kot vojno orožje.

Ocenjuje se, da vsako leto umre 5,2 milijona otrok 107 , mlajših od 5 let, večinoma zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti in zdraviti, od katerih so številni posledica revščine, socialne izključenosti, diskriminacije, spolnih norm in zanemarjanja temeljnih človekovih pravic. Zaradi pandemije COVID-19 in podnebnih sprememb so še poslabšale obstoječe oblike diskriminacije otrok ter izpostavljenost otrok in družin v ranljivem položaju po vsem svetu. Na vrhuncu pandemije je približno 1,6 milijarde otrok po vsem svetu opustilo šolanje 108 .

Ukrepanje EU z zunanjo razsežnostjo bo v skladu z zavezami, določenimi v okviru akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 109 , podpirali pa ga bodo usmerjeni ukrepi iz drugih zadevnih pobud, kot so smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic 110 , smernice o otrocih v oboroženih spopadih 111 , akcijski načrt EU za enakost spolov za zunanje delovanje (2021–2025) 112 in nabor instrumentov na področju otrokovih pravic 113 .

EU bo v vseh pogledih še naprej prispevala k zagotavljanju kakovostnega, varnega in vključujočega izobraževanja, socialne zaščite, zdravstvenih storitev, prehrane, čiste pitne vode, stanovanj, čistega zraka v zaprtih prostorih in ustreznih sanitarij. Razvojne politike EU bodo zlasti (i) spodbujale splošno zdravstveno varstvo, da se zagotovijo osnovne storitve za zdravje mater, novorojenčkov, otrok in mladostnikov, vključno z njihovim duševnim zdravjem in psihosocialno podporo; (ii) pozivale, naj prehranski sistemi zagotavljajo hranljivo, varno, cenovno dostopno in trajnostno prehrano, ki ustreza potrebam in pravicam otrok, ter (iii) dodatno vlagale v razvoj kakovostnih in dostopnih izobraževalnih sistemov, vključno s predšolsko vzgojo ter osnovnošolskim, srednješolskim in višjim srednješolskim izobraževanjem. Poleg tega bo finančna pomoč podprla dostop do cenovno dostopne in trajnostne povezljivosti za šole ter vključitev digitalnih znanj in spretnosti v šolske učne načrte in usposabljanje učiteljev.

V humanitarnih krizah bo EU še naprej podpirala otroke, pri čemer bo uporabljala pristop, ki temelji na potrebah, v skladu s humanitarnimi načeli ter zagotavljala, da bo njena pomoč prilagojena spolu in starosti. EU bo še naprej poudarjala zaščito otrok, obravnavala vse vrste nasilja nad otroki ter zagotavljala podporo za duševno zdravje in psihosocialno podporo. Poleg tega je stalen dostop do varnega, kakovostnega in vključujočega izobraževanja zelo pomemben, da otroci in mladi pridobijo osnovna znanja in spretnosti ter da se zagotovita zaščita in občutek normalnosti, prispeva pa tudi k miru, ponovnemu vključevanju in odpornosti.

Skupno 152 milijonov otrok (9,6 % vseh otrok po svetu) je žrtev dela otrok, pri čemer 73 milijonov otrok opravlja nevarno delo, ki lahko škoduje njihovemu zdravju, varnosti in razvoju 114 . Komisija je v političnih smernicah napovedala pristop ničelne tolerance do dela otrok, s čimer bo prispevala k svetovnim prizadevanjem v letu 2021, ki so ga ZN razglasili za mednarodno leto odpravo dela otrok 115 . Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo 116 vključuje tudi ukrepe za znatno zmanjšanje pogostosti dela otrok po svetu v skladu s ciljnim datumom do leta 2025, ki so ga Združeni narodi razglasili za leto popolne odprave dela otrok po vsem svetu. To bo zajemalo podporo brezplačnemu in lahko dostopnemu obveznemu šolanju za otroke, dokler ne dosežejo minimalne starosti za zaposlitev, ter razširitev programov socialnega varstva za pomoč družinam pri izhodu iz revščine.

Trgovinski in naložbeni sporazumi EU ter splošni sistem preferencialov (GSP) so imeli pomembno vlogo pri spodbujanju spoštovanja temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev, kot je razvidno iz temeljnih konvencij ZN, ki jih je pripravila Mednarodna organizacija dela (MOD). Posebna pozornost bo namenjena izvajanju teh zavez, vključno z ukrepi proti delu otrok. EU bo od tretjih držav zahtevala, da redno posodabljajo nacionalne sezname nevarnih poklicev, ki jih otroci nikoli ne bi smeli opravljati. Poleg tega bo okrepila prizadevanja za zagotovitev, da v dobavnih verigah podjetij EU ne bo dela otrok, zlasti s spodbujanjem trajnostnega upravljanja podjetij.

EU bo v skladu z akcijskim načrtom za človekove pravice in demokracijo okrepila svoja prizadevanja za zagotovitev smiselne udeležbe otrok, za preprečevanje vseh oblik nasilja nad otroki, vključno z nasiljem na podlagi spola, boj proti njim in odzivanje nanje ter za odpravo zgodnjih, prisilnih in otroških porok, pohabljanja ženskih spolnih organov, trgovine z otroki, tihotapljenja, prosjačenja, (spolnega) izkoriščanja in zanemarjanja. Okrepila se bodo tudi prizadevanja za preprečevanje in odpravo hudih kršitev pravic otrok, prizadetih v oboroženih spopadih, med drugim tudi prek dejavnosti zagovorništva, ki spodbujajo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Akcijski načrt podpira tudi partnerske države pri vzpostavljanju in krepitvi otrokom prijaznih pravosodnih sistemov in sistemov za zaščito otrok, tudi za otroke migrante, begunske in prisilno razseljene otroke ter otroke, ki pripadajo manjšinam, zlasti Romom. EU bo še naprej podpirala preselitev otrok in drugih ranljivih oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v EU. Poleg tega bo podprla ukrepe za reševanje vprašanja otrok z ulice ter naložbe v razvoj kakovostne alternativne oskrbe in prehod z institucionalne oskrbe na kakovostno oskrbo v družini in skupnosti za otroke brez starševske oskrbe in otroke s posebnimi potrebami.

EU bo otrokove pravice še naprej vključevala v politični dialog s partnerskimi državami, zlasti v okviru pristopnih pogajanj in stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Spodbujala bo tudi ukrepe za boj proti nasilju in diskriminaciji, zlasti proti ranljivim otrokom, vključno s podporo organizacijam civilne družbe. Prav tako bo podpirala spremljanje in zbiranje razčlenjenih podatkov o položaju otrok v regiji ter o tem še naprej poročala v letnem širitvenem paketu s poročili za posamezne države.

Za dosego teh ciljev bo EU usklajevala uporabo vseh razpoložljivih programov za porabo sredstev v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, zlasti instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), instrumenta za predpristopno pomoč III (IPA III) in instrumenta za humanitarno pomoč.

Spodbujala bo tudi ukrepe v večstranskih in regionalnih forumih za človekove pravice, zagovorništvo in kampanje za ozaveščanje ter sodelovala s civilno družbo, otroki in mladostniki, nacionalnimi institucijami za človekove pravice, akademskimi krogi, poslovnim sektorjem in drugimi ustreznimi deležniki.

7.Vključitev otrokovega vidika v vse ukrepe EU

Da bi dosegli cilje iz strategije, bo Komisija zagotovila, da se vidik otrokovih pravic vključi v vse ustrezne politike, zakonodajo in programe financiranja 117 . To bo del prizadevanj za oblikovanje otrokom prijazne kulture pri oblikovanju politik EU in bo podprto z usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti osebja EU ter okrepljenim notranjim usklajevanjem prek skupine koordinatorja Komisije za otrokove pravice. Oblikovan bo kontrolni seznam za vključevanje otrokovih pravic.

Za razvoj politik, ki temeljijo na dokazih, so potrebni zanesljivi in primerljivi podatki. Komisija bo pozvala FRA, naj državam članicam še naprej zagotavlja tehnično pomoč in metodološko podporo, med drugim tudi pri načrtovanju in izvajanju zbiranja podatkov. Nadaljevalo se bo tudi razčlenjevanje podatkov Eurostata po starosti in spolu, še naprej se bodo zbirali podatki, ki so jih pridobile druge agencije EU, in še naprej bodo potekale raziskave o posebnih tematskih področjih, ki jih zajema ta strategija. To bo doseženo z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (2021–2027) 118 .

Strategija bo pripomogla tudi k vključevanju in usklajevanju pobud na nacionalni ravni in med ključnimi deležniki, da se zagotovi boljše izvajanje obstoječih pravnih obveznosti EU in mednarodnih pravnih obveznosti. V ta namen bo Komisija do konca leta 2021 vzpostavila tudi mrežo EU za otrokove pravice. Mreža bo na podlagi prizadevanj obstoječe neformalne strokovne skupine za otrokove pravice 119 okrepila dialog in vzajemno učenje med EU in državami članicami v zvezi z otrokovimi pravicami ter podprla izvajanje, spremljanje in ocenjevanje strategije. Sestavljali jo bodo nacionalni predstavniki, v nekatere njene dejavnosti pa bodo med drugim vključeni tudi mednarodne in nevladne organizacije, predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti ter otroci. Komisija bo razvila tudi tesnejše sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi ustreznimi institucijami, regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, civilno družbo in varuhi otrokovih pravic.

To strategijo bi bilo treba brati v povezavi s strategijo za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU in akcijskim načrtom za evropsko demokracijo. Strategija dopolnjuje usmerjena prizadevanja za večjo oprijemljivost pravic in vrednot EU na področjih, kot so 120 zaščita otrok v migracijah, enakost in vključevanje, enakost spolov, boj proti rasizmu in pluralizem, pravice iz državljanstva EU, pravice žrtev, boj proti spolni zlorabi otrok, socialne pravice ter vključujoče izobraževanje in usposabljanje 121 . Prav tako je v skladu s prednostnimi nalogami iz akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo 122 .

7.1 Prispevek sredstev EU k izvajanju strategije

Financiranje EU je ključno za podporo izvajanju politik EU v državah članicah Komisija bo s to strategijo podprla države članice, da v svojih pobudah za varstvo in uresničevanje otrokovih pravic kar najbolje izkoristijo sredstva EU. Prav tako bi morala spodbujati pripravo proračuna za otrokove pravice in preučiti načine za sledenje porabe sredstev iz proračuna EU na tem področju, da bi se sredstva usmerila v najbolj pereče potrebe. Države članice bi morale v programih financiranja EU dati prednost financiranju otrokovih pravic v skladu z ugotovljenimi potrebami na nacionalni in regionalni ravni. V večletnem finančnem okviru 2021–2027

Evropski socialni sklad plus (ESS+) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) podpirata naložbe v razvoj človeških zmogljivosti in infrastrukture, opremo in dostop do storitev na področju izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj, socialnega varstva, zdravstva in otroškega varstva ter prehod z institucionalnih storitev na storitve v družini in skupnosti.

Države članice, katerih stopnja otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, presega povprečje EU (v obdobju 2017–2019), bodo morale nameniti 5 % sredstev ESS+ za boj proti revščini otrok, medtem ko bodo morale druge države članice nameniti ustrezen znesek. V programskem obdobju 2021–2027 bi morale države članice izpolniti več omogočitvenih pogojev, ki bi lahko bili tesno povezani z ukrepi na področju otrokovih pravic. To vključuje okvire politike na področju zmanjševanja revščine, vključevanja Romov ter skladnosti s Konvencijo ZN o pravicah invalidov in Listino. Novi Sklad za azil, migracije in vključevanje bo okrepil zaščito otrok migrantov brez spremstva s priznavanjem in zagotavljanjem finančne podpore in spodbud za njihov sprejem, nastanitev in druge posebne potrebe, pri čemer se stopnja sofinanciranja v višini do 75 % lahko poviša na 90 % za projekte, ki se izvajajo v okviru posebnih ukrepov.

Za uresničevanje otrokovih pravic se lahko uporabijo druga sredstva in programi EU, kot so program za pravosodje, program za državljane, enakost, pravice in vrednote, Erasmus+, pobuda Obzorje 2020, digitalni program, mehanizem za okrevanje in odpornost, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), REACT-EU in program InvestEU. Poleg tega lahko instrument za tehnično podporo na zahtevo zagotovi tehnično podporo državam članicam pri razvoju ukrepov za povečanje zmogljivosti.

Države članice bi morale na nacionalni, makroregionalni 123 , regionalni in lokalni ravni zagotoviti usklajen pristop k načrtovanju in izvajanju skladov EU ter v pripravo, revizijo, izvajanje in spremljanje programov EU za obdobje 2021–2027 vključiti lokalne in regionalne organe, organizacije civilne družbe, vključno z organizacijami, ki delajo z otroki in za njih, ter socialne in gospodarske partnerje.

Strategija obravnava tudi neenakosti, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še povečala in ki so nesorazmerno prizadele ranljive otroke. Komisija bo v okviru teh prizadevanj spodbujala države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja instrument za okrevanje NextGenerationEU za ublažitev nesorazmernih posledic krize, ter jim pomagala pri vključevanju otrokovih pravic v oblikovanje in izvajanje reform v okviru instrumenta za tehnično podporo.

Da bi bil na terenu dosežen resničen napredek, morajo to strategijo spremljati zaveze in naložbe na nacionalni ravni. Komisija poziva države članice EU, naj razvijejo trdne nacionalne strategije o otrokovih pravicah, če še niso na voljo, in sicer v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki, vključno z otroki, ter v sinergiji z drugimi ustreznimi nacionalnimi strategijami in načrti. Države članice tudi poziva, naj ratificirajo vse izbirne protokole h Konvenciji ZN o otrokovih pravicah in Konvenciji ZN o pravicah invalidov ter ustrezno upoštevajo sklepne ugotovitve Odbora ZN za otrokove pravice 124 in Odbora ZN za pravice invalidov 125 . Poleg tega jih poziva, naj z ustreznimi finančnimi sredstvi, vključno s financiranjem EU, podprejo vse ukrepe, priporočene v tej strategiji.

Zaključek

Evropska komisija je v celoti zavezana podpori otrok, da razvijejo svoj potencial kot dejavni in odgovorni državljani. Da bi se to zgodilo, se mora udeležba v demokratičnem življenju začeti že v otroštvu. Vsi otroci imajo pravico izraziti svoje mnenje o zadevah, ki se nanje nanašajo, in biti upoštevani. Da bi omogočili njihovo dejavno udeležbo, se moramo boriti tudi proti revščini, neenakosti in diskriminaciji, da se prekine medgeneracijski krog prikrajšanosti.

Ta strategija je že v zasnovi vključujoča in bo vključujoča tudi pri izvajanju. Komisija bo spremljala njeno izvajanje na ravni EU in nacionalni ravni ter poročala o napredku na letnem evropskem forumu o otrokovih pravicah. Otroci bodo vključeni v spremljanje in ocenjevanje, zlasti prek prihodnje platforme za udeležbo otrok. Ukrepi strategije bodo po potrebi prilagojeni.

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj podpreta strategijo in sodelujeta pri njenem izvajanju, Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor pa poziva, naj spodbujata dialog z lokalnimi in regionalnimi organi ter civilno družbo.

Vsi smo odgovorni, da prisluhnemo otrokom in čim prej ukrepamo. Kot je dejal eden od članov Eurochildovega sveta otrok: „Dobro opravljeno delo je več vredno kot lepe besede.“ 

(1)

Otrok je oseba, mlajša od 18 let. Podatki o prebivalstvu. [ yth_demo_010 ], [ yth_demo_020 ], Eurostat, 2020.

(2)

Demografski podatki. State of the World’s Children 2019 Statistical Tables (Statistične tabele o položaju otrok po svetu za leto 2019), UNICEF.  

(3)

Člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa cilj EU, da se spodbuja varstvo otrokovih pravic. Člen 3(5) PEU določa, da Unija v odnosih s preostalim svetom prispeva k varstvu človekovih pravic, zlasti otrokovih pravic.

(4)

  Listina EU o temeljnih pravicah (2012/C 326/02).

(5)

  Bolj ambiciozna Unija. Moja agenda za Evropo . Kandidatka za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen. Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024.

(6)

  Konvencija o otrokovih pravicah , Združeni narodi, 1989.

(7)

  How children (10-18) experienced online risks during the COVID-19 lockdown in spring 2020 (Kako so otroci (10–18) doživljali spletna tveganja med omejitvijo gibanja zaradi COVID-19 spomladi 2020, Skupno raziskovalno središče, Evropska komisija, 2020.

(8)

  Exploiting Isolation: Offenders and victims of online child sexual abuse during the COVID-19 pandemic (Izkoriščanje izolacije: storilci in žrtve kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok na spletu med pandemijo COVID-19), Europol, 2020.

(9)

  Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (COM(2006) 367) in Agenda EU za otrokove pravice (COM(2011) 60).

(10)

Glej Prilogo 2 – otrokove pravice – pravni red in politike EU.

(11)

  Evropski steber socialnih pravic: 20 načel .

(12)

  Konvencija o pravicah invalidov , Združeni narodi, 2006.

(13)

  Cilji ZN glede trajnostnega razvoja: agenda do leta 2030 . Glej Prilogo 1 s primerjalno tabelo, v kateri so podrobno predstavljeni ustrezne pravice, zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah in Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, ter cilji in konkretni cilji v okviru ciljev ZN glede trajnostnega razvoja, kot jih ščitijo in spodbujajo različna področja te strategije.

(14)

  Strategija Sveta Evrope o otrokovih pravicah (2016–2021). Svet Evrope pripravlja tudi prihodnji strateški okvir za obdobje 2022–2027.

(15)

  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2019 o otrokovih pravicah ob 30. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah (2019/2876(RSP)) – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o otrokovih pravicah glede na strategijo EU o otrokovih pravicah (2021/2523(RSP)).

(16)

  Zbirno poročilo o odprtem javnem posvetovanju o strategiji EU o otrokovih pravicah , 2021.

(17)

  13. evropski forum o otrokovih pravicah , 2020.

(18)

UNICEF, Eurochild, Save the Children, Child Fund Alliance, World Vision: Our Europe, Our Rights, Our Future (Naša Evropa, naše pravice, naša prihodnost), SOS Children’s Villages: posvetovanje z otroki v bivalni oskrbi in otroki, ki prejemajo storitve družinske podpore , ter povzetek poročila , Defence for Children International, Terre des Hommes in partnerji.

(19)

  Strategija EU o otrokovih pravicah: otrokom prijazne različice .

(20)

  Report of the 2018 Day of General Discussion on Protecting and Empowering Children as Human Rights Defenders (Poročilo z dneva splošne razprave 2018 o zaščiti in opolnomočenju otrok kot zagovornikov človekovih pravic otrok, Odbor ZN za otrokove pravice, 2018; Implementation Guide on the Rights of Child Human Rights Defenders (Navodila za izvajanje glede pravic zagovornikov človekovih pravic otrok), Child Rights Connect, 2020.

(21)

  Študija o udeležbi otrok v političnem in demokratičnem življenju EU , Evropska komisija, 2021, in dostopna različica .

(22)

  Dialogi EU z mladimi (16–30 let).

(23)

  Kotiček za učenje  

(24)

Raziskava Europe Kids Want – Sharing the view of children and young people across Europe (Kaj si želijo evropski otroci – Mnenja otrok in mladih po vsej Evropi), UNICEF in Eurochild, 2019.

(25)

  Our Europe, Our Rights, Our Future (Naša Evropa, naše pravice, naša prihodnost), op. cit.

(26)

  Evropski zeleni dogovor .

(27)

  Orodje za ocenjevanje udeležbe otrok, Svet Evrope.

(28)

  Evropski steber socialnih pravic: 20 načel .

(29)

  Priporočilo Komisije – Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU).

(30)

  Predlog Komisije za skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2021 , 2021.

(31)

  Combating child poverty: an issue of fundamental rights (Boj proti revščini otrok: vprašanje temeljnih pravic), FRA, 2018 .

(32)

  Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021) 102 final).

(33)

Predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (COM(2021) 137).

(34)

  Priporočilo Sveta o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade (2020/C 372/01) .

(35)

Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021) 101 final).

(36)

  Sporočilo – Evropski načrt za boj proti raku (COM(2021) 44 final).

(37)

  Sporočilo – Evropska strategija za zdravila (COM(2020) 761 final).

(38)

  Evropski okvir za ukrepanje na področju duševnega zdravja in dobrobiti , skupni ukrep za duševno zdravje in dobrobit za obdobje 2013–2016. 

(39)

  Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (2021/C 66/01).

(40)

  What is the evidence on the role of the arts in improving health and well-being? (Kakšni so dokazi o vlogi umetnosti pri izboljšanju zdravja in dobrobiti?), SZO, 2019.

(41)

  Roma and Travellers in six countries (Romi in skupina Travellers v šestih državah), FRA, 2020.

(42)

  Shema za sadje, zelenjavo in mleko v šolah , Evropska komisija.

(43)

  Akcijski načrt EU za preprečevanje debelosti v otroštvu za obdobje 2014–2020 , Evropska komisija.

(44)

  Strategija „od vil do vilic“ (COM(2020) 381 final).

(45)

  Priporočilo Sveta o okrepljenem sodelovanju v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem (2018/C 466/01).

(46)

  Portal dobrih praks , Evropska komisija.

(47)

  Evropsko sodelovanje v politiki (okvir ET 2020) , izobraževanje in usposabljanje, Evropska komisija.

(48)

  Barcelona objectives on the development of childcare facilities for young children with a view to increase female labour participation, strike a work-life balance for working parents and bring about sustainable and inclusive growth in Europe (the „Barcelona objectives“) (Barcelonski cilji o razvoju storitev otroškega varstva za majhne otroke z namenom povečati udeležbo žensk na trgu dela, olajšati usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev in omogočiti trajnostno in vključujočo rast v Evropi (barcelonski cilji)), Evropska komisija, 2018.

(49)

  Key data on early childhood education and care in Europe – 2019 Edition (Ključni podatki o predšolski vzgoji in varstvu v Evropi – izdaja iz leta 2019), Eurydice, 2019.

(50)

  Sporočilo o strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 152 final).

(51)

  Analitični dokument, priložen strateškemu okviru EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (SWD(2020) 530 final), Priloga 2 – Izhodišča za glavne kazalnike EU , Evropska komisija.

(52)

Rezultati PISA za leto 2018, What School Life Means for Students’ Lives (Pomen šole v življenju učencev), OECD. Povprečje v državah OECD.

(53)

  Toolkit for inclusion in early childhood education and care (Nabor orodij za vključevanje v predšolsko vzgojo in varstvo), Evropska komisija, 2020.

(54)

  Akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (COM(2020) 758 final).

(55)

  Global status report on preventing violence against children (Poročilo o globalnem stanju na področju preprečevanja nasilja nad otroki), UNICEF/SZO, 2020.

(56)

  Kampanja „Eden od petih“ , Svet Evrope.

(57)

  Tretje poročilo o napredku v boju proti trgovini z ljudmi (2020) v skladu s členom 20 Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (COM(2020) 661 final – SWD(2020) 226 final). 

(58)

  Female Genital mutilation/cutting: a global concern (Pohabljanje/obrezovanje ženskih spolnih organov: globalna težava), UNICEF, 2016.

(59)

  Pohabljanje ženskih spolnih organov v Evropi . End FGM.

(60)

Interseksualne osebe so osebe, ki se rodijo s spolnimi znaki, ki ne ustrezajo tipični opredelitvi moškega ali ženskega spola, strategija za enakost LGBTIQ oseb .

(61)

  A long way to go for LGBTI equality (Dolga pot do enakosti za LGBTI), FRA, 2020.

(62)

  Sporočilo – Zaščita otrok pri migracijah (COM(2017) 211 final).

(63)

  Protect the rights of children of foreign fighters stranded in Syria and Iraq (Varstvo pravic otrok tujih borcev, ki so obtičali v Siriji in Iraku), UNICEF, 2019.

(64)

  Sporočilo – Zaščita otrok pri migracijah , op. cit.

(65)

Program za državljane, enakost, pravice in vrednote (2021–2027), Evropska unija.

(66)

  Strategija EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok (COM(2020) 607).

(67)

  Barnahus .

(68)

  Odločba Komisije o rezervaciji nacionalnega območja oštevilčenja, ki se začenja z 116, za usklajene številke za usklajene storitve z družbeno vrednostjo (2007/116/ES) , ki je bila pozneje spremenjena, ter Direktiva o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (2018/1972/EU), člen 96 – Dežurni številki za prijavo pogrešanih otrok in za pomoč otrokom.

(69)

  Poročila o otrocih in pravosodju, FRA.

(70)

  Smernice za otrokom prijazno pravosodje, Svet Evrope.

(71)

  Pregled stanja na področju pravosodja v EU , otroku prijazno pravosodje.

(72)

To vključuje spoštovanje pravice otrok do vzdrževanja stikov, kadar je to primerno, s starši ali drugimi sorodniki v skladu s členom 9 Konvencije ZN o otrokovih pravicah.

(73)

Prosilci za azil in tisti, ki prvič prosijo za azil, glede na državljanstvo [ migr_asyappctza ], Eurostat, 2020.

(74)

  Strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025) (COM(2020) 258 final).

(75)

  UN Global Study on Children Deprived of Liberty (Svetovna študija ZN o otrocih, ki jim je bila odvzeta prostost), Manfred Nowak, 2019.

(76)

  Direktiva (EU) 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku .

(77)

  Evropska strategija za usposabljanje v pravosodju za obdobje 2021–2024 (COM(2020) 713 final).

(78)

  Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju .

(79)

  Portal e-pravosodja , evropska platforma za izobraževanje v pravosodju.

(80)

Sprejetje je predvideno proti koncu junija / začetek julija 2021.

(81)

  Recommendation concerning children with imprisoned parents (Priporočilo o otrocih s starši v zaporu), Svet Evrope, CM/Rec(2018)5.

(82)

  Evropska skrbniška mreža .

(83)

  Our Europe, Our Rights, Our Future (Naša Evropa, naše pravice, naša prihodnost), op. cit. 

(84)

  A long way to go for LGBTI equality (Dolga pot do enakosti za LGBTI), FRA, 2020.

(85)

  Tretje poročilo o napredku pri preprečevanju trgovine z ljudmi (COM(2020) 661 final in SWD(2020) 226 final); The challenges of human trafficking in the digital era (Izzivi boja proti trgovini z ljudmi v digitalni dobi), Europol, 2020.

(86)

  Strategija EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok , op. cit.

(87)

  How families handled emergency remote schooling during the COVID-19 lockdown in spring 2020 (Kako so se družine spopadale s šolanjem na daljavo v izrednih razmerah v času omejitev zaradi COVID-19 spomladi 2020), Skupno raziskovalno središče, 2020.

(88)

Eurostat. Survey on ICT usage in households and by individuals (Raziskava o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih) [ isoc_i, ci_in_h ], 2019.

(89)

Sporočilo Komisije – Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021) 118 final).

(90)

  Direktiva 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji ; Okvirni Sklep 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije ; Direktiva (EU) 2018/1808 o avdiovizualnih medijskih storitvah ; Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ; Direktiva 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah ; Sporočilo o boju proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop (COM(2018) 236); Evropska strategija za boljši internet za otroke (COM(2012) 196 final).

(91)

  Predlog Komisije za uredbo o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) (COM(2020) 825 final).

(92)

Kodeks ravnanja v zvezi z dezinformacijami vključuje sklop zavez, ki so jih sprejele glavne spletne platforme in trgovinske organizacije, ki zastopajo oglaševalsko industrijo in oglaševalce, da se omeji učinek dezinformacij na spletu. Podpisniki kodeksa bodo pozvani, naj okrepijo kodeks na podlagi smernic, ki jih bo Komisija izdala spomladi 2021.

(93)

  Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 (COM(2020) 624 final).

(94)

  General Comment No. 25 (2021) on Rights of children in relation to the digital environment (Splošna pripomba št. 25 (2021) o otrokovih pravicah v zvezi z digitalnim okoljem), Odbor ZN za otrokove pravice.

(95)

  Mladinska zaveza za boljši internet .

(96)

Poziv mladih k ukrepanju .

(97)

  Boljši internet za otroke .

(98)

Napovedano v sporočilu o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020) 625 final).

(99)

  Program Erasmus+ .

(100)

  Draft Policy Guidance on AI for Children (Osnutek smernic politike o umetni inteligenci za otroke), UNICEF, 2020.

(101)

Na podlagi prihodnjega predloga sklopa digitalnih načel, kot je bilo napovedano v sporočilu „Digitalno desetletje“.

(102)

Harmonised European Standards, Accessibility requirement for ICT products and services (Harmonizirani evropski standardi, Zahteve glede dostopnosti za IKT proizvode in storitve) , ETSI, 2018.

(103)

  Direktiva (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve .

(104)

  Digital Competence Framework 2.0 (Okvir digitalne kompetence 2.0), Znanstveno vozlišče EU, Evropska komisija.

(105)

  Children affected by armed conflict, 1990–2019 (Otroci, prizadeti v oboroženih spopadih v obdobju 1990–2019), Mirovni raziskovalni inštitut v Oslu, Trendi konfliktov, 2020.

(106)

  Inter-agency Network for Education in Emergencies (Medagencijska mreža za izobraževanje v izrednih razmerah), 2020.

(107)

  Children: improving survival and well-being (Otroci: izboljšanje preživetja in dobrobiti), Svetovna zdravstvena organizacija, 2019.

(108)

  Policy Brief: Education during COVID-19 and beyond (Poročilo o politiki: izobraževanje med pandemijo COVID-19 in po njej), Združeni narodi, avgust 2020.

(109)

Skupno sporočilo – Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020) 5 final).

(110)

  Smernice za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic , 2017.

(111)

  Smernice EU o otrocih v oboroženih spopadih , 2008 .

(112)

  Akcijski načrt EU za enakost spolov za zunanje delovanje (2021–2025).

(113)

  Nabor instrumentov na področju otrokovih pravic . Vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje .

(114)

  Global estimates of child labour (Svetovne ocene dela otrok), Mednarodna organizacija dela, 2017.

(115)

  Mednarodna organizacija dela .  

(116)

  Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024,  op.cit.

(117)

Glej Prilogo 2.

(118)

  Obzorje Evropa .

(119)

  Neformalna strokovna skupina za otrokove pravice , Evropska komisija.

(120)

  Sporočilo o zaščiti otrok pri migracijah (COM(2017) 211 final); Sporočilo o strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 152 final); Sporočilo o strateškem okviru EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (COM(2020) 620 final) in Priporočilo Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (2021/C 93/01); Sporočilo o strategiji za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 698 final) , Akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (COM(2020) 758 final) in strategija za pravice invalidnih oseb; Sporočilo o načrtu EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 565 final)   in prihodnja strategija o boju proti antisemitizmu, načrtovana za leto 2021; Poročilo o državljanstvu EU za leto 2020 – Opolnomočenje državljanov in zaščita njihovih pravic (COM(2020) 730 final), Strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025) (COM(2020) 258), Strategija EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok (COM(2020) 607).

(121)

  Priporočilo Komisije –Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU); Evropski steber socialnih pravic ; Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021) 102 final); Predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (COM(2021) 137); Sporočilo Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020) 625 final) in Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 (COM(2020) 624 final).

(122)

  Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020) 5 final).

(123)

  Makroregionalna strategija , Evropska komisija.

(124)

  Odbor ZN za otrokove pravice , sklepne ugotovitve.

(125)

  Odbor ZN za pravice invalidov , sklepne ugotovitve.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.3.2021

COM(2021) 142 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Strategija EU o otrokovih pravicah

(1)

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah se uporablja za države članice samo, ko te izvajajo pravo Evropske unije.

(2)

 EU je pogodbenica Konvencije ZN o pravicah invalidov. V tem stolpcu so navedeni tudi ustrezni členi te konvencije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.3.2021

COM(2021) 142 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Strategija EU o otrokovih pravicah

Pravni red EU in dokumenti politike o otrokovih pravicah

Primarno pravo

Pogodba o Evropski uniji (2012/C326/01) – zlasti člen 3(3) in (5)

Pogodba o delovanju Evropske unije  (2012/C 326/01)

Listina EU o temeljnih pravicah (2012/C 326/02) – zlasti člen 24 o pravicah otroka, člen 7 o pravici do družinskega življenja, člen 14 o pravici do izobraževanja, člen 32 o prepovedi dela otrok in varstvu mladih pri delu ter člen 33 o družinskem in poklicnem življenju

Dokumenti politike o otrokovih pravicah

Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024, „Bolj ambiciozna Unija. Moj načrt za Evropo“, predsednica Ursula von der Leyen, julij 2019

Resolucija Evropskega parlamenta o otrokovih pravicah ob 30. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah (2019/2876(RSP))

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o otrokovih pravicah glede na strategijo EU o otrokovih pravicah (2021/2523(RSP))

Predhodne strategije o otrokovih pravicah

Sporočilo Komisije – Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (COM(2006) 367 final)  

Sporočilo Komisije – Agenda EU za otrokove pravice (COM(2011) 60 final)      

Horizontalni instrumenti, vključno s tistimi, ki vplivajo na različne skupine otrok

·Socialno vključevanje

Priporočilo Komisije o evropskem stebru socialnih pravic (2017/761/EU)

·Rasa ali narodnost, vključno z Romi

Direktiva Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost  (2000/43/ES) 

Okvirni Sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (2008/913/PNZ)  

Sporočilo Komisije – Unija enakosti:  akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 565 final)  

Sporočilo Komisije – Unija enakosti: strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (COM(2020) 620 final)

Priporočilo Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (2021/C 93/01)

Invalidnost

Sklep Sveta o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (2010/48/ES)

Direktiva o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (2019/882/EU)

Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021) 101 final)

·LGBTIQ

Sporočilo Komisije – Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 698 final)  

·Enakost spolov

Sporočilo Komisije – Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 152 final)  

·Zaščita in vključevanje migrantov

Sporočilo Komisije o zaščiti otrok pri migracijah (COM(2017) 211 final)

Sporočilo Komisije – Akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (COM(2020) 758 final)

·Mladi

Resolucija Sveta o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine:  strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (2018/C 456/01)  

1.Udeležba v političnem in demokratičnem življenju: EU, ki otrokom omogoča, da postanejo aktivni državljani in člani demokratičnih družb

Sporočilo Komisije – Poročilo o stanju pravne države za leto 2020. Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020) 580 final)

Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (COM(2020) 790 final)  

Sporočilo Komisije – Strategija za krepitev uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (COM(2020) 711 final)  

2.Socialno-ekonomsko vključevanje, zdravje in izobraževanje: EU, ki se bori proti revščini otrok ter spodbuja vključujoče in otrokom prijazne družbe ter zdravstvene in izobraževalne sisteme

2.1. Socialno vključevanje

2.1.1.Horizontalni instrumenti

Priporočilo Komisije – Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU)

Sporočilo Komisije – Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017) 250 final)  

Priporočilo Komisije o evropskem stebru socialnih pravic (2017/761/EU)  

Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (2017/C 428/09)

Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021) 102 final)

2.1.2. Družinsko življenje

Direktiva Sveta o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (92/85/EGS)

Priporočilo Sveta o varstvu otrok (92/241/EGS)

Direktiva Sveta o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES  (2010/18/EU)

Direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (2019/1158/EU)

2.1.3.Mladi pri delu

Direktiva o varstvu mladih ljudi pri delu (94/33/ES)

Direktiva o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (2009/52/ES)

Direktiva Sveta o izvajanju Sporazuma o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007, sklenjene 21. maja 2012 med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) (2017/159/EU)

2.2.Izobraževanje

2.2.1.Izobraževanje

Priporočila Sveta o politikah za zmanjševanje osipa (2011/C 191/01)

Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018/C 189/01)

Priporočilo Sveta o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (2018/C 195/01)

Priporočilo Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov (2019/C 189/03)

Sporočilo Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020) 625 final)

Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (2021/C 66/01)

2.2.2.Predšolska vzgoja in varstvo

Sporočilo Komisije – Predšolska vzgoja in varstvo: najboljši začetek v jutrišnjem svetu za vse naše otroke (COM(2011) 66 final)

Priporočilo Sveta o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (2019/C 189/02)

2.2.3.Prosti čas

Direktiva o varnosti igrač (2009/48/ES)

2.3.Stanovanja

Priporočilo Komisije o energijski revščini (2020/1563/EU)

2.4.Zdravje

2.4.1.Bolezni in njihovo preprečevanje

Priporočilo Sveta o okrepljenem sodelovanju v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem (2018/C 466/01)

Sporočilo – Evropski načrt za boj proti raku (COM(2021) 44 final)

Sporočilo – Evropska strategija za zdravila (COM(2020) 761 final)

2.4.2.Prehranjevanje  

Direktiva Komisije o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (2006/125/ES)

Uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih  (1924/2006/ES)

Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (1169/2011/EU)

Uredba o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo (609/2013/ES)

Uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov  (1308/2013/EU)

Uredba o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode (1370/2013/EU)

Akcijski načrt EU za preprečevanje debelosti v otroštvu za obdobje 2014–2020  

Uredba Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1881/2006 glede mejnih vrednosti tropanskih alkaloidov v nekaterih žitnih kašicah za dojenčke in majhne otroke (2016/239/EU)

Izvedbena uredba Komisije o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo Unije za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom (2017/39/EU)

Delegirana uredba Komisije o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo Unije pri oskrbi izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami in mlekom (2017/40/EU)

Sporočilo – Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020) 381 final)

2.4.3.Alkohol, tobak in droge

Direktiva o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov (2003/33/ES)

Priporočilo Sveta o preprečevanju kajenja in o pobudah za izboljšanje nadzora tobaka (2003/54/ES)

Sporočilo Komisije – Strategija EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola (COM(2006) 625 final)

Priporočilo Sveta o okolju brez tobačnega dima (2009/C 296/02)

Direktiva o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov (2014/40/EU)

Izvedbeni sklep Komisije o podaljšanju veljavnosti Odločbe 2006/502/ES o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg (2016/575/EU)

2.4.4.Potrošniki/varnost

Direktiva o splošni varnosti proizvodov (2001/95/ES)

Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (2005/29/ES)

Uredba o zdravilih za pediatrično uporabo (1901/2006/ES)

Uredba o homologaciji motornih vozil glede zaščite pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, o spremembi Direktive 2007/46/ES in razveljavitvi direktiv 2003/102/ES in 2005/66/ES (78/2009/ES)

Uredba o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Priloge I k Uredbi (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil v zvezi z zaščito pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (631/2009/ES)

Uredba o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (661/2009/ES)

Sklep Sveta o stališču Evropske unije glede osnutka pravilnika Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o varnosti peščev in glede osnutka pravilnika Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o svetlobnih virih s svetlečimi diodami (LED) (2012/143/EU)

Izvedbena direktiva Komisije o spremembi Direktive Sveta 91/671/EGS o obvezni uporabi varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje otrok v vozilih (2014/37/EU)

Izvedbeni sklep Komisije o skladnosti evropskega standarda EN 16281:2013 za zapirala za okna in balkonska vrata, ki jih potrošniki namestijo za varnost otrok (2014/358/EU)

Priporočilo Komisije o načelih za varstvo potrošnikov in igralcev spletnih storitev iger na srečo ter onemogočanje dostopa do spletnih iger na srečo za mladoletnike (2014/478/EU)  

2.4.5.Okolje

Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final)

3.Boj proti nasilju nad otroki in zagotavljanje zaščite otrok: EU, ki otrokom pomaga odraščati brez nasilja

Odločba Komisije o rezervaciji nacionalnega območja oštevilčenja, ki se začenja z 116, za usklajene številke za usklajene storitve z družbeno vrednostjo (2007/116/ES), ki je bila pozneje spremenjena, ter Direktiva o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (2018/1972/EU)

Direktiva o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (2011/93/EU)

Direktiva o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (2011/36/EU)

Sporočilo Komisije – Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 (COM(2012) 286 final)  

Sporočilo Komisije – Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil (COM(2013) 833 final)

Sporočilo Komisije – Poročilo o ukrepih na podlagi strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi in opredelitev nadaljnjih konkretnih ukrepov (COM(2017) 728 final)

Sporočilo Komisije o strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020) 605 final)

Sporočilo Komisije – Strategija EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok (COM(2020) 607 final)

4.Otrokom prijazno pravosodje: EU, v kateri pravosodni sistem spoštuje pravice in potrebe otrok

4.1. Pravosodni sistemi

Sporočilo Komisije – Zagotavljanje pravnega varstva v EU – evropska strategija za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024 (COM(2020) 713 final)

4.2.Civilno pravo

4.2.1.Starševska odgovornost

Odločba Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske skupnosti podpišejo Haaško konvencijo o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (2003/93/ES)

Uredba Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (2201/2003/ES)  

Odločba Sveta o pooblastitvi nekaterih držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo haaško konvencijo iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok ali pristopijo k njej ter pooblastitvi nekaterih držav članic, da dajo izjavo o uporabi ustreznih notranjih predpisov zakonodaje Skupnosti (2008/431/ES)

Uredba Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (2019/1111/EU)

4.2.2.Preživninske obveznosti

Uredba Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (4/2009/ES)

Sklep Sveta o odobritvi Haaške konvencije z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin v imenu Evropske unije (2011/432/EU)

4.2.3.Drugi instrumenti civilnega prava

Uredba o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju ter popravek datumov prenosa (650/2012/EU)

Direktiva o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (2008/52/ES)

Uredba o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (2016/1191/EU)

4.3. Kazensko pravosodje

4.3.1.Pravosodje za mladoletnike

Direktiva o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (2016/800/EU)

4.3.2.Pravice žrtev

Direktiva o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (2012/29/EU)  

Sporočilo Komisije – Strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025) (COM(2020) 258 final)

4.3.3.Zakonodaja o procesnih pravicah

Okvirni sklep Sveta o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami (2008/947/PNZ)

Okvirni sklep Sveta o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008/909/PNZ)

Okvirni sklep Sveta o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (2009/315/PNZ)

Sklep Sveta o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (2009/316/PNZ)

Okvirni sklep o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu (2009/829/PNZ)

Direktiva o evropski odredbi o zaščiti (2011/99/EU)

Direktiva o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (2012/13/EU)

Direktiva o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (2013/48/EU)

Direktiva o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (2016/343/EU)

Direktiva o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (2016/1919/EU)

4.4. Prosto gibanje

Direktiva o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (2004/38/ES)  

Sporočilo Komisije o smernicah za boljši prenos Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter njeno učinkovitejšo uporabo (COM(2009) 313 final)

Uredba o prostem gibanju delavcev v Uniji (2011/492/EU)

Direktiva o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev (2014/54/EU)

4.5.Migracije

4.5.1.Pogoji za sprejem

Direktiva o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013/33/EU)

4.5.2.Združitev družine

Direktiva o pravici do združitve družine (2003/86/ES)

4.5.3.Dublinska uredba in uredba Eurodac

Uredba o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (343/2003/ES)

Uredba o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (1560/2003/ES)

Direktiva o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (2013/32/EU)

Uredba o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (603/2013/EU)

Uredba o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (604/2013/EU)

Izvedbena uredba Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1560/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (118/2014/EU)

Izpolnjevanje pogojev

Direktiva o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (2011/95/EU)

4.5.4.Priseljevanje in azil

Sporočilo Komisije – Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020) (COM(2015) 285 final)

Sporočilo Komisije o stanju izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016) 85 final)

Poročilo Komisije – Poročilo o napredku pri izvajanju pristopa žariščnih točk v Grčiji (COM(2016) 141 final)

Sporočilo Komisije – K reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo (COM(2016) 197 final).

4.5.5.Premestitev in preselitev

Sporočilo Komisije – Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah (COM(2019) 126 final) 

Priporočilo Komisije o zakonitih poteh do zaščite v EU:  spodbujanje preselitve, humanitarnega sprejema in drugih dopolnilnih poti (C(2020) 6467)

4.5.6.Vračanje

Direktiva o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (2008/115/ES)

Sporočilo Komisije o politiki vračanja EU (COM(2014) 199 final)

Sporočilo Komisije – Akcijski načrt EU o vračanju (COM(2015) 453 final)

Priporočilo Komisije o skupnem „Priročniku o vračanju“, ki ga uporabljajo pristojni organi držav članic pri izvajanju nalog v zvezi z vračanjem (C(2015) 6250 final)

Sporočilo Komisije o učinkovitejši politiki vračanja v Evropski uniji – prenovljen akcijski načrt (COM(2017) 200)  

Priporočilo Komisije o povečanju učinkovitosti vrnitev pri izvajanju Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2017/432/EU)  

4.5.7.Vizumi

Uredba o vizumskem zakoniku Skupnosti (810/2009/ES)

Sklep Komisije o priročniku za obravnavo vlog za izdajo vizumov in spremembo izdanih vizumov ter njegove poznejše spremembe (C(2010) 1620 final)

4.5.8.Upravljanje meja

Priporočilo Komisije o skupnem „Praktičnem priročniku za mejne policiste (Schengenski priročnik)“, ki ga pri opravljanju mejne kontrole oseb uporabljajo pristojni organi držav članic (C(2006) 5186 final)

Spremenjeno s Priporočilom Komisije (C(2008) 2976 final )

Spremenjeno s Priporočilom Komisije (C(2009) 7376 final)

Spremenjeno s Priporočilom Komisije (C(2010) 5559 final)

Spremenjeno s Priporočilom Komisije (C(2011) 3918 final)

Spremenjeno s Priporočilom Komisije (C(2012) 9330 final)  

Spremenjeno s Priporočilom Komisije (C(2015) 3894 final)

Uredba o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR) (1052/2013/EU)

Sporočilo Komisije – Ocena akcijskega načrta Grčije za odpravo resnih pomanjkljivosti, ugotovljenih med oceno uporabe schengenskega pravnega reda na področju upravljanja zunanjih meja iz leta 2015 (COM(2016) 220 final)

Uredba o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (2016/399/EU)

Sporočilo Komisije – Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost (COM(2016) 205 final)

Uredba o evropski mejni in obalni straži (2019/1896/EU)

4.5.9.Zakonite migracije

Direktiva o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (prenovitev) (2016/801/EU)

5.Digitalna in informacijska družba: EU, v kateri so lahko otroci varni v digitalnem okolju in izkoristijo njegove priložnosti

Direktiva o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (2009/136/ES)      

Direktiva o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (2010/13/EU)

Sporočilo Komisije – Evropska strategija za boljši internet za otroke (COM(2012) 196 final)

Uredba o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (2016/679/EU)  

Sporočilo Komisije – Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop (COM(2018) 236 final)

Direktiva o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (2018/1808/EU)  

Direktiva o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (2018/1972/EU)

Predlog Komisije za uredbo o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020) 825 final)  

Sporočilo Komisije – Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (akcijski načrt za evropske medije) (COM(2020) 784 final)

Sporočilo Komisije – Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027. Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM/2020/624 final)

6.Globalna razsežnost: EU, ki podpira, varuje in opolnomoča otroke po vsem svetu, tudi med krizo in konflikti.

6.1.Horizontalni instrumenti

Smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic (2017) – Ne zapostavljajmo nobenega otroka 

Novo evropsko soglasje o razvoju (2017) kot del odziva EU na agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030

Skupno sporočilo – Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020) 5 final)  

Nabor instrumentov na področju otrokovih pravic

6.2.Tematski instrumenti

Smernice EU o otrocih v oboroženih spopadih (posodobljene leta 2008)

Smernice EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter boju proti vsem oblikam diskriminacije proti njim (2008)

Smernice za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (posodobljene leta 2019)

Sporočilo Komisije – Krepitev prehrane mater in otrok v zunanji pomoči: okvir politike EU (COM(2013) 141 final)

Nabor orodij GD ECHO o označevalcu za spol in starost (2014)

Sporočilo Komisije – Dostojno življenje: od odvisnosti od pomoči do samozadostnosti – Prisilno razseljevanje in razvoj (COM(2016) 234 final)

Uredba Sveta o zagotavljanju nujne pomoči v Uniji (2016/369/EU)

Sporočilo Komisije o izobraževanju v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah (COM(2018) 304 final)

Skupno sporočilo – Akcijski načrt EU za enakost spolov III (GAP III) – ambiciozna agenda za enakost spolov in opolnomočenje žensk v zunanjem delovanju EU (JOIN(2020) 17 final)

Ustrezne mednarodne konvencije na področju otrokovih pravic

Mednarodna organizacija dela

Konvencija o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja (št. 138) (1973)  

Konvencija o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik otroškega dela (št. 182) (1999)

Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu

Konvencija z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok  

Konvencija z dne 19. oktobra 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok

Konvencija z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin  

(1)

Ta seznam ni izčrpen in finančni instrumenti niso vključeni.